Št. 63. V Mariboru, vtorok 1. junija._V. teC-aj. lo72.
SLOVENSKI NAROD.
iii trikrat na teden  vtorok  Setrte* in loboto, tor volja po pošti projoiiian.   za avstro ogerake dežele ali v Mariboru s pošiljanjoni nadom  za celo loto 10 golil   7.1 pol
11 "a ttr l't   2 poli 60 kr   Zatilje dežele M Xi5dS |&£ * pol to* 6 |ol£ za Setrt leta3 *oUt 25 kr. a. v. - Za oznanila m Pla,,,,e od 2 6 kr. t t oznan^/onk"t tiska 5 kr. 8e le dvakrat it, 4 kr. Bete tri- ali vočkrat tiska. Vsakokrat h,- plaća štompolj za 30 kr. - Dopisi naj M izvolo frankirat.
Rokopisi so ne vračajo. — Ure ilništvo jo v Mariboru, v koroakt 11I101 Mfll« stov. 220.
•___________...„.1 n     »   i    tilmliilHMtlimi  i-.w".;     i.,  v  ti«b •! ni i ■• i •   W   S Ir .1 X .1   in lir     V  kurdski Dllfll tlisn. 9t.
Zrn ti sr« li i- \ MmUem&l" « r    « -
Pri zadnjih volitvah je hrvatska narodna stranka slavno zmagala, kakor smo to poročali po naših telegramih in v dopisu zadnjega broja. Iz natančnejših in določnih dat, katere imamo po hrvatskih narodnih časopisih pred soboj, je izmed 75 voljenih poslancev, odločno narodnih 47 zastopnikov; odločno magjaronskih je 20; samostalnih kandidatov, kateri so proti vladini volji izbrani za poslance, ki bodo v sredi med narodno in vladno stranko je 8. Ti poslednji so bližje narodni nego magjaronski stranki, tri med temi (Živkovića, Pričo, in Kraljevića Uenjoša) je narodna stranka pri volitvah podpirala proti vladnim kandidatom. Narod je torej zmagal sijajno, tem sijajnejše, ker je zmaga izišla iz hoja na življenje in smrt, iz boja, kjer se je potrcbljevalo od vladne magjaronske stranke vsako orožje, kakor smo to prej v našem lista dovolj opisali.
Nemški in magjarski listi pak kljubu temu po svetu trosijo in pišejo novost, da je „unijoni-stična" večina zagotovljena in sicer zarad tega, ker ima hrvatski sabor poleg narodovih zastopnikov še črez 60 virilnih glasov. To je vseskozi napačen račun. Magjari in Nemci so bili in so v slovanskih rečeh vselej slabi računarji, vselej so politikovali na papirji in so svoje željo jemali za resnično obstoječe faktorje. »Saj so še dan pred hrvatskimi volitvami slovesno v svet trobili da narodna stranka nema nobene korenine več v narodu, da bode sramotno propadla, da imajo magjaroni že zmago v žepu. In magjarski novinarji so ondan po vsem svetu telegrafovali, da je Vakanović uajdoločnejša in naj gotovoj ša poročila v Pošto poslal, v katerih osigurava svojo zmago. In ko je bil dr. Makauec v Karloveu izvoljen, brž so dunajski in poštanski novinarski modrijani oblastno in porogljivo rekli, da to nič ne pomeni, ter ho govorili tako kakor da razen njega ne bode nobenega narodnega kandidata več v zboru videti.
Kakor je torej dejanska stvar prorokovanja ustavovercev in Magjarov na sramoto postavila in jim dokazala, da nijso  ničesa vedeli   In vseskozi
Listek.
I*i%v«» ljiil»«':^iii.
Prioln-iij • Marko V. I.
Draginja moja, srce Brbrnol Danes je zopet obrok, jutri pričakuješ pisma od mene, in nevoljna bi z nožico oh tla teknila, in od nevolje hi ti ko-drico tvojih kostanjevih las na belo čelo palo, da zasenči ljubo iskro očesce — ako ne dobiš pisma od mene po stari navadi najine ljubezni. Dakle, pisati ti moram, celo dolgo pismo, ker som te razvadil, da kratkih nijsi zadovoljna. Sladka dolžnost, to moram že priznati, da huda ne hodeš
— ali, draginja moja, tudi težek posel. Ivajti za boga niilodragega, o čem ti čem pisati, da bode mnogo in zanimivo. O klasikih in knjigah, romanih in pesmih, glediščih in plesiščih (na katere poslednje boditi ne smeš, ker ves da ne pustim)
— o vsem tem sem ti že toliko govoril, da utegneš že ono znati, kar sem jaz pozabil ; in gorje mi bode, če bom imel bolj ueouo ženo, nego sem učen sam.   Svoje dnevno  življenje sem ti že
napak račnntli, tako hode tudi magjarsko-nemško upanje, da bodo hrvatski virilci Magjaroni v Zagrebu večino rešili prav kmalu splavalo po vodi, brž ko se sabor sni le. Ta nemško-magjarska upanja namreč ne dokazujejo nič druzega nego to, da ljudje, ki hegemonijo v monarhiji med soboj dele, čisto nič ne poznajo niti terena, niti zgodovine, niti številk in njih pomena.
Hrvatje imajo staro parlamentarno življenje.. Nikdar pa še dozdaj v hrvatskem saboru nijso bili odločilni virilui glasovi, temuč vselej se je sredotočje in glavna veljavnost pokladala na večino, katera je iz pravih, od naroda izvoljenih zastopnikov izšla. Po večini narodnih zastopnikov seje ravnalo do zdaj še vselej hrvatsko virilstvn. To je uzrok, da se do zdaj nobena hrvatska opozicija nij potezala za odprav ljenje virilnikov, sosebno nc zdajšnja narodna stranka. Torej se primer ustavovernih, z veliko „učeuostjo" hrvatske volitve razpravijajočih listov, kakor da bi hrvatski virilni glasovi ta pomen imeli, kakor češki velikoposestuiki, — oslanja samo na neznanje razmer. Izmed hrvatskih virilnikov jih ima narodna stranka kakih 10 gotovo narodnih (med temi so: grof Nugcnt, Strosmajer, Kralj, Smičiklas, grof .lankovič). Ti se morajo kot odločni k narodni stranki prišteti in so najin-teligentncjši. Odločnih magjaronov med virilei najdemo razen 8 velikih župauov komaj še pet ple-menitašev. Med drugimi jih je mnogo, kateri se še nikdar nijso udeleževali sabora, katerim je vsa politika deveta briga, torej se tudi ne bodo dali od Magjarov ukleniti, da bi jim zavožena kola iz blata vlekli; več jih je celo tacih, ki stanujejo po vseh vetrovih sveta, samo v Hrvatski nc. Kar še ostauc, je omahljivo, kakor Hrvat robato pravi „niarva", v obče pa brez političnega zanimanja iu brez sposobnosti. *)
Na hrvatski zmagi se dakle ne da nicšeta-riti, ne da se dvomiti, da jc hrvatski sabor naroden , iu brez strahu vzkliknemo Slovenci svojim hrvatskim bratom: Slava!
Pomen hrvatske zmage za nas, za celo rno-
*) Primeri tudi denainji nal dopla i/. Zagreba, Ure In.
tako na tanko popisal; da veš za vsak kot moje sobe, akopram je nijsi še nikdar videla, in bog uie varuj da bi jo dokler imam tako vse v neredu. Mojc prijatelje tako poznaš že iz mojih pisem, da nij kazni* več dobrega poročati 0 njih, ker naposled bi se še v katerega zaljubila, kajti tebi hvalim njih, a njim tvoje dobre lastnosti. Slabe lastnosti pa še men j smem praviti 0 njih, ker potlej porečeš: kakoršni prijatelji, tak ti! Da bi ti pa Zmerom o tem govoril, kako te imam rad, to zopet nc gre, ker originalnega ti menda De moreni nič več povedati, tako sem ti že celo svojo dušo „izstresel" ; ponavljati se pa ne smem in nečem, potem bi imela pred mojim ,,ženijem" premalo respekta. Saj imaš že velikansko sklada-ttico moje ljubezni, — t. j. mojih pisem, ki ti vroče in živo opisujejo moje srce do iebc, iz katerih kakor iz Bolske harfe tiho pojd i u zvene vse strune ljubezni. Posezi torej kar v srede« v veliko škatljo starih pisem, če hočeš o ljubezni brati, denes se mi zdi. da moja fantazija nij za nove misli rodovitna. Tudi sem prav pri čudni volji, iu ko bi te pri sebi imel, gotovo bi ti kaj „hudo-mučnega",   kaj   neugodnega   povedal  ali storil.
narhijo, za avstrijsko Slovanstvo je velik. Ne samo, da se moramo mi Slovenci s svojega j u-g o s 1 o v a n s k e g a stališča teh zmag veseliti, velikanski pomen zmage narodne stranke nam se posebno predoči, ako pomislimo, kaj bi bilo in kako bi stalo stvari, ako hrvatska narodna stranka ne bi bila zmagala, ako bi bila od magjaronov vržena! ,, - Hrvatje so boj bojevali ne samo za svoje poštenje, za odpravljanje socijalne spačenosti in korupcije, ki se, je pod magjarskim znščitom v Hrvatski ugnezdila, ne samo za svojo slovansko bodočnost, nego njih borba in zmaga je smatrati kot zmaga enega dela vse slovanske opozicije, katera se v habsburški monarhiji ustavlja robovanju magjarsko-nemškemu elementu. Translaj-tanija, kamor so Hrvatje opredeljeni, preprečila jc zmago pravičnosti v tej polovici države pod Hohenvvartom. V tej polovici se jo precej potem začela živa in odločna borba, ki je imela izid, da je federalistična stranka v enem oddelku na Češkem padla. Triumfirali so tu ustavoverci in njih privrženci Magjnri so se tega triumfu veselili. Takoj po dokončani borbi na Češkem, začela se je volilna borba, mnogo krutejša in nasilnejša tudi v Translajtaniji, na Hrvatskem. Ako bi bili narodnjaki hrvatski pali premagana bi bila stranka enakopravnosti in slovanske svobode — za zdaj — v vsej monarhiji, in z oholostjo bi bili Magjari in Nemci kazali, kako so uporne slovanske „karia-tidne glave" ta- in onkraj Litave pogazili. Samo kratkovidnost bi mogla dvomiti, da bi bili Magjar svojo zmago na Hrvatskem porabili radikalno, tako, da bi bili strašno trebili in pustošili vse kar se zove narodno in nij magjarsko. Isto tako je brez dvombe da bi bili pogum dobili tudi naši ustavovemi strankarski absolutisti in bi posnemali izgled vrednih sodrugov one polovice države, proti nam. Ako hi bili torej Hrvatje propadli, vržena M bila vsa avstrij sko-slovan ska opozicija nazaj, in nit vsi bi imeli žalostno nalogo borbo Zopet od kraja početi. Če tudi Hrvatje pozitivno ne dosežejo s svojo zmago
samo, da bi te — ujezil. To se ve, prehudo bi zopet ne smelo biti; tako, malko, da hi te lehko pogovoril in potolažil zopet takoj, in da bi, spravo praznovajoč, nekoliko poljubov od tebe dobil, ali če poljubov ne, vsaj eno rahlo ljube/no klofutico od tvoje male bele roke, — ker celo klofutico bi raje prestal, kot ta strašni pusti dolg čas svojo samote! Pa/jezi! pa bi te denes vsakako, ker imam misel, da si v jezici svoji posebno lepa in mikavna — —
ii.
Hm! Ta misel; ujeziti te. in potem spravo praznovati s toboj, ugaja mi če dalje bolj. Kaj ko bi te — ker te osobno nemani — kar pismeno v srd spravil! /daj precej. Kes jc, da leže med nama „ hribi in doline'4 iu da bi zastonj pel z narodno pesmijo
Kaziuoknito so ^oričico
Razkadite ho incgliČico,
ko bi hotel s poljubi in sladkimi besedami razgrniti oblaček, ki se bode vslcd moje neobraznosti na tvoje ličice vlegel; — ali kaj za to, če ostane, dolg med nama. Z obresti od obresti iu z sko-puškimi procenti  si  hočeva te dolgove zravnati,
volitve 400.000 gld. iz deželne blaganje vzdignoli. Ce se k tej svoti še prišteje privaten trošek, n. pr. l'randavovili 2O.000, Pristerjevih 1200 gld. v Ne-tretiču, nabran] 16.000 gld. za stradajoče, in še več drugih nienjših doprineskov, stalo so magja-ronom volitve bllso pol milijona goldinarjev. Za zagrebško tri volilne okraje potrošilo se jc na kor-teševanje 75.000 gld. in sicer samo za tretji volilni okraj f>0.<>00 gld., kajti tukaj je veljalo Mra-zoviča podreti. Ka dan volitve se je denar volUcetn kar v oči sipal. Ce se pomisli, da v tretjem volilnem okraji i'Novaves, Potok iu Laška ulica) stanuje najsironiašneje mestjaustvo in vso, kar spada mod nižje uradniško, čuditi se je res, da je Mrazovič kljubu vsemu temu vendar še prodrl. Največ denarja je pa brest dvojbe v nepoštenih kortežkih žepih ostaio. Zmago narodnjačkih kau-' didatov odličili so v vseli treh zagrebških volilnih, okrajih uradniki. To priznavajo magjaronski in I narodnjadki listovi. Vlada neimajoča uradnike na svojej strani mora gotovo malovredna vlada biti! Zagrebški uradniki, glasujoči proti vladi, osvetlili so si lice pred celini narodom, rehabilitirali na novo v javnem mnenji, in nesnago puranstva in niameluštva iz sebe sprali, ki jih jc še od Paueho-vega banovanja sem made/.cvala. Magjaroni so vsa mogoča sredstva npotrebili, da bi s svojimi kandidati prodrli, pa vse je bilo zastonj. Na sv. Marka turnu so oh pol cucj uro vstavili, kakor nekdaj pri IJauinkirchncrju v Gradcu, bolne volilec so v holnišniškili no silnicah na volišče nosili, nameravali so celo par skednov v zagrebškej okolici podnetiti, da hi bili prestrašeni volilci iz volišča bežali, orožana vojaška sila je bila samo njim na razpolaganje, a vse to je bilo zastonj, pali so. Nazadnje so žc „za pet ran božjih1' volilec glasa prosilil — Najlepše je pa bilo v Siscškcm volilnem okraji. Tam se je volilna borba tako rekoč pod zemljo bila. Neki občinski biležuik (Mctikoš) dobil je od vladinoga kandidata okrajnega sodca Crnkoviča 2000 gold. v ta namen, da ž njimi med kmetskim! volilo! svoje občine za njega koitcšuje. On jc res s temi denarji korteŠcval, a ne za njega, ampak skrivaj za narodnega kandidata mernika Copa. Kmetje so za to vedeli, pa po medsebojnem dogovoru povsod javno rekli, da bodo za Grnkoviča glasovali. „Obzor" je tudi vslcd dogovora na občin* skega biležnika kot narodujaškega renegata iu „novopečenoga magjarona" zmerjal. To vse jc vladnega kandidata v svojem Upanji na volilno zmago in v svojem zaupanji do biležnika utrdilo. Cela dva meseca sc je na ta način korteševalo. Od 100 kmetskih volilcev nij nc eden ta manever izdal. Na dan volitve glasoval je, sc vc da v veliko presenetenje in osnpnenje volilnega pove-renstva prvi občinski biležnik za Čopa, in za njim vsi 100 volilci drug za drugim:  ('op,  Uop, Čop
itd. Kuakih volilnih manevrov (ki se dajo samo z izjemnim stanjem in silo samohrambe opravičevati) bi mogel celo kopo pripovedati. — V Draganiču so magjaroni k romarju Skrabetu (Slovencu iz Vran jskega na Stajarskeni), ker je pošten in ognjen narodnjak, na dan volitve po hiši vse premetali in vse polomili, kar se je polomiti dalo-Stvar je že pred sodnijo. Kjer so se narodnjaki napadali, sc temu nij branilo, nasprotno so pa narodnjaki, kjer so magjaroni napadeni bili. povsod narod mirili, ter tako na dveh treh mestih krvave pretepe zapreci li. — Volilna zmaga je to psihologično prikazen porodila, da sc je nas narod ,,čutiti" začel.
S/ IMimi.ia. junija. [Izv*. dop.] Dunajski porotniki so te dni dokazali, da so pošteni možje in spoitovanja vredni politiki. Imel jc „ Vaterlaud", organ tako imenovane ..konservativne" stranke, tiskovno pravdo. Porotniki so bili meščani, po svojem političnem prepričanji nasprotniki Vatcrlandovih teženj. Vendar so urednika nekri-vega spoznali. Ta sodba je nova pridobitev na polji tiskovne svobode , je izrek: naj se v političnih pravdah v obče ne ob soj nje. Dunajski listi so v osobnih rečeh, kjer sc žali čast osobe, ki nema s politiko nobene zveze, ostri, v politični reči so se skazali prave svobodoumnikc iu zaslužijo, da si jih ljubljanski nem.škutarji in Nemci , ki slovenski list obsodijo zato . ker nij prorok njih političnega mišljenja, v izgled vzemo. Oh enem pa je ta sodba velik udar dunajski žurnalistiki, ki jc upila na češke porotnike, kateri so v enakih sodbah enako načeli imelo.
Včeraj jc bila nadvojvodinja Sofija pokopana. Ves čas, ko je na mrtvaškem odru ležala, so ljudje v Ogromnih trumah se gnjetili v dvorno kapelo, da vidijo mrtvo cesarjevo mater. Vojaki so delali špalir iu branili , da ni preveč ljudi v cesarski grad hrulo. Pa to je malo pomagalo. Večkrat je množica vojaški špalir predrla , tako da so morali več „belih sužnjev" v grad postaviti. Pri pogrebu se jc neštevilna množica zbrala v ulicah blizu cesarskega gradu in kapucinskega samostana, kjer ima naš cesarski rod svoje počivališče. Ob štirih je bil pogreb in že oh dvanajstih se je začelo ljudstvo postavljati po ulicah, po katerih jc šel sprevod, katerega so sc udeležili zastopniki vseh stanov in uradov. Rako so peljali na krasnem cesarskem mrtvaškem vozu, katerega jc šest belih žrebcev vleklo. Pila je vsa zakrita z venci. Za njo in pred njo spremstvo iu službeništvo v vseh barvah in opravah. V kapucinski cerkvi so čakali udje vladajočega rodu in po cerkvenih ceremonijah so nesli umrlo Solijo v podzemeljsko mirno stanovališče.
vsega kar žele, moralni vpliv njih zmage je ve-likansk za uje, za nas, za vso monarhijo!
Dopisi.
\r. I, Milil |a II«'. 2. junija. <Izv. dop.) Gotovo prav storite, da tuknjšnemu staremu slovenskemu časniku . ne odgovarjati nič, ki „Sl. Narodu" kakor stara baba očita, da jc z nemškutarji eno in tisto in sc tega ..veseli'. Pustite jim veselje. Oni so v starosti otročji postali , in mislijo da je Slovenstvo koncentrirano v dveh osebah. Zagotovljain . da se vse naše izobraženo občinstvo taeim napadom smeje in dosti let ne bode preteklo, ko bodo postale enake reči nemo goČe. Med tem pa je treba potcrpljenja in dela. Delo bode dokazalo in je dokazovalo žc dozdaj, kje jc duševna prevaga in moČ in poštenje. Dvomiti nij, da se zedinimo naposled V poštenem delovanji za narodno vzhujo in napredek na političnem, literarnem, narodnogospodarstvenem . in družabnem polji. Zato so razpori iu prepiri le viharji, ki zrak čistijo.
Narodno-političuo gibanje zdaj miruje kakor povsod po svetu politika. Bog daj, da ta mir pomeni Bamo odmor, počitek, iz katerega se začne nova energija.
Za češke brate se bode menda {udi v Ljubljani kaj storilo. Govori se , da sc bode osnoval poseben odbor za nabiranje pri noskov. Tudi naše vrlo dramatično društvo hode baje dalo predstavo v gledišči za ta namen. Jaz bi svetoval, da se to uresniči in da si pri kasi nalože posebne pole za darove, ali naplače pri vstopnini.
It. Za;; I'4*I»u. 2. junija. [Izv. dop.] Izmed 7") voljenih zastopnikov je 53 čistih narodnjakov, '22 pa magjaronov. Proti 10 magjarouskim volitvam vloženi so protesti, proti narodujaškini volitvam pa nobeden. Po izvrženji nepostavno voljenih magjaronskih zastopnikov bode narodujaška večina letos v našem saboru večja, nego jc bila lani ! Magjaroni zanašajo se na virilce, trdeči, da imajo oni z virilci skupaj večino v saboru. To je iluzija. Prvič nijso vsi virilci njihovi, drugič nikoli nij na naše sabore več virilcev prišlo, kakor k večjemu kakih 10 do 15, iu šc ti, ki se potrudijo priti, so veČinom narodnjaki, iu tretjič se hode po verifikaciji broj voljenih magjaronskih zastopnikov znatno pomenjšal. — Na jpoguiunejšc držala sc je v volilncj borbi reška županija. V njej je voljeno vseh pet uarodnjaških zastopnikov enoglasno. Za njo pride belovarska županija, v katerej so četiri narodnjaški zastopniki enoglasno voljeni, a drugi z ogromno večino glasov. V Ivauič-trdnjavi smo sicer pali, samo vsled nasilja. Volitev ne hode potrjena. Najslabši vspeh je v križevskej županiji. Svet pravi, da zarad tega, ker narod tam najbolj pijaučujc. — Konštatovano je, da so Magjaroni za
kadar, kadar (prosim, gospodičina, ne treba vam zarudeti, nihče naj i ne čuje) kadar bodeš moja ženka — kar boš gotovo, če se med tem v drugega nc zaljubiš, ali če jaz svetega Pavla ne bom poslušal, ki baje pravi, da je bolje človeku brez vas. Torej velja, denes te ujezim, le široko sc usedi, z obema rokama to pismo drži beroča, da ti z rok ne pade, ohrabri sc, jaz pa zdaj-le malo prestauem v pisanji in pomislim, s čim te majhcuo v ogenj pripravim.
III.
Že imam! Govoril ti bodem, iu izpovedal se svojih mladih ,,grehoV" : kako sem dekleta ljubil predno sem tebe poznal in tebe ljubil.
Tako! Zdaj je žc šlo iz peresa. Malo težka je izpoved bila: da ti nijsi prva ljubezen, a storjena jo in prej ali slej je pač morda morala priti. Dobro jc, da me nemaš pred soboj , kajti zdaj mene postaje skoro malo sram; nad ta papir upognen sem, — tako se mi zdi — rudeč do ušes, tako — kakor si bila ti, ko sem ti prvič povedal, — ej, žc veš kaj ! Sram me je za to, ker ti moram še več, in bolj na drobno pripovedati. Videla bodeš zopet kako otročje-neumne reči so z menoj
zvezane. Iu zopet bode padel v tvojih očeh „nim-bus" moje moške ozbiljnosti in resnobe, ako ti odgrucm zastor svetske zunanje forme, ter te pustim gledati na svoje duše detiusko igrališče. Morda nij to prav; gotovo bi mi resen, v ženstvu izveden prijatelj, ki bi videl moje početje, odvažuo odsvetoval in me svaril rekoč: „čuvaj svojo avtoriteto pred njo: ako hočeš da te ljubi, mora sc te bati, a da sc te bode bala, ne sme te vsega poznati, torej ne odkrivaj se". Tako bi mi govoril, vidiš. Ali zastonj jc zaljubljenemu dajati svete. Ljubezen pak je otrok, možje iu žene se smejejo njegovim besedam in njegovim dejanjem. Skrij torej pred izvedenimi možmi in ženami mojo izpoved in ozbiljno Človeško lice naj ne dobi za boga pred oči mojih pisem. * Tako! Ko* sem ti vse to poročal in naročil, nij me več sram pred soboj in pred toboj, za to začnem.
IV.
Tega ne misli, da bi jaz glede svojih ud-ševnih zmožnosti ohol bil. Kes je, da kadar kri-tikovava kako knjigo ali kadar govoriva o visokem vprašanji, izrekam jaz svojo sodbo naravnost in odločno in ne pustim, da bi t i druge misli bila,
ako in ker je z razlogi podpreti ne znaš. Ženska jc ženska, ona ljubiti zna, dobra in srčna zna biti, a mi smo gospodje st varjenja, akopram nemamo dovolj stvari — zato me izkušenega, poslušaj, kajti tako ti pristoje! Vcudar to smeš pa tudi vedeti, da včasi sodim, da bi lehko pametnejši in razumnejši bil, nego sem. Da sem dostikrat obupoval nad soboj, dostokrat menil, da nič ne vredim duševno, in nič ne moreni — to menda nij umljivo za tebe.
Ali ipak zdaj zopet čutim , da ne morem tega, kar bi rad: namreč kljubu slučaju, da sem sc toliko let pisanjem svoje misli izraževati učil, ne vem, kako bi tebi , ki si rojena v mestu in tam prozaično životariš, ki narod poznaš samo po vaši kuharici in po tem, da na tržne dneve vidiš na ulici prazničnega kmeta korakati po neznanem mu mestnem elementu, — opisal kmetsko vas iu njeno življenje, da bi razumela — mojo prvo ljubezen. Vse eno, pripovedoval ti bodem torej po vrhu. Naredi si podobe sama iu sama si jih razvij in razpleti. A poslušati me imaš pobožno, ker jaz sem, kateri s toboj govori!
(Dalje prihodnjič).
Politični razgled.
V notranje-avstrijski politiki nij posebne novosti zaznamovati. O hrvatskih volitvah, katere so predmet člankov vsem časnikom govorimo na drugem mestu. Opomeniti je še tu, da sc niagjarske vladne novine grozč z novim razpustom hrv. sabora! Tudi če se to nezaslišano dejanje ros izvrši, hrvatska narodna stranka, ki zdaj in pod tem terorizmom nij padla, ne more nikdar pasti.
Glede na nesrečo, ki je Češko v zadnjih dneh zadela, so reški listi izrekli tirjatev, naj državna blagajnica pomaga nesrečni deželi. Dunajski vladni in nevladni centralistični listi so zasmehoval no kazali na one tirjatvo rekoč , da sedaj vendar Čehi spoznajo, da jim jc tesna zveza z Dunajem potrebna. Na to odgovarja r Politik" in dokazuje, da Češka vsako leto nad 77 miljonov davka plačuje, da uprava na Češkem samo 14 milijonov stane, da torej državna blagajnica vsako leto {'}',) milijonov iz Češke dobiva. Ako bi imela Češko samoupravo kakor Ogerska, bi uprava v deželi vzela vsako leto kakih 40 milijonov in ostalo bi še Jil miljonov v deželni blagajnici. Tako pa dobiva država iz ('eške vsako leto ti.') milijonov, torej v desetih letih O.'JO milijonov in v lastnem svojem interesu bi morala država skrbeti, da nekoliko onih svot, ki jih jc iz Češkega dobila povrne in tako ohrani plačevalno moč Češke.
Dunajski katoliški „Volksfrcund" priporoča Avstriji zvezo z Rusijo. Proti temu bi nc bilo nič ugovarjati. Ali Bavderjev organ hoče — anektirati tudi Srbijo ali Rumunijo! To jc dan denes naravnost neumno. Naj se uboga, razparana Avstrija doma uredi, in nc išče narodov, kateri zanjo nc marajo.
V francoski narodni skupščini je pri posvetovanji o novi vojaški postavi govoril tudi škof I) upanloup. kateri se ne strinja z onimi, ki zahtevajo, naj hode odslej vsak sposoben Praneoz vojaški dolžnosti podvržen. On je rekel: „Pru-sija ima morebiti v tem trenotku najboljše topništvo iu jc prva kasarna na svetu; a prvi narod na svetu nij. Blagosrčnost iu viteštvo delata velikost narodov, teh lastnosti Prusija nema. Videl sem Prosijo, Njena grozovitnost, njena posilnost je v meni utrdila prepričanje, da vojaški narodi po osodi barbarski narodi postajejo. Da se vojska odgoji, za to se Francoska ne sme spriditi!" Dalje razvija govornik, da bi bila nova postava zadržek za klasične, religijozne in vednostne študije.
Francoski državni proračun za 1873 kaže 2,838.312.943 frankov potroškov, 2,2H(i.4(il.(i71 frankov dohodkov torej 51,851.272 frankov primanjkljaja.
Prusko časopisje sc v zadnjem času v veliko jezo naših  ustavovercev  —  obrača od njih.   Tako   piše  berlinska ,.Krcuzzeitung": Ker je švajcarsko ljudstvo predelano  švajcarsko ustavo zavrglo, sc jc začelo govoriti,   da jc ljudstvo zapeljano, da jc volja Švajcarjcv popačena i. t. d. Posebno   „Ncue  frcic Presse" ,  organ dunajskih borznih Judov in nemške ustavoverne. stranke, se jc trudila,  napolniti  svoje  bralce  s srdom nad „ farji",  ki  so  se  vrivali  v najvišje planšarske bajte, da nagovore uboge  pastirje, naj zavržejo centralizem.    Pri tem pa jc ..N. fr. Pr." pozabila, kake grde pomočke je njena stranka rabila, da kupi za sebe večino med češkimi velikoposestniki. — Tako „Kr. Ztg."—„N. fr. Pr." pa je vsa zelena od jeze iu ker si ne more drugače pomagati v svoji preveliki nesreči, da jo ,,nemški bratje" v Berlinu zapuščajo ,  piše organ ministra Ungerja. da one članke v berlinske  liste pišejo  — risum teucatis! — privrženci grofa Hoheu\varta!
lluzne stvari.
* (Iz Primorskega) nam pošilja znan rodoljub za naše prostore preobširen dopis, v katerem pripoveduje, kako je črez dolgo časa z enim tovarišem prišel v Ljubljano, pa v narodnih
krogih nemškutariti čul. V čitalnici se je mož vsel tiho k „prvaški" mizi; tam sc je na njegov velik srd govorilo skoro samo nemški in ko je eden tacih prišel, ki „zvonec nose", nazdravil je družbo nemški in vedno nemški govoril. — Mi zares te dopisnikove indignacije nijsmo krivi. Poboljšali se pa Slovenci te sorte in vrste ne bodo tako brž. Saj se jim smešno in ..pretirano" iđi zahtevati, da bi samo slovensko med soboj govorili in v svojih pisarnicah slovenski urado-vali — ker nc znajo. Sicer pa naj sc g. dopisnik tolaži, da s časom bode že bolje.
* (N e m š t v o v G o r i c i.) V Gorici se je 26. t. m. maja ustanovilo — kakor v '„1). Ztg." beremo — nemško pevsko društvo. Znano je, da Nemci taka društva zniatrajo kot pionirje prodi-rajočega Nemštva. Torej nov steber za „most do Adrije". — Kalen naših dopisnikov (od Save) je pisal pred nekolikim časom o nemških ..pevskih društvih" in kazal, koliko škodujejo našemu narodnemu napredku, tudi je nasvetoval sredstva, katera bi pomagala podirati nemški upliv na tej strani. Vsako drobtinico nemške moči na naši zemlji moramo skušati dajo odpravimo! Tudi v politiki „živilff konkurencija!"
* (Mestne volitve v Gorici) so sc dokončale po poročilu ,,Sočc" na korist ,.vladno-liberalne" stranke. Volitveni boj je bil živahen kakor šc nikoli. Bojevali ste sc dve stranki za veČino v mestnem zboru in obe ste z velikimi plakati hoteli pridobiti meščane za svoje kandidate. V plakatih je zanimivo samo to, da obe stranki obetate pravičnost vsem narodnostim. Slovenci v Gorici te licemerske obljube že poznajo.
* (Tatvina.) Iz Ljubljane sc nam poroča, da je tat stri med procesijo v četrtek v stanovanje stolnega korarja g. Urha, pobral mu vso zlatnino iu srebrnino ter vrednostne listine, razen hranili ničnih knjižic.
!: (Iz brezkega okraja) se nam piše: Med onimi duhovniki, ki so se za delež Strcmav-rovih 500.000 gld. oglasili, se odlikujejo posebno dučni pastirji iz kozjanskega okraja, kajti od tam jih jc največ prosilo za nagrado korektnega dr-žavopravnega vedenja." Znamenit je stavek, katerega je koprivniški župnik gosp. Zupančič svoji prošnji dodal. Ta gospod namreč piše: „Ich theilc dic verkrttppelten Ansiohten anderer Priester nicht." Nc slugam sc s pokvečenimi nazori drugih du-lovuikov.) Prepušča jc duhovuim tovarišem gospoda Zupančiča, naj sc mu zahvalijo za njegovo sodbo o njihovih nazorih, pristavljam samo šc to, da se čuj c, da bodo oni trije duhovniki iz kozjanskega okraja, ki so sc za Strcmavrov dar oglasili, iinc-uovani za častno ude konstitucizoualucga društva v Brežicah.
(Za ustanovljenje okrajne učiteljske knjižice) v Ljubljani jc daroval vodja ljubljanske gimnazije in okrajni šolski nadzornik J. Smolej 40 gld.
* (Velik tepe ž) jc, kakor ,. Agr. Ztg." piše, nastal oni teden meti slovenskimi in laškimi delavci pri karlovško-reški železnici v Sušicah. Okolo 30 delavcev jc bilo manj ali bolj hudo ranjenih, eden pa ubit. Vojaki iz lleke so morali mir napraviti.
t: (Ropar) „Gospodarju" sc piše iz Slov. Gradca: Nek mož, iz Spodnje Vržinge pri Ma-renbergu doma, potoval jc iz Celja skoz Velenje proti svojemu domu. V Pavlinčcvi gostilnici pri Velenju, kamor jc bil proti večeru došel, je mislil prenočiti. Pridružil se mu je bil nek neznan človek velike postave, ki mu pravi, da je iz Vu-zeniške tare, iu ga pregovori, da gresta še tisti večer naprej do Št. Lcuarta pri Mislinjah, da tam prenočita. Tako storita; ko pa prideta do samotne Hudeluknjc, pobere neznani spremljevalec kamen, zgrabi svojega tovariša B. in ga začne po glavi tolči, ter denar od njega terja. Ta mu da vse, kar ima pri sebi, 3 gold. Ali s tem oni nij zadovoljen, ker je več pričakoval, iu ga spet s kamnom napade, da bi ga popoluoma ubil. A. H. se omamljen  in ves v krvi na zemljo  zgrudi, v
tem trenutku pa prideta k sreči dva moža po cesti nasproti. Ko ju ropar zagleda, se v beg poda; moža najprej ranjenega z vodo hladita, da k zavesti pride, med tem pa je bil tolovaj zginil. Drugi deu je obropani tukajšnji sodnijl hudodelstvo naznanil , in so takoj začeli hudo-delnika zasledovati. Preiskava bo menda Ijitbez-njivega popotnega tovariša na den spravila, ker so ga v nekterih krčmah vidili. Pravijo, da je iz Vuhreda doma. —
* (Sliko dr. Mile ti ca,) znanega srbskega zastopnika v ogerskem zboru, mi^li v drvorezu izdati F. L. Titclbah , profesor v Novem Sadu. Slika bode veljala 1 gld. : kdor si jih naroči deset, dobi enajsto za navržek. Slovenski rodoljubi bodo s sliko Miletieevo gotovo radi dopolnili galerijo voditeljev slovanskih v svojih sobah.
* (P r e m a 1 o davkov!) Na Krdel j skem (Sedmbgralkem) je prišlo kakih SO večjidel ru-niunskih kmetov v davkarski urad, kjer so možje tožili, da premalo davka plačujejo, naj se jim torej višji davek naloži. — Takih kmetov bi pač pri nas ne bilo najti. Ti so gotovo bele vrane.
* (S r b s k a in s 1 o v a š k a s v o b o d o u m n a stranka) je 28'« maja imela shod, v katerem jo volila odbor Iz nazočib in henazočlh svojih udov, ki bode imel delovati za volitev dra. Sv. Miletića v ogerski zbor.
* (Kdo na Češkem neče miru?) Organ dr. Uiegerja ,,1'okrok" piše: ,.Vsc naše politične prijatelje opominjamo, naj porabijo priliko nesreče po povodnji za obnovitev vzajemnega prijateljstva med nemškim in češkim prebivalstvom in naj se pri razdeljevanji pomoči skrb-ljivo ozirajo na potrebščine in škode nemškega prebivalstva« Naši nemški rojaki naj v teh hudih dneh Spoznajo naše hratovsko in prijateljsko mišljenje." — V pristavku k tej izjavi češkega lista opomnimo, da niinisterstvo na Dunaji vidno hladnost kaže pri nabiranji Za nesrečnike na Češkem in vprašamo: kdo na Češkem neče miru v
* (Društvo pisateljev ruske slovesnosti) v Moskvi, jc poklicalo dne 12. maja Olo-neškega pevca narodnih pesmij, kmeta Ivana Aui-kiča Kasjanova, daje pred večjim zbirališčem pel ruske narodne pesmi. Kmet Kasjanov pozna več sto dosedaj popolnem neznanih ruskih narodnih pesmij; zarad tega namerava omenjeno društvo napraviti kmalu več literavnih večerov z namenom, da bi ruske narodne pesmi med izobraženim svetom bolj znane postale, kar zavoljo svoje miline popolnem zaslužijo.
* (Odbor za predilsko železnico,) katerega jc državni zbor izvolil, naj preudari projekta predilske in loške železnice, jc v zadnjih svojih sejah zaslišal izvedence o tej stvari. Večina izmed zaslišanih izvedencev je izrekla, da jc bolje staviti železnico črez Loko kakor črez Predil.
* (O cesarju Ferdinandu) pišejo, da od dne do dne bolj slabi. Bivši vladar je rojen 19. aprila 1793 in torej 70 let star.
* (Za č c š k o - s 1 o v a n s k e šole na Dunaji) se jc ustanovil nedavno zopet odbor, ki bode 8. julija napravil veliko besedo na korist omenjenih zavodov. Lani so vsa dunajska slovanska društva na korist ustanovljenju čeških šol na Dunaji veliko svečanost napravila in sme sc upati, da bodo češki otroci na Dunaji, katerih nij malo, kmalu šole s svojim učnim jezikom dobili.
* (Stritarjevih „d u naj s kili sonetov") je na svitlo prišel drugi sešitek iu se dobi pri pisatelji v llutcldorfu poleg Dunaja. Mahajo na vse strani, po naših slovenskih slabostih , in tudi mi smo svojo dobili, kali.
*: (Prikazen Matere 1> o ž j e.) Na ti-rolsko-italijanski meji se jc raznesla zadnji postni čas novost, da se na nekem travniku Mati liožja prikazuje. Mnogo ljudi je začelo romati na oni travnik iu mnogoteri so trdili , da so v resnici Mater Božjo videli. Zdaj je c. kr. okrajna oblast v BorgU na Tirolskem, in italijanska vlada tej krivi veri konec storila s prepovedjo, da ne sme uikdo več na isti travnik romati.
* (Iz Delnic) na Hrvatskem nara piše priprost volilee, kakor je videti tam naseljen Slovenec, o navdušenji, s katerim je narod na volišče šel in enoglasno volil dr. Mrazoviča.
* (Volilni t epe ž i na Mag j ar s k eni.) Med tem ko so slovauski Hrvatje, ki rnijso sprejemljivi za kulturo", v povoljnom redu volili svoje zastopnike, se „kulturni'' Magjari pri volitvah prav „kulturno" pobijajo. V kraji Nagv-Szalonta so bili pri volitvi trije kmetje ubiti in celo vrsto drugih kmetov so ranjenih morali iz volišča nesti. Iz drugih mest se podobne reči poročajo in povsod mora pri volitvah vojaštvo za red skrbeti.
* (Kralj kadilcev tobaka.) Blizu Ro-terdama na Holandskem je one dni umrl mož, ki je tobak nad vse S68tU. S kupčevanjem si je lopo premoženje pridobil in si postavil grad blizu Roterdama, v katerem je ustanovil cel muzej za pipe. Vsaka vrsta pip, o kateri je le kaj izvedel, je morala biti zastopana v njegovi zbirki, kjer so te kadilne mašine bile po časih in narodih ured-jene. V svojem testamentu je zapovedal, naj povabijo vse kadilce na Holandskem k pogrebu iu naj dajo vsakemu 10 funtov tobaka in dve pipi najnovejšega izdelka za spomin. Razven tega je bilo v testamentu ukazano, da morajo vsi sorodniki in drugi, ki ga spremijo do groba, z gorečimi pipami za mrličem iti. Namestu zemlje naj mu tobakov pepel v grob mečejo. Vsi ubogi iz okolice, ki z gorečimi pipami z njegovim sprevodom gredo, naj dobe vsako obletnico zopet 10 funtov tobaka in sod piva. V rako si je mož rekel dati tobaka, žvepljenk, kresalo in gobo. Izračunih* se je, da je mož, ki je 80 let živel, barem 80 centov tobaka pokuril.   Bog mu daj dobro!
* (Amerikanski Indijanci in civilizacija.) Vlada severoamerikanskih zedinjenih držav ravna s prvotnimi stanovniki Amerike kolikor mogoče prizanesljivo, pa Indijanci se vendar samo pregostokrat očitno spuntajo proti civilizato-ričnim naredbam. Posebno pogostoma Indijanci mirovne sodnike more. V zadnjem času nij bilo o tem mnogo slišati, sedaj pa čitamo vnovič, da ne trpe Indijanci novih naprav. 11. aprila, tako pravi eno poročilo izmed mnogih, je bel mož prišel, tožit k mirovnemu sodniku, da jo pred štirimi tedni prišel morilec 18 oseb z imenom Proktor v njegov mlin, ustrelil mu ženo in tudi njega umoriti mislil, da pa mu je tožnik ubežal iu mlin roparju pustil. Zločinec je bil zaprt. Komaj Indijanci to izvedo, se jih zbere tisti dan, ki je bil za sodbo namenjen, velika tropa okolo sodniške biše in ko sodniki dojdejo, jih sprejmejo krogle iz indijanskih pušek, tako goste ko toča. Beli se za sodnike potegnejo in nastalo je strašno klanje. Kmalu je ležalo mnogo mrtvih od obeh strani na tleh, med njimi sedem vladnih uradnikov. Ko je potem belim pomoč došla, so rudečekožci pobegnili v prerije.
* (Kitajski cesar,) ki se iuenujc ,,sin solnca", se je namenil ženiti. Dal je za to tri oglase na svitlo. Prvi oglas objavlja ime za cesarico izbrane deklice, drugi imenuje tri druge deklice, ki bodo udje cesarskega harema, tretji pa ukazuje zvezdoglednemu uradu, naj pazi iu oznani, kateri dan bodo zvezde kazale, da je najsrečnejši za poroko. Izvoljeni nevesti je ime Aluta; oua jo hči nekega mongolskega mandarina in je neki lepa tako ko „polna luna". Hrvatski „Obzor" pristavlja poročilu o tej ženitvi: Solnce jemlje mesec — plod te ljubezni bodo „zvezde". Krasna jc romantika — kitajska!
kr
Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem
je dalje „Slovenskemu Narodu" došlo:
gld.
Prenesek iz št. 57 „Slov. Nar.u   .   .   .737 29 Sprejeli smo po gosp. Janko Žerovniku. čisti donesek „besede",   katero je napravila čitalnice v Kranji     .... 32 Čitalnica Staratrska pri Ložu je nabrala in darovala.........25
Skupaj   . 794   i 1 Administracija „Sl. Naroda".
20
Loterijske številke.
Dn n a j , 1. junija. 1, 64, 3, 22, 8q. Gradec, 1.junija. 54,    17,   03,   20, 21.
Listnica opravništva. — G. J. B. v T. Kar
smo prejeli, je bilo potrjeno. Med tisoči drugih ma-losti ne moremo zdaj te še posebej preiskavati. Zakaj se nijste precej tačas oglasili?
r
09
ca
'S5
co
rt
- .5 -S — ic
9 rt y > t_
rt 5og
x 2i'
b sb
- S.|
3 mg
0 • a
1 2 * ■ m a
=3 S rt « •S » " S
S O)
es
s;
e
ift 9
o 2 »g i. u S O >; m j£ ■— '
> .Si S
«J   1J 00
n a
O
■o
rt >
N « o ■r. ti © *C k*
'«?§ o C -* >u
M s
rt'«*3
^ r*—
Nj
>■
>■ 9
se
co
ca
s
I*
s.t N % _ k
■u
;
9-s Z t
• t
s
S 3 11 t,
*§ i >
-a
^ & ^3 _
-M
4*
5jd "Sj!
rt ■-~3 a.
•g w
5 m
i5 C
o
m &>
-3
8 ^
a o ss>a
s
U
I B
si >
S'Ž I
03 I
9
rt
<=>.
•« rt
o 2
•«"5 o
rt —' 5 g
d J*
&h4
Ć8
—i
ca
C > S O
s.
is
«6
sensa:
maclien nachtitehende probate Erfii*€J!mg£©Biu
Kein Zimverputzer mehr.
Dlo anrgozelohnete Zlmmrrbodrn-Olaurpaata i mit »« uu^uf), melise itm Viottn
^^^^ j| mm r,
].< ifl.i tiu ' t >f i  ,-tun:nc .....r tntl't nđf,
D.i fci' 'J' b it INIM čine J(>r leil':« I <£liif U      u-Wlca«:>..rBte fofet . . fl. 1.
A.'^firii-cauiyches Patent.
Oea nile, pohdna wo1osq Z ihi o f.vtl m n --i i mi e idepra. 4 ^■r u iveiri' f> i*e i u.u.ii ecl i t t <>a it 'itn - a:'iil'ilv|tcu M 'irtn.it>« raiitc incn.aBnirt)'. l Ctna :'0 tr.
I Cu deri 50 kr. ein Dampf-Apporat
iiir rc«i.ifcftit' ■ ter t'dtoMirficii L'tlft. lin- -i' iv« Hir Spitiiler, SohtiUu, Aetn-ter,   W i k-tii'ti-i), WoUazimmer, lotvl: • :<l> 8.i1i<n.. I ti" -.luanfiiu- i>t von     Ih tnce
•c|jr nit li.a aufgtfUbrt, fo bafi fie a .> JtttlK« c\.-uttanb b t.neti tt tntbcii r.uui. 1 feui r fofteft t   fl.   Sin« lUafiVt rcMtifcrtioiii.Daifum f.O Id
^cnit.-.tiib iiir fiiniji unal.)
Zura Sohutze der Person
iiiib Ittf -Zun i li.it (rt t*iiii-iitiinn<#
ft u ci ..i • iid1 nettitvcnM^. eine gutc .-a-:i»,ibi \niir»v»'f iu bel© it: ^i«fc^' fliib bie iituverbcf« run  Lofiucluur II • vol ver   mit ?i,t:ti
tio.tvt.ip rt-.', bovDi'lt(t vl'cjBc^ung unb >-c,QJieiitn | X41',1,1'. '.•jutu, > [ ■ iiiiui, |o  ta»j nun in eimt JMnute '" >'tQs fidittt Scjr.iffi', abvi-n fann; e? ift bal Mon rtu« uiirv cen Sltaficn, i €tiid 7 1'iiOiintier fl 18 too^attontn fl 3.— >    ■ ,,      B 15.  „      „     fl. :i..',o
«   '1        -      fl. 17.  „       „ fl.*.—
Tasohen-Platoleu, ftln tama0cirt, 1 či.\<t ■ :'iin .   :t.   » i, i cvVfll,m'i i fl. '.'4».
Lebensrettor ubei Todtsohlftg-cr gca ■i 'n it' T' tfei dimi 8i|tnaol gMrbfttiti n trn-nit.it ift |"t e<ibftn'vtbei! iumj b.i Httđritfei il« bic veft< ZDafft vu emvcilei, ^a man bnttt ble .Tenu ttifeUH tire .ircfic iScnolt auflin^ . f.utit, i nb ii"t bie Ja^oii berart, bau »it .»tbtiman . t>ti h4 in b:c lafiVe tva;tn fann. 1 Stud b.co 0 fr.
fllektro-galvanische Rinoe,
einr   h.u-hi'i  ludituv.   fiir i'brii O-Vi-uiM-en
IPUlillMilluV       n'lllbll 11.1
Don t en b-' • mttiil i'cbcit Cabacitđten ift et fcft^tfteUt, Smh b« u>tj(vaiii<*iiiuf iv. UliOatt.i getu ntttctl b « me Iran' e t u Mirit, ItoAKn« ub« eine« bcvu.iu;eu |)ar |crZt)t(l telitteMjJingeV« riugC in jebtr U)ioi;o au0 'Ji u .. il- aii.u- retifll mit ber .tnlage eine* ete roiiiaanciif<t»in Irapte«, tselcfeet bie uufeiilb.-.r« li-'lrfun.i bat, |n ve.M'ten unb )ii tri:'it aUe ''"iut , uL-c.tin.i Ulit RtCV/tii* Iclten, rfitltrn, ftopfttc^ :c. i5in foliber n a tte »leiiriitii fofttt blo^ !>.i Ir. imb »nb diitndjeifjitJ ■cbtf nami |U ti a jen an.t : Itn.
Iiuftpolater,
• u etnbfte'en alleii  Uit f nten , Jo on* fQr &a.
■teccftlbaVfibenbti unbflnb bieft turtb i'fe SufH« jitat, »e1 t ''tir b;rcb 8ufl crttugt»etbtn 'um, alt Sib- nb -il <t m i m bv i* u uiiiilei'« trtffli'4; e .. .r^utt ^eriu.i ift tf, baš man biefe ivliu-r tui tieiuflcn ;ii'a:i:i :m:ei b iuni fani , teenn man bie Cuft berau. l.iftt, l atiltf fl S bi« 4.
Ein Sieg der Wiaaenaohaft
Da« n«n« Athem 7rtta>rvatlv. toeltbe« bei t»tl'tauili folort iet<en Ubeir:etbeubeni Jltbcm, »on »>< Imintt it rttb.ent, benimmt un^ uit tinem anjen.'bm »ubUbutiiben ?troma venvetbfe.t, Ift aOcin tt ber ae'ett gten 9licber't3e j c 6a-en. ijiit Kan et bef Rber« ju en.bf b:en. 1 txe\>t inatite fammt 'Jltiro i uiti 90 tr.
Eine Wohltbat
trttrbe att :cb»m CIttgtfat« ain'goi t r r«t» >ie ■Ocrtefftrnng 0:t neu laientton 2.u,bu.eit. [Jlafffie, man fann '.6r letbt ta i r.b |eb< Htm: tMtbrBrin niti ptagt) S0a# >tmb 'onu tigenb, au t eti: cbericb; »t <S(btafc bie i'a'nitnfl er« baite.i. uts itu.t In ftvfelDen Ctift, alt we:tit e<t voit »iutterbrufi UffUičtt roi't'c, naininb bue ItbC Z-ntre cuti.v "'tur AMOct fottnf • b"t i.".'crtf> biefci lirfi buna [i!>a(;eti. I €tiit iO :., einjt au« cftaitct DO Iv.
Neueste rhirurgisohe Ernndung!
Eng-IlsohoSclbst-Klystler mit guftvumre, 1'ti fluirtr i unb uro.iib e..e i a.jiimeii'e i; fetbit |(fa)w8l|tC| Itaufe Bttfetttn fonucn opne Žit« •ve rim ii iui) feibit bafl tlrveriineiit De (teben, unb nimnit bitfe« leivftier it na* 0 batf bie f.einfte Dbtt »tB it .v c lae auf. Dief-« Jtiftntm nt f.Ote e.i'i' m  .-(it m .^aufr f«bu-n. i 2tiltf 5 i.
Ein interessanter Federhalter.
HI* C«. Ufaj. ffaifec 9tape(ern III. b«.' 'IDetl 3uliu# iSS'ar fn)i|b, .^ab et beti Huftraa. ma i nnge ib.n bit rf> eiitm ber gefibittteften 'Jiiecbaui et einen ^eter^alter uatb ivnrr flnaab.' mai'ei lajirit, bantit bal lani-t (tlntancbencrfvattre.r e, tinti Ubifanrt b.im rebitiben ebe* anb-re il.eiui'ii e t bt :it) ntaie. veir UHlbtrt 'i'ctt.-c v vvtft.: tt noib brbeutenb bie Mtt, unb cr&ielt ftiv biciei« gc bie tnf 0>iM SO '.'l..to ccntvv\\ ba ti Ubet Mil čin-avinr.en t trn -iro fe entfrrotben bat. Ditfct Rcberbaliei iu a hI feincin OJinafllber, Borf^iieft-tenftruttiou ift beratt, tat, mui von nrub i'ie fifciib ftbrtibcit fanti, ojne tebe ČtdCURg un- ba> ftlitfien bet littte btllebi,? »ctulreu fann. ta er Jebtrtncni \» etnpfebleii, bet.-ifcr.' • 'a >ui aii iie nbe, SeamU.Uemptoir«, Uoftcreu, <S(bUtr, »c. 1 6tii(f foftet fl 1. I I u;>eub '.a.-aeoirebcr.i biejn i." fr.
Havanna-Bouquet.
fltr 1". fr eine «orr. Cigarr-, uamtit^ tle biniiftt Iii.irve fa n iu eiuc etbie vauania burdj ta« 9««Miiia»9e tntt bttMeafc t metben. DicI* -tani neti ImpoTtittt Ori.tfnai.o-^eni roirb a«* ber i.'ur»i unb itaubt bee ca)ttn n>tiHnblfa}tn ia» la'i'flaii|' gen'0'tic.i, u b ur.i linfnAt 8(jtua)tung mit berie.beu ro r^ rtt (Saiirt) bed orb tureti 3a> .i'.' ent|og n unb e ■ u ba« -ri, e 'Ai ma I erattt-gCftia)nclM (muattlu ucr.re.b elt. (lin- .'riaftb«. g uilgenb fiir m O liiaarreu, fl. 1.
IMedizinische Theerseife,
gcnannt bie TOu ibcrfcife, abtrobait« utir flAtttl liittel aej.eii iete^atiCraifbtit .'luđfdjiaa .\tcibieit. \mihii luifcu :e '."i .<)iiib«:n unb 4nra kikii aitjiiircubcn.   1 etiief fammt ,'tnu- t tii!,i 2 • Ir.
Kein Zahnschmerz mehr.
3eber 3a&n;tbmtri, burrb OJbcuma cber (Jrtaltung ^ugeiogen, n irb in eittent flmenblict gebeilt burtb bie tieiien lOtrlmer ^abntropitn. Vit ^arantie ift berait fitber, baft bet 9Ma)l»irfung Mf <Stlb retout. grgtben iciib. 1 (}[acon mit .'inirciiimg 8U Ir.
Praktiache Erfindung.
<5t!bll<J> ift e« gelitn-en, eiu Sinti-nputver ju er jetiiie.i, »elibcfl Jeben b'ir'fbiien »irb; ea iU'rr. ni rt r a. I - -1 1 ■ i b i O c foroobl aii@ute, al« atnb a it '-."iliigritt. Imrdj <ttiinifil'uni linci Tbeile' -a'affer fann man auaenblitflid) te bcftl 'ibu-i \t inte ■ ij'.-ii.i n, tcticb ioalelib \u gtbtnuatcu ift. i t<.i fet, geniigcnb fiir eine i'laS, r 'ft t !r
Ersparniss
■G
•ilr :cb; J;aif« (altu. g  fl b bie
ii  ii lOllltVUUt'11
LaoininL 11 -ni*BTf leiron i «•
en'i'ljit d), vit• Iterii.!  a i (Velb, L" f. .irniti mi .Se t.
Itm t It. tinti* material faitn man
eueti balben t>m biiaetn i ca ei t aut bab.r ba« fto'iern i u Cfcu, i.m teu cinjiileaenben ©ta6( yt bi ven. £ie rtovm -iii1 VlattelKn« ift beiart, l-af; tf febr ICtrbl ju (a it« b beu it lino fann fab ;<& In bemfe'beit ,-'eitruin at« uut ei; en neivtbnilt^cn etigeleifin ta.* .«,• telte 3cie ft t met eu.
1 il.ut :a.i ml iUo-t foftet b.oo fl. |,«0,
Persischea Haarf a rbemittel,
»obiir* aiijcnblitfliift granr* ^.i,ir uacb 2'eliclvn braun ottr ftbreavj get.irM »citeti t.uiii; ti etMll jugleicb rie natitiliil* i^riFitc ieitc#ift ucu Mvaii-teiti beteiret unb ift gani uutdjablirt). ) Cattott fauutit ?Intpeifung Sil.
Zahnperlen!!
!lnftreilig ift e«, ba; bi: fli ,tcr ffboti in lhrer tat« ftett ;lu;?eab burcti ba« .-'afii-eii . io ie 5it mer. \ n eil.'ibe.t Ta« ntter'. mu befte lit tt: ta tgen mit bie ititotten ^abmcvi n, tocfd>( icn ftinbttn a' rfabtttit beiart cr.cicb e n, a& fle iiltiiieij! I itire .-MMie et'aitcii.   ^le.,- rmei' €ti:ntti' tO Ir.
Pulver secren FussDchsveies.
Tiefe« bcfcitigt ba« iafii)K Ctttrlijen bor ,yii' c mto een bobur* it}cugttM rwbfl iinangrnebincn OJetnn). fonfervtri ati* bie Bcfo)nDHllI. i ^rt» <b' I. fammt Klit-. e. u.:.; a uiijiiib it. a a'iouate, Ml ir.
M igen-Tropien.
bur.u tre a)c Stmagtnltbfl fewi« Aratntof, 'ip.'. t.o um 'Jt-iba uu ,«.lfi.i'ei', žobtre.i.ieu, R.u.iec; .c. :c. lofprt bau tub btt)oNn tsetbeii, mit garan> tittem lirf oiflo.   i .jia..n fammt Z lvejtitig 3j :r.
Ein žige Hilfe
fiir frampfteibeiibe &;tfie ; nu; barit bie tttaflf(nfl iliatuvf >ber riuiive lann bltjt' fajrcttlia)! Uetei ■ant lejolei weiben. tSiu CttHmpI I« O r .'trt foftet tU 1.1 o 3.
Herkiilea-E-3 mu:
i lefe OJiiei g i eftt>t ble.ttait unt (Si,ie M ait brit ,*>aarbobe , iu trti i. Vaaiioui j t b iclu-ii unb ;u ftaifeii, cttbintcrt tal) r fibut i a.ti in erften tS DtauAt ba.* .'lii«ialle.i b,r pai re. bo t mi fet o vi' voilianbcueu iamb-n unb vcrbinbcri biten ItaibUbung, t Otacen fammt amoe ju.ia Ki ir-Praktisch und billi^.
,"'um 0),if>beuurfeit ober Šot tu .Te (In gattlt« fclr bil'-,;tb it.nirtc« Hl^tabtl laiittt tancitEct ©ariuti r 3'ff«r'i uiv eine .vlanteib mu' ir Hiarl« tutte unb sRatflerbi fel, ali;i> tiii.utin u m etm-m bUbicbeu iartou foftet bU'0 75 fv. ] mte aUeut foftet ao tr.
Neueste Zaubernndol-Biichso.
Cine ne te 'Jla'eibi.tbfe, .lefnllt tittt .'() iein.-ii for« I tu en eu ilijdj.it ii).Hi*ot>riiab.':it Uttb m t eiucr !B rridjtiiui, bafj m a tt tebe gttsl u tvjtc RabCl uart> ttummern umu Oitf eiu ! m lie. tann. tj« »itb r bnf.b ba.* '.."Mi vcrbtit.t unb ta) eud>Jii erfvar". 1 But^fc 4 > Ir.
Fliegen-Aether
fiir Sfmmetj 'innrti, tBalen« fe tange iet)mtieeV*ni unb rottet biitne i ''4 €tun e o.e grojite v enge dlieaeu au«. i orlaMie so tr. 1790
• SUorfiefjeiibe 9lttifel finb fiir bie BflerrtU{jifd)t Miotinicfj i- olnzig- and alloin m bec gefertiQttn «Rtfbeilage oi daben.
A. FP.IEBM.aFM in Wm, prntfrlirnrtf Ur. 20.
izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Tiskar: F. 8 kaza iu drugi.