URADNI LIST ■TS?'* SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 6 Ljubljana, sreda 19. marca 1975 Cena 16 dinarjev Leto XXXI> 234. Na podlagi drugega odstavka '8. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) izdaja Izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi meja vodnih območij v SR Sloveniji 1. člen Meje vodnih območij določenih v prvem odstavku 8. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74), •so: j * 1. Vodno območje reke Mure Meja poteka na jugu od kraja Gomila do kraja Žerovinci, do sedla Kamenščak (296), mimo naselij Go-demarci in Galušak čez hrib Gomila (322), na greben Sv. Ana (358) do kraja Zg. Velka (402) in odtod do Šentilja (388). Meja nadalje poteka po jugoslovansko-avstrijski državni meji na jugoslovansko-madžarsko državno mejo po državni meji do izliva Krke v Muro pri republiški meji s SR Hrvatsko, nato pa po republiški meji do kraja Gomila. 2. Vodno.območje reke Drave Meja poteka od severovzhodne meje Olševe (1929) po jugoslovansko-avstrijski meji do Šentilja (388), po meji vodnega območja reke Mure do Gomile ter nato po republiški meji s SR Hrvatsko do kraja Belinovec (715) in po severni meji vodnega območja reke Save. 3. Vodno območje reke Save Meja poteka od izliva Sotle v Savo pri Jesenicah na Dolenjskem po republiški meji s SR Hrvatsko do Klanske police pod Snežnikom, nato do kote 1271 do Snežnika (1796) po občinski meji do kote 1064, dalje do gore Skodovnik (1257), naprej po občinski meji do naselja Stanovnik do vrha-Cela (1037) ter po občinski meji do Ravbarkomande in dalje ob kraju Unec ter ob reki Uncu do naselja Grčarevec, do gore Srnjak (917), odtod naprej na Lipov vrh (928), na vas Lome in na Lebanov grič (763), na koto 748, na Griže - Pesek (817), na Mravljišče (866) in do vasi Dole. Od Vasi Dole poteka meja na koto 848, na Mrutnik (892) ter čez vasi Razpotje in Gradišče (995) do vasi Praprotno (1006), dalje po kotah 763 in 872 na Bevkov vrh (1050) po koti 953 čez vaš Podlanišče do kote 920, na Škofije (974), po koti 931 na Mravlje in Robidnico, na koti 1304 in 1003 ,in na vrh (1106), odtod čez Cimprovko na koto 1363 in na Počansko goro (1259), čez Hum (1423) in na koto 1410 na Porezen (1632). Od Porezna poteka meja čez Hoč (1512) na Petrovo brdo, na Travah (1602) in na Možič (1602), dalje na Vrh Bače (1281), na Koblo (1540) ter po kotah 1501 in 1647 na Cmo prst (1844), dalje po grebenu na Matajurski vrh (1938), na Rodico (1962), na Kratke plaze (1759) in na Vogel (1595), čez koti 1544 in 1383 na Globoko (1828) na Rušnati vrh (1869) na Migo-vec (1899). na Mali vrh (1644) in na Planino na kraju (1513), dalje na Kal (2001), Velika vrata (1927) čez koto 2113 na Veliko Spičje (2398) in Malo Špičje (2315), čez koti 2316 in 2388 na Dolič (2151) ter čez Smarjetno glavo na Triglav (2863). Od Triglava poteka meja čez koto (2370) na Luknjo (1758), čez koti 2274 in 2224 na Križ (2410) na Razor (2601), Škrbino (1955) in Prisojnik (2547) ter po kotah 2348 in 1724 na Vršič (1611). Od Vršiča gre meja čez Mojstrovko (2332) in čez koto 2379 na Jalovec (2643), nato po grebenu na jugoslovansko-italijansko državno mejo in po državni meji na Peč (1509) nato pa na jugo-slovansko-avstrijsko državno mejo in po državni meji do Olšave (1929). Odtod naprej gre meja čez sedlo Sleme na Lanež (1931) ‘in po grebenih čez Travnik (1637), Kamen (1640), Smrekovec (1577) in Kramariče (1143), Tolsti vrh (1226), Šentvid nad Slemenom (1068), Kom-pejev vrh (1213) in Molakov vrh (1181), dalje pa čez Graško goro na Turjak.(793), čez Volovico (1458) in po grebenih mimo naselij Hudinje in Stranice na Konjiško goro (1014) in Zg. Sleme (578). Odtod poteka meja na Lipoglav in na Boč (980), od Boča pa čez Plešivec (832) na Rogaško goro (883), na Belinovec (715) ter po republiški meji med SR Slovenijo in SR Hrvatsko po Sotli do izliva Sotle v Savo na Jesenicah na Dolenjskem. 4. Vodno omrežje reke Soče Meja poteka bd kraja Razdrto (577) po zahodni meji vodnega območja reke Save do Jalovca (2643), nato po grebenu na jugoslovansko-italijansko državno mejo ter po državni meji do kote 402. Nato po grebenu mimo naselij Pliskavica, Brje, Kobja glava do Rabot-nice (430) ter nato po grebenu južno od potoka Branika do Štanjela in dalje južno od Raše čez greben Pleška (371) dalje po grebenih Kutnik (357) in Kazlje (399) do Selivca (612) na hrib Ješnica (669) do Razdrtega. 5. Vodno območje obalnega morja s pritoki Meja poteka po vzhodni strani od Klanske police pod Snežnikom po jugozahodni meji vodnega območja reke Save do Razdrtega (577), nato po občinski meji med Sežano in Ajdovščino, in sicer mimo kraja Žvanuti do kote 603 po potoku Branica do kraja Štanjel, nato do Rabotnice (430) in po južni meji vodnega območja reke Soče do kote 402 ter naprej po jugoslovansko-ita-lijanski državni meji in po obali do republiške meje s SR Hrvatsko v Piranskem zalivu do Klanske police pod Snežnikom. 2. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-13/66 Ljubljana, dne 21. februarja 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 235. Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter 11. in 13. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), sklenemo, po postopku, ki je določen v uredbi o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS. št. 34/72 in 23/74), Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) naslednji DRUŽBENI DOGOVOR o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljamo, da so cene stanovanj pomemben faktor v stanovanjski graditvi in zato soglašamo, da se te cene oblikujejo z neposrednim sporazumevanjem dejavnikov stanovanjske graditve v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti na način, ki je določen s tem dogovorom. 2. člen Dejavniki v smislu tega dogovora so: — samoupravna stanovanjska skupnost, — izvršni svet občinske (mestne) skupščine, — sindikalni svet v občini (mestu), — organizacija, ki opravi urbanistično planiranje, — organizacija, ki opravi gradbeno projektiranje, — organizacija, ki oddaja in ureja stavbno zemljišče, — komunalne delovne organizacije oziroma samoupravna komunalna skupnost, — izvajalec gradbenih del oziroma proizvajalec stanovanj, — izvajalci obrtniških in inštalacijskih del, — organizacija, ki kreditira izvedbo del oziroma nakup stanovanj, — organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Za dejavnika se šteje poleg organov in organizacij iz prejšnjega odstavka tudi druga organizacija, ki je udeležena pri graditvi stanovanj. 3. člen Dejavniki sprejmejo družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen stanovanj na podlagi določil tega dogovora, s katerim podrobneje opredelijo svoje obveznosti. Samoupravna stanovanjska skupnost organizira in izvede postopek za sklenitev dogovora iz prejšnjega odstavka. 4. člen Ta družbeni dogovor velja za graditev vseh stanovanj ne glede na lastništvo, lokacijo ali velikost objektov ter način financiranja graditve, razen za gradnjo stanovanjskih hiš občanov v tistem delu, ki ga izvajajo občani v lastni režiji. Način oblikovanja cen v smislu tega dogovora velja tudi za spremljajoče objekte naselja, za katere se dejavniki tako dogovorijo. 5. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglašamo, da se družbena sredstva za graditev stanovanj ne smejo uporabljati, če cene niso oblikovane z neposrednim sporazumevanjem dejavnikov v smislu tega dogovora; za uresničitev tega načela skrbi samoupravna stanovanjska skupnost. 6. člen Pri sporazumevanju so dejavniki enakopravni. Sporazumevanje organizira in izvede samoupravna stanovanjska skupnost; sporazumevanje se prične s pripravo zazidalnega načrta in investicijskega programa za določeno naselje, del naselja ali objekt. Dejavniki se sporazumevajo po svojih pooblaščenih predstavnikih in sprejemajo sklepe na skupnih sejah. Sklepi, doseženi s sporazumevanjem, so javni. Za javnost podatkov in cen skrbi samoupravna stanovanjska skupnost tako, da omogoči zainteresiranim organizacijam in občanom, da pregledajo podatke. V ta namen hrani zapisnike in dokumentacijo ter vodi evidenco; to dokumentacijo in evidenco vodi za posamezne objekte, razčlenjeno po elementih iz 7. oziroma 8. člena tega dogovora. 7. členi V zvezi z določanjem cen izhajajo dejavniki iz načela sočasnega celo.vitega pristopa k programiranju in projektiranju stanovanjske graditve ter se sporazumejo vsaj o naslednjih zadevah: a) preizkus in šprejem zazidalnega načrta z investicijskim programom, b) preizkus, in sprejem načrtov za objekte in naprave, c) določitev nosilcev posameznih stroškov graditve naselja in s tem določitev elementov cene stanovanj, č) določitev višine posameznih stroškov oziroma elementov, ki gredo v ceno stanovanj (člen 8), d) določitev časovnih planov za izvedbo posameznih del in njihovo spremljanje, e) sprejem in spremljanje načrtov vloženega dela, nabave in porabe materialov ter delovnih sredstev, f) določitev finančnega načrta, ki zajema financiranje izvedbe del in nakupa stanovanj, ter spremljanje njegove realizacije, g) določitev načina, kako naj se ugotavlja kvaliteta opravljenih del ter kako se opravljata primopredaja stanovanj in končni prevzem stanovanj po preteku garancijskega roka, h) ugotovitev oziroma določitev končnih cen za posamezna stanovanja, i) določitev načina in roka odprave pomanjkljivosti po primopredaji stanovanj oziroma po preteku garancijske dobe. 8. člen Dejavniki se sporazumejo v smislu prejšnjega člena ločeno vsaj o naslednjih stroških in elementih, ki sestavljajo ceno stanovanj: a) o višini odškodnine za zemljišče ter za nasade, naprave in objekte na njem, b) o stroških zazidalnega načrta. c) o stroških za pripravo stavbnega zemljišča. č) o stroških za zgraditev kolektivnih komunalnih naprav v naselju, ločeno po posameznih izvajalcih in vrsti opreme, d) o stroških za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega načrta), e) o stroških za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišča), f) o stroških za zemeljska dela, g) o stroških gradbenih del od temeljenja dalje, h) o stroških obrtniških, inštalacijskih in drugih zaključnih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del, i) o stroških opreme stanovanj, j) o stroških priključitve objekta na komunalne naprave, ločeno po posameznih napravah, k) o stroških gradbenega nadzora, l) o obsegu in stroških zunanje ureditve ob objektih, m) o drugih posameznih stroških, ki se po veljavnih predpisih vključujejo v ceno stanovanj — ločeno po posameznih izvajalcih oziroma upravičencih. Glede tistih stroškov graditve naselja, ki se razporejajo na več objektov, se dejavniki dogovorijo o načinu razporeditve ter o načinu začasnega kritja tistega dela teh stroškov, ki še niso razporejeni, 9. člen O upravičenosti vključitve v ceno stanovanj ter o višini posameznih stroškov in višini cene za posamezna dela oziroma za posamezne elemente cene se dejavniki sporazumevajo sproti in sproti zaključujejo te cene; pri tem sl prizadevajo za postopno razbremenitev cene stanovanj. 10. člen Dejavniki se sporazumejo o enotnem načinu ugotavljanja razlik v ceni, ki nastanejo v času graditve. 11. člen Dejavniki upoštevajo pri dogovarjanju o cenah načelo, da je treba doseči optimalno ceno stanovanj z zagotovitvijo ugodnih zunanjih pogojev gradnje, z ustreznimi ukrepi dejavnikov in z obveznostjo dejavnikov, da bodo te pogoje izkoristili na najboljši možni način, tako da se bo to odrazilo v relativnem znižanju stroškov graditve stanovanj. 12. člen Udeleženci tega dogovora se zavežejo, da bodo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega dogovora sprejeli družbeni dogovor o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske graditve. 13. člen Dogovor dejavnikov iz 3. člena »tega družbenega dogovora se šteje za dogovor o cenah, ki ga samoupravna stanovanjska skupnost evidentira pri Zavodu SR Slovčnije za cene in ki se ne bo pričel uporabljati Prej kot bo evidentiran. 14. člen Do uveljavitve tega družbenega dogovora sklenjeno družbene dogovore, ki vsebujejo tudi določbe o cenah ali o načinu oblikovanja cene stanovanj, bodo dejavniki uskladili s tem dogovorom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. 15. člen O upravičenosti stroškov, ki so že nastali, in o ceni za posamezna dela, ki so bila v zvezi z graditvijo stanovanj že izvedena do sklenitve dogovora iz 3. člena (stanovanja v gradnji), se dejavniki dogovorijo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi dogovora iz 3. člena, in sicer tako, da obravnavajo raven in upravičenost vključitve v ceno stanovanj za vsakega od posameznih stroškov oziroma elementov cene posebej. ' 16. člen Splošno problematiko v zvezi z izvajanjem tega dogovora, ter drugo splošno problematiko oblikovanja cen novih stanovanj bo spremljal odbor udeležencev tega dogovora, ki se organizira, pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. V odbor imenuje vsak izmed udeležencev po enega člana in enega namestnika. 17. člen Ta dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 21. februarja 1975. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije Rudi Bregar' 1. r. Gospodarska zbornica SR Slovenije Rudi Babič 1. r. Zveza sindikatov Slovenije Lojze Cepuš L r. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Stefan Korošec 1. r. 236. Na podlagi tretjega odstavka 16. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št 4-27/74) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve PRAVILNIK o vodenju in vzdrževanju registra stalnega prebivalstva ter o ustreznih obrazcih 1. člen Register stalnega prebivalstva v občini vodi za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Centralni register stalnega prebivalstva v SR Sloveniji vodi Zavod SR Slovenije za statistiko. 2. člen Register prebivalstva v občini sestavljajo osebni kartoni In kartoni gospodinjstev. Osebni karton obsega podatke iz prijave oziroma odjave stalnega prebivališča in iz prijave spremembe naslova stanovanja (1. člen pravilnika o podatkih za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča in prijavo spremembe naslova stanovanja ter o ustreznem obrazcu, Uradni list SRS, št. 28/74). Vodi se za vsakega občana, ki ima stalno prebivališče na območju, za katero se vodi register stalnega prebivalstva. Karton gospodinjstva obsega podatke o osebah, ki sestavljajo gospodinjsko skupnost (gospodinjstvo) in se vodi za vsako gospodinjstvo ne glede na število članov. Obrazca osebnega kartona in kartona gospodinjstva sta objavljena skupaj s tem pravilnikom in sta njegov sestavni del (obrazec št. 1 in obrazec št. 2). 3. člen Osebni kartoni občanov sestavljajo kartoteko stalnega prebivalstva. Sestavni del kartoteke stalnega prebivalstva je kartoteka občanov, ki potujejo v tujino za več kot tri mesece. Datum odhoda in državo, v katero občan odhaja oziroma datum vrnitve, se zabeleži- na hrbtni strani osebnega kartona pod ostale spremembe. 4. člen Če se ugotovi, da za določeno osebo ni več razloga za vodenje v kartoteki stalnega prebivalstva, se njen osebni karton izloči v eno od posebnih kartotek. Posebne kartoteke so: 1. kartoteka umrlih občanov, 2. kartoteka občanov, ki so odjavili svoje stalno prebivališče, 3. kartoteka občanov, ki so spremenili priimek ali ime, 4. kartoteka občanov, ki so se izselili, pa niso odjavili svojega stalnega prebivališča, 5. kartoteka občanov, ki so se za stalno odselili iz SFRJ. V kartoteki občanov iz 3. točke prejšnjega odstavka je vložen karton občanov s prejšnjim priimkom in imenom, na katerega je treba- vpisati nov priimek ali ime. Karton občana z novim priimkom ali imenom pa je vložen v kartoteki stalnega prebivalstva. 5. člen Gospodinjska kartoteka je pregled gospodinjstev na območju, za katero se vodi register. Voditi jo je treba za samska, družinska in skupinska (kolektivna) gospodinjstva. Kartoni gospodinjstev so razvrščeni po abecednem redu naselij, v okviru naselij pa po abecednem- redu ulic ter po hišnih številkah. Če je v eni stavbi več gospodinjstev, je potrebno voditi kartone gospodinjstev še po abecednem redu priibikov in imen oseb, ki vodijo posamezna gospodinjstva. 6. člen Kartoni za gospodinjstva, ki so se izselila ali prenehala obstajati, se izločijo v posebno kartoteko, ki je urejena po abecednem redu priimkov in imen. 7. člen Pristojni orggn je dolžan sporočiti Zavodu SR Slovenije za statistiko na ustreznih obrazcih vsako spremembo, ki se nanaša na: — rojstvo otroka, 1 — smrt občana, — priznanje ali ugotovitev očetovstva, — pozakonitev ali posvojitev otroka, — zakonski stan, — prijavo ali odjavo stalnega prebivališča, — prijavo sprememb naslova stanovanja, — izgubo jugoslovanskega državljanstva. Pristojni organ sporoči spremembo osebnega imena ter izgubo jugoslovanskega državljanstva s kopijo, fotokopijo ali prepisom odločbe. 8. člen Pri prijavah rojstva ter prijavah stalnega prebivališča iz drugih republik ali tujine mora pristojni organ na ustrezni obrazec nalepiti osebno matično številko Osebne matične številke za te primere dobi pristojni organ z naročilom pri Zavodu SR Slovenije za statistiko. 9. člen Pristojni organ je dolžan vse spremembe, ki nastanejo v nazivih naselij, cest, ulic, trgov in poti ter hišnih številk ažurirati v osebni in gospodinjski kartoteki. 10. člen Pristojni organ je dolžan do vsakega petega v mesecu sestaviti za pretekli mesec mesečno poročilo o gibanju in stanju stalnega prebivalstva na obrazcu »Mesečni pregled o gibanju in stanju stalnega prebivalstva« SEL-4. ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del (obrazec št. 3) Mesečno poročilo se pošlje Zavodu SR Slovenije za statistiko in se mu priložijo obrazci SEL-1 (prijave, odjave stalnega prebivališča in prijave sprememb naslova stanovanja). PREHODNE -IN KONČNE DOLOČBE 11. člen Dokler ne bodo natisnjeni in dani v uporabo obrazci, ki so predpisani s tem pravilnikom, se uporabljajo do sedaj veljavni obrazci. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o registru prebivalstva rUradni list SRS, št. 20/67). 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Direktor Zavoda SRS za statistiko Franta Komel 1. r. Soglašam! Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. T Obrazec št. 1 OSEBNI PODATKI. OMS OBČANA priimek ime rojstni priimek ime očeta ' ' ‘ ... . rojstni priimek matere zakonski stan * ' ^ ROJSTVO dan, mesec, leto M. VPIS naselje občina . SR, SAP, država 1 , ' ’ ‘ • ' ZAPOSLITEV poklicna skupina ' * naziv delovne organizacije nabolje občina NARODNOST DRŽAVLJANSTVO Šolska izobrazba ■ rs osebne izkaznice IZDANA DNE IZDANA V STALNO PREBIVALIŠČE —i ulica H. S. naselje občina • datum V ' ■ ' I OSEBA KI VODI j GOSPODINJSTVO OMS osebe ’4 priimek Ime razmerje • (hrbtna stran) Spremembe bivališča Datum Naselje, ulica, hišna številka, nadstropje, priimek in ime nosilca stanovanjske pravice • t / k • ' ■ , • , \ ' Ostale spremembe * • • • - S 1 , * ‘ - > / &°6V S N CU O oCdojispeu Ul e>inA9ig BugiH Botin BLUOJfZO afissBN afdoj;ipBu ut otliAOtg BugtH fanti0* e°Mn 'Az eiUOJTZt aCiasBN ! '2 O- I II S 5 M -X C § £ c Spremembe 3 E E D ca •o Volilna upravi- čenost Poklic Stan it Kraj rojstva Datum rojstva Is Is El 3 U if Q 1 I » *' I = 1 I - i« 2 tn CO S ■2 5 S I E a CO 5 s tuO d" CO E co" c O >N O 6 'C a co c (D E E E* .9 OJ <8 o 0 •D •E, 1 co 05 Spremembe vrsta E 3 re ■0 Volilna upravi- čenost Poklic Stan it Kraj rojstva " v.. > Datum rojstva h ii 3 fr* 0» a < > 5 H . M a. < O H se ■j < S g o h to S3 I 63 5 0 H M p C H M < N H 1 S M M Q O N O “ O M C5 (L, S O M M c* T3 S 5 el bo 0 C > rt e.2 B, •5 1 pO 0 * s rt 1 rt > 2 v a rt "to 8. J a S «1 rt > 'o rt >u iS > 2 a rt ho tt> B 3 OJ s o E u a CA 1 s ženske 1 3 Ce je območje prijavnega urada razdeljeno na več občin, izpolnite obrazec SEL-4 za vsako občino ali del občine posebej. V obrazec SEL-4 vpišite vse vrste selitev, tudi spremembe naslova stanovanja, ki jih vpišete v vrsto 1. Selitve med naselji v istem pojavnem uradu vpišete v vrsto 2. Če gre za selitev v drug prijavni urad ali občino, jo vpišete v vrsto 3 ali 4. V vrstah 1 in 2 mora biti število prijav enako številu odjav. Mestno območje je določeno z zakonom o upravni razdelitvi naselij in občin. Obrazcu SEL-4 obvezno priložite vse SEL-1 obrazce (prijave, odjave stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja) in jih pošljite Zavodu SRS za statistiko do vsakega 5. v mesecu. moški 3 skupaj 5 Živorojeni ženske 2 E ® skupaj B Odjave ženske •• - moški " skupaj ” Prijave ženske 3 *& E « skupaj • . Vrsta spremembe stalnega prebivališča - Selitve v mestnem območju a • prijavnega urada , Vse selitve v prijavnem uradu 1 1 1 1 > Med naselji v istem prijavnem uradu „ Med prijavnimi uradi v isti občini Med občinami v SR Sloveniji 1 Med republikami v SFRJ Med republiko in tujino Popravki v registru IM m CO rt T3 rt S rt bo v e ► rt 4 ’o 1 5 O rt fi rt Jj 'rt .S a rt bo v C 3 s rt ‘5 rt I a rt ti ti 8 -a > g ag § o “s O o Š II Z | 3 o | Ir •C 2 a> iš § ” o n Ul > OT I 8 II ll 0 > 1 C8 s? ti > cd :s o. v ? E •8 2 « ll, s3 I ti > rt f a CZ) ti > ti ti Ref. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA LJUBLJANA 237. Na podlagi 127. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana na sejah obeh zborov dne 27. februarja 1975 SKLEP o zaključnem računu začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana za 1974. leto 2 Zavarovancem-delavcem, ki so pred 1. januarjem 1974 postali začasno nezmožni za delo, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka poveča po prejšnji točki in jim gre nadomestilo osebnega dohodka od tako povečane osnove od 1. januarja 1975. 3 Posmrtnina, ki gre družinskim članom ob smrti zavarovanca-delavca, znaša 2.700 din. 4 1 ■ Zaključni račun začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana za leto 1974 izkazuje: din — dohodkov pred izločitvijo — izločitev v obvežno rezervo — izločitev za razvoj zdravstvene službe ' — izločitev za skupne potrebe v / SR Sloveniji — dohodkov po izločitvah — izdatkov 1,325.272.534,65 28,158.000,00 42,011.212,56 59,873.423,65 1,195.229.898,44 1,195.229.898,44 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, točki 1. in 2. pa se uporabljata od 1. januarja 1975. St 190-3/75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana Predsednik dr. Janez Pevc 1. r. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 401-3/75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana Predsednik Predsednik zbora izvajalcev zbora uporabnikov dr. Miloš Kobal 1. r. Ferdo Majdič 1. r. Predsednik skupščine dr. Janez Pevc 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 239. Na podlagi 175. člena ter 6. točke prvega odstavka 209. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53-1128'72) v zvezi z 2. odstavkom 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto na seji dne 28. februarja 1975 sprejela 238. SKLEP - o zaključnem računu začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za leto 1974 Na podlagi 63. in 86. členil statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS. št. 44/70 in 13/72) je skupščina skupnosti na seji dne 27. februarja 1975 sprejela * I Sprejme se zaključni račun Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za vse zavarovane osebe za leto 1974, ki izkazuje: SKLEP o povečanju osnov za nadomestilo osebnega dohodka in o znesku posmrtnine 1 Zavarovancem-delavcem na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana, ki so po 1 januarju 1974 postali začasno nezmožni za delo in jim nezmožnost traja neprekinjeno več kot eno leto, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka poveča za 25 % in jim gre nadomestilo osebnega dohodka od tako povečane osnove od prvega dne po preteku enega leta neprekinjene nezmožnosti za delo. din — skupnih dohodkov 221,893.810,01 — izločitve: a) za obvezno rezervo b) za investicije v zdravstvu republiškega pomena in za pre-nešene obveznosti :) za sofinanciranje izgradnje Kliničnega centra — čistih dohodkov — skupnih izdatkov — 'presežek dohodkov nad izdatki 4,437.973,35 8,844.933,60 1,520.000,00 207.095.903.06 2C0.511 047,89 584.855,17 2 St. 400-12/75 Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 584.855,17 din se prenese med druge dohodke za leto 1975. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uraa-nem listu SRS. Novo mesto, dne 28. februarja 197o. • Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto Predsednik Anton Pirc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI MESTO LJUBLJANA 240. Na podlagi 4. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/68 in 34/68), odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 36/68 in 51/71) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975 in na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane 1. člen Delovni čas v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane traja: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek, od 7. do 15. ure; — v sredo, od 7. do 17. ure. 2 3 4 2. člen Ne glede na določbe 1. člena se zaradi potrebe in narave dela razporeja delovni čas: — v Upravi za notranje zadeve in Upravi za ljudsko obrambo, v, oddelkih za prometne zadeve, potne liste, matične zadeve, javni red in mir ter prijavno odjavno službo in v prijavno odjavni službi oddelka za vojaške zadeve od ponedeljka do petka, od 6. do 20. ure z uradnimi urami za stranke od 6.30 do 19.30 ure; — v Upravi inšpekcijskih služb dežurna služba ob sobotah, od 7. do 15. ure; — v organu za kaznovanje prekrškov v ponedeljek, torek, četrtek in petek, od 7. do 15. ure v sredo, od 7. do 16. ure in v soboto (ena četrtina delavcev) od 7. do 11. ure. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razporeditvi delovnega časa v upravnih in posebnih organih pri Mestnem svetu Ljubljana (Glasnik, št. IS/eS). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan do objavi v Uradnem listu SRS. St. 610/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 241. Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67), prve alinee, prvega odstavka 24., 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o pogojih za oddajo in prodajo plina iz Plinarne Ljubljana I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Plinarna Ljubljana dobavlja potrošnikom plin po pogojih, ki so določeni s tem odlokom. Mestni plin je plin, ki ga dovaja Plinarna do potrošnikov po plinovodnem omrežju. 2. člen Potrošnik v smislu tega odloka je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja plin, katerega mu na podlagi predhodnega sporazuma dobavlja Plinarna Ljubljana po plinovodnem omrežju. 3. člen Plinovodno omrežje v smislu tega odloka sestavljajo glavni plinovodi, hišni priključki in hišne plinovodne napeljave. Glavni plinovodi so cevovodi za dovod plina od Plinarne do hišnih priključkov ali razdelilnih regula torskih postaj. Hišni priključki so cevovodi za dovod plina od glavnega plinovoda do vključno požarne pipe, ki so dimenzionirani samo za potrebe priključne zgradbe. Hišne plinovodne napeljave so vse plinovodne naprave, za požarno pipo v stanovanjski, poslovni ali drugi zgradbi, ki so namenjene za neposredno dovajanje plina do potrošnih mest. Razdelilne regulatoiske postaje so naprave za zmanjšanje tlaka plina in so namenjene za preskrbo skupine poslovnih, stanovanjskih ali drugih zgradb s plinom. Hišne regulatorske postaje ali hišni regulatorji so naprave za zmanjšanje tlaka plina v posameznih zgradbah. Glavni plinovodi in razdelilne regulatorske postaje so osnovno sredstvo Plinarne. 4. člen Plinarna dobavlja potrošnikom plin po vnaprej določeni ceni in kalorični vrednosti nepretrgoma podnevi in ponoči. Cena plina mora biti usklajena z določeno kalorično vrednostjo, ki jo mora Plinarna zagotoviti v vsakem času. 5. člen Kalorične vrednosti so: — za mestni plin Hn = 3.600 do 4.200 kcal/Nm3 — za mešani plin Hn = 13.000 kcal/Nm3 — za tekoči plin H0 = 28.000 kcal/Nm3 II. PRIKLJUČEK NA PLINSKO OMREŽJE 6. člen - Plinarna je pooblaščena dajati soglasje za priključek na podlagi pismene vloge investitorja za nove zgradbe ter hišnih svetov, lastnikov in drugih uprav-Ijalcev zgradb za obstoječe zgradbe. V vlogi za izdajo soglasja je treba priložiti dva izvoda mapne kopije s točno označenim objektom, ki bo priključen na plinsko omrežje. V vlogi je treba navesti za kakšne namene se bo plin uporabljal in kakšna bo predvidena normalna in maksimalna potrošnja plina v m3/h. 7. člen Plinarna je dolžna izdati soglasje za priključek plina in izvršiti priključek, če mimo zgradbe poteka glavni plinovod ustreznega profila, če je priključitev tehnično možna .in če so proizvodne zmogljivosti zadostne. 8. člen Pred izvedbo priključka mora potrošnik predložiti dva izvoda potrjenega projekta notranje plinske instalacije V Soglasje Plinarni. 9. člen Plinarna daje tehnične smernice za projekte plinovodnih naprav in hišnih plinovodnih naprav na območju mesta Ljubljane. Plinovodna hišna napeljava sme biti izvedena na osnovi potrjenega projekta. Izvedene napeljave ni dovoljeno zazidati ali kako drugače prekriti in dati v uporabo vse dotlej, dokler ni izvršen tlačni preizkus in dokler Plinarna ne izda o tem atesta. 10. člen Hišne priključne in hišne plinovodne napeljave do plinomera lahko izvede le Plinarna, z njenim pooblastilom pa tudi inštalaterska podjetja in obrtniki, ki so za *o dejavnost registrirani. Hišni priključek se izvede na račun naročnika in postane njegova last. Stroški za vzdrževanje in zamenjavo bremenc lastnika ali upravljalca zgradbe. 11. člen Plinarna ima vedno pravico preizkusiti plinske napeljave in plinske naprave. Ce.'se ugotovijo netes-nostl in druge nepravilnosti, ki so nevarne za potrošnika ali za okolico ima Plinarna pravico takoj odklopiti plin in napako odetraniti na račun potrošnika, oziroma lastnika ali upravljalca zgradbe. III. PRIJAVA, UPORABA IN ODJAVA PLINA 12. člen Potrošnik, ki želi uporabljati plin, poda Plinarni izjavo o uporabi plina. Potrošnik mora prenehanje uporabe plina sporočiti Plinarni vsaj tri ‘dni prej pismeno ali ustmeno. Potrošnik lahko prenese pravico uporabe plina na drugo osebo samo' s soglasjem Plinarne. TV. PLINOMERI 13. člen Vsakemu novemu potrošniku hamesti Plinarna plinomer. Tip velikosti in mesto plinomera določi Plinarn^. Vsi plinomeri, ki služijo Za obračun porabe plina morajo biti žigosani od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin: Plinomere nadzoruje in pregleduje Plinarna. 14. člen Vsa dela v zvezi z nameščanjem in premeščanjem plinomerov lahko opravlja samo Plinarna. Popravila plinomerov lahko s soglasjem Plinarne opravljajo tudi druga podjetja in obrtniki, ki so registrirani za to dejavnost. Vse popravljene plinomere mora pregledati in žigosati pristojni organ za kontrolo meril in plemenitih kovin. 15. člen Stroški prve nabave in namestitev plinom.era bremenijo investitorja. Zamenjavo dotrajanih plinomerov na zahtevo urada za kontrolo meril in plemenitih kovin izvrši Plinarna na stroške lastnika plinomera. 'i 16. člen Za stroške kontrolnih pregledov plinomerov vsaki z leti in rednih pregledov ter popravil vsakih 5 let plačuje potrošnik Plinarni mesečno vzdrževalnino. Višina vzdrževalnine se določa po enakem postopku kot prodajne cene plina. 17. člen Če je pri potrošniku zaradi instaliranja novih plinskih naprav treba zamenjati plinomer z novim, večje kapacitete mora potrošnik plačati razliko v ceni med novim in prejšnjim plinomerom. ^ 18. člen Plinarna in potrošnik imata poleg rednih kontrolnih pregledov iz 16. člena tega odloka vedno pravico kontrolirati točnost plinomera. Ce se pri poizkusu pokaže, da je točnost plinomera izven dopustnih meja plača stroške poizkusa Plinarna, v nasprotnem primeru pa tisti, ki je preizkus zahteval. V. ODČITAVANJE IN OBRAČUN UPORABE PLINA 19. člen Plinarna prodaja plin po m3. Potrošnja plina se ugotavlja praviloma enkrat mesečno. 20. člen PotrošniKi, ki uporabljajo plin za ogrevanje prostorov, plačujejo mesečno akontacijo za porabljeni plin v obliki pavšala. t Višina pavšala se določi glede na velikost ogrevanih prostorov. Dvakrat letno in sicer 1. januarja in 1. julija se izvrši dejanski obračun porabe plina po stanju števca. 21 člen V primeru, ko se ugotovi, da plinomer ne kaže točno, zaračuna Plinarna pavšalno porabo plina. 22. člen Porabljeni plin plačuje potrošnik v osmih dneh po prejemu računa Plinarne, praviloma enkrat mesečno. Ce potrošnik porabljenega plina ne plača niti v osmih dneh po prejemu opomina, v opominu morajo ■biti navedene posledice nepravočasnega plačila, lahko Plinarna temu potrošniku odklopi plin. Ugovor zoper račun za porabljeni plin je treba poslati Plinarni najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. VI. PREKINITEV DOBAVE PLINA 23. člen Plinarna sme samo v primeru višje sile brez odškodnine znižati običajni tlak, trajno ali začasno prekiniti. oziroma omejiti dobavo, spremeniti določeni sestav in kalorično vrednost plina, toda le, dokler traja ovira, ki je nastala zaradi višje sile. 24. člen Plinarna lahko na stroške potrošnika, oziroma lastnika ali upravljalna zgradbe brez odpovedi prekine dobavo plina v naslednjih primerih: — če potrošnikove naprave ovirajo redno dobavo plina dragim potrošnikom in potrošnikom tega noče preprečiti, • — če potrošnik ne plača plina ali zamenjave dotrajanega plinomera, — v primeru neopravičene uporabe plina, — če potrošnik plina brez vednosti in dovoljenja Plinarne prodaja plin tretji osebi po višji ceni, kot je to določeno, • — če potrošnik brez vednosti in odobritve Plinarne Izvrši spremembo na plinski napeljavi, — če potrošnik onemogoča uslužbencu Plinarne pregled in kontrolo plinovodne napeljave in plino-merov, — če potrošnik naklepno poškoduje naprave, ki so last Plinarne (plinomeri, plombe itd.), . — če se ugotovi, da so po krivdi potrošnika na plinovodni napeljavi napravljeni odcepi, ki omogočajo uporgbo nemerj enega plina, — če potrošnikove naprave ali instalacije ogrožajo življenje in varnost okolice. 25. člen . Plinarna sme odpovedati dobavo plina z odpovednim rokom 30 dni v primeru, če potrošnikove napra- ve ovirajo dobavo plina drugim potrošnikom, a tega ni mogoče preprečiti. VII. UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI PRI UPORABI PLINA 26. člen Ce se v prostoru začuti vonj po plinu, je treba takoj pogasiti vse plamene, zapreti pipo pred plinome-rom ter odpreti okna in vrata, da se prostor dobro prezrači. V primeru zastrupitve s plinom je treba ponesrečenca takoj odnesti na zrak in poklicati zdravnika. 27. člen V prostore, za katere obstoja sum, da so napolnjeni s plinom se ne sme vstopiti z odprtim plamenom ali tlečo cigareto, niti .se ne sme vitij apl j ati ali izkljapljati električnih stikal. Prepovedano je iskanje netesnih mest na plinski napeljavi in napravah s plamenom. Netesna mesta se smejo iskati s premazovanjem z milnico ali specialnimi instrumenti. 28. člen Če vonj po plinu ne izgine niti potem, ko je pipa pred plinomerom zaprta in če napake ni mogoče takoj odstraniti, je treba zapreti požarno pipo v kleti ali zasun na ulici in prepovedati stanovalcem zadrževanje v ogroženih prostorih. V takih primerih je treba takoj obvestiti Plinarno. 29. člen Če prihaja vonj po plinu izza zaklenjenih vrat, je treba nemudoma poklicati milico in vrata na silo odpreti. Istočasno ja treba obvestiti Plinarno. 30. člen Požarno pipo v kleti lahko ponovno odpre samo delavec Plinarne. 31. člen Plinska pipa je zaprta, kadar stoji diagonalna zareza na četverokotnem nastavku za ključ plinske; pipe pravokotna na smer cevi. Če leži diagonalna zareza v smeri cevi, je pipa odprta. 32. člen Dokler se čuti duh po plinu, oziroma dokler se plinske naprave popravljajo, morajo biti vse plinske pipe (tudi prižigalni plamenčki pri vodnih grelnikih) zaprte. Na ne bi prišlo do nesreče, se je treba pred prižiganjem plina prepričati, če plin morda ne uhaja, kar se zazna po vonju. 33. člen Plin se sme prižgati samo na plinskih gorilnikih, nikakor pa ne na priključnih pipah, Dolžina gibljive cevi. ki mora biti absolutno pli-notesna in na ustrezne nastavke pritrjena z objemkami, ne sme biti večja od 1.5 m. Plinski štedilniki in plinska kurišča ne smejo biti na plinsko napeljavo priključena z gibljivim priključkom. Vsi stanovalci hiše, kjer so nameščene plinovodne napeljave, morajo biti poučeni o ravnanju s plinskimi pipami in ostalimi napravami. V primeru nejasnosti se j^ obrniti na Plinarno. , 34. člen Potrošnik, ki zapusti stanovanje, je po demontaži plinskih naprav dolžan poskrbeti za strokovno začepljenje vseh izpustov na plinovodni napelavi. ' 35. člen Napake na plinski napeljavi do plinomera lahko popravlja samo Plinarna. Popravila na plinski napeljavi za plinomer in popravila plinskih potrošnih aparatov lahko izvajajo tudi vsa podjetja ali obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 36. člen Z denarno kaznijo od 500o do 20000 din se kaznuje za prekršek Plinarna, če ne zagotovi cenam primemo določeno kalorično vrednost plina v vsakem času, razen v primeru iz 23. člena tega odloka (4 člen). Z . denarno kaznijo od 50 do 2000 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorna oseba Plinarne. 37. člen Z denarno kaznijo od 20 do 2000 din se kaznuje za prekršek: 1. potrošnik, ki onemogoči preizkus plinske napeljave ah plinske naprave (11. člen), 2. potrošnik, ki onemogoči kontrolne preglede ali kontrole točnosti plinomera (18. člen), 3. kdor odpre požarno pipo v nasprotju s čl. 30 tega odloka, 4. potrošnik, ki »zapusti stanovanje pa ne poskrbi po demontaži plinskih naprav za strokovno začepljenje vseh izpustov na plinovodni napeljavi (34. člen). IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Z dnem uveljavitve tega odloka -preneha veljati odlok o dobavi in uporabi plina iz Mestne plinarne v Ljubljani (Glasnik, št. 86-37/63 in št. 7-1/64). 39. člen Ta odlok začne veljati ošmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 611/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 4975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 242. Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1-8/67 in 30-372/ 68), 24., 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) in 3. ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975 in na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani 1. člen V odloku o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani (Glasnik št. 24-87/68) se drugi člen odloka spremeni tako, da se glasi: z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor ne prodaja na določenem prostoru in mestu oziroma, kdor prodaja s tal (14. člen), 2. kdor je blago prodal, pa ne zapusti prodajnega mesta (17. člen), 3. kdor prodaja perutnino, golobe, kunce in druge male živali -zven določenih prodajnih mest ali jih prodaja skupaj z živili (19. člen), 4. kdor ne prodaja malih živali v primernih kletkah ali košarah, oziroma kdor ne krmi in ne napaja živali (20 člen), 5. kdor prodaja mlečne izdelke izven prostorov, dojočenih v ta namen (23. člen), 6. kdor ne prodaja na istem mestu istočasno le istovrstno blago (27. člen). 7. kdor ne odlaga odpadkov v smetnjake (34. člen), 8. prodajalec, ki ne vzdržuje reda in snage na svojem prodajnem prostoru ali mestu (člen 35), 9. prodajalec živil živalskega izvora, ki ni na prodajnem mestu oblečen v belo haljo ali predpasnik in ne nosi belih narokavnikov (37 člen), 10. kdor otipava živila (38. člen). 2. člen Doda se novi 3. člen, ki se glasi: z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor prodaja izven stalnih trgov brez dovoljenja komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi« (5. člen), 2. kdor prodaja na trgih alkoholne pijače (13. člen), 3. kdor muči in kolje živali na trgu (21. člen), 4. kdor prodaja zelišča in užitne gobe izven določenih mest in jih ne označi z domačim imenom in svojim točnim naslovom (22. člen), 5. odgovorna oseba pravne osebe, ki ne označijo prodajnega mesta z ustrezno firmo (28. člen), 6. kdor dovaža blago izven dovoljenega časa (40. člen), 7. kdor odvaža neprodano blago z motornim vozilom pred koncem tržnega časa (41. člen). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 612/preds -75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 243. Na podlagi 208. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 6. člena odloka o nagradi mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975, na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju članov žirije za podelitev nagrade mesta Ljubljane V žirijo za podelitev nagrade mesta Ljubljane se imenujejo: za predsednika akad. prof. dr. Janez Milčinski za člane Tone Pavček Vlado Lakovič Tugo Klasinc / Miro Cerar Jože Vonta Zvone Tanko Dane Brežic Dina Urbančič Franc Lozonšek Ela Zupančič Silvo Si vic Tilka B i aha Gracijan Škrk Dušan Gorkič St. 598/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 244. Na podlagi 2. člena dopolnitve statuta zavoda športno rekreacijskega parka Tivoli in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8 seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975. na 8 seji zbora občin,, dne 27. februarja 1975 #i 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v predstavniški svet zavoda športno rekreacijski park Tivoli Za predstavnike družbene skupnosti v predstavniškem svetu zavoda športno rekreacijski park Tivoli se imenujejo: Mitja H r a š č a k Uroš K o r ž e Drago Lukič Boris T e r t n i k Janez V i n k 1 e r Lojze Zamernik _ St. 599/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r. . 245. Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65), 125. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975, na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k postavitvi Vere Mejak za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani. Št. 600/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975 Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. t 246. Na podlagi 3.b člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5/68, 20/70 in 11/73), 18. člena pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov z motnjami v' telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 8/74) ter 36. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela, dne 27. februarja 1975. na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 spre-jela SKLEP o dopolnitvi komisije za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v vzgojni posvetovalnici Ljubljana V komisijo za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v vzgojni posvetovalnici Ljubljana se imenujejo: za člana dr. Štefka Kavčič, zdravnik — pediater Klinične bolnice Ljubljana za namestnika dr. Janez Primožič, zdravnik — pediater Klinike za pediatrijo, Ljubljana za člana dr. Franci Štrus, zdravnik — psihiater Klinične bolnišnice za psihiatrijo Ljubljana-Polje za namestnika dr. Sabina Bert om cel j, zdravnik — psihiater Klinika za pediatrijo, Ljubljana St. 601/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 247. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975, na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju člana upravnega odbora sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov Dolžnosti člana upravnega odbora sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov se razreši Milan Osojnik za člana upravnega odbora sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov se imenuje Staniša Nikolič Št. 602/preds.~75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 248. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975, na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o soglasju k imenovanju direktorja mestnega vodovoda Ljubljana Skupščina mesta soglaša z imenovanjem Štefana Flisarja, dipl. inž. strojništva za direktorja mestnega vodovoda Ljubljana. , Št. 603/preds.-75 Ljubljana, dne 27- februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 249. Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74) in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni slit SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975, na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Trg revolucije 11 Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Trg revolucije 11 se imenuje Franc Hočevar St. 604/preds.-75 ’ Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. L r. 250. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 25.a člena statuta dijaškega doma Otona Zupančiča v Ljubljani, Zibertova 29 je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975, na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu dijaškega doma Otona Župančiča v Ljubljani, Žibertova 27 Za predstavnika družbene skupnosti v svetu dijaškega doma Otona Župančiča se imenuje Sonja Mrak St. 605/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 251. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane in 20. člena statuta šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani, Poljanska 28a je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975, na 8. seji zbora občin, dne 27. februarja 197J in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani, , Poljanska 28a Za predstavnika družbene skupnosti v svetu šolskega centra za blagovni promet se imenuje Franc Kikelj Št. 606/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Lj ubij Etne Tone Kovič. dipl. inž. 1. r. 252. Na podlagi 122., 125. in 166. člena statuta mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 13/74), 5. člena odloka o ustanovitvi sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 23/70) in 11. člena statuta sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975, na 8. seji zbora občin dne 27. februarja 1975 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov upravnega odbora sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe Dolžnosti predsednika upravnega odbora sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe se razreši: Miha Košak, dipl. inž. Dolžnosti članov upravnega odbora sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe se razrešijo: Slavko J a k o f č i č, dipl. inž. Miran Kalčič Anton Kolar Slavko Korbar, inž. Karel Kušar s Leopold Maček Danilo Sbrizaj Ignac Voljč V upravni odbor sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe se imenujejo: Za predsednika: Miha Košak, dipl. inž. za člane: Slavko J a k o f č i č , dipl. inž. Miran Kalčič Drago Flis Janez Rigler Stane Plemenitaš, dipl. inž. Marjan M o š k r i c Viljem Belič Ignac Voljč poveljnik mestnega štaba teritorialne obrambe Za ta mika sklada Rudi Lampret ( Št. 607/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 253. Na podlagi 13. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o notrditvi statuta Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva cesta 7/1 * 1 Skupščina mesta Ljubljane potrjuje statut Tehniške šole za lesarstvo iz Ljubljane, št. 13*7/74 z dne 20. decembra 1974. ; 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 608/preds.-75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 254. Na podlagi 13. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/87, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 8 seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o potrditvi statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko Ljubljana, Aškerčeva 7/1 1 Skupščina mesta Ljubljane potrjuje statut Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko iz Ljubljane, št. 673/74 z dne 11. decembra 1974. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS St. 609/preds.-75 , Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. BREŽICE 255. Na podlagi 6., 11. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) in 202 člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na ločenih — skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-262/72) se 6. člen spremeni in pravilno glasi: Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 2. davek od osebnega dohodka .iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, 5. davek na dohodke od premoženja, 6. davek od premoženja, 7. davek na dobitke od iger na srečo. 2. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. * 13-262/72) se 7. in 8. člen v celoti črtata. 3. člen V 2. členti odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16-374/ 74) se doda četrti odstavek, ki glasi: Lastniki kmetijskih zemljišč, ki po zakonu o zdravstvenem zavarovanju niso kmetijski zavarovanci plačujejo davek po stopnjah iz 1. in 2. točke tega člena, povečane za 24 °/o. 4. člen 6. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11-173/73) se prvi odstavek 15. člena v celoti črta. Drugi odstavek se spremeni in pravilno glasi: Od osnov,- k( presegajo osebni dohodek po 9.a členu zakona o davkih občanov se plačuje davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih stopnjah: Osnova din . St°Pnja do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 . 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.600 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 do 200.000 45 nad 200.000 50 5. člen Prvi odstavek 12. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov s v celoti črta. Drugi odstavek 12. člena se spremeni in pravilno glasi: Osnova din Stopnji •/• do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 do 200.000 45 nad 200.000 50 6. člen V prvem odstavku 24. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/72) se stopnja 3 °/o nadomesti s stopnjo 15 °/o, v drugem odstavku pa se stopnja 10 °/o nadomesti s stopnjo 35 "/o. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Brežice se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo odloka. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 422-7/75-1 Brežice, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. 256. Na podlagi določb 2., 10. in 11. člena zakona o referendumu (Uradni Ust SRS, št. 29/72), 6. in 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 202., 165. in 170.'člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenonolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK 0 uvedbi občinskega samoprispevka za sofinanciranje programa modernizacije občinskih cest na območju občine Brežice 1. 'člen Zb območje občine Brežice se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 19. januarja 1975 uvede občinski samoprispevek za sofinanciranje programa modernizacije občinskih cest na območju občine Brežice. 2. člen Občinski samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. februarja 1975 do 31. januarja 1980. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Občinski samoprispevek plačujejo, naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju občine Brežice oziroma imajo premoženje v občini Brež.ce, in sicer: — občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja v višini 1 "/o od neto osebnega dohodka; — občani, uživalci pokojnin v višini 1 “/o od mesečnih pokojnin; — kmetijski proizvajalci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih zneskih: Za osnovo Je prispevek din KD letno din od 100 do 799 200 od 800 do 1999 300 od 2000 do 3999 500 od 4000 do 6999 700 od 7000 do 9999 900 nad 10000 1100 — občani lastniki osebnih avtomobilov in motornih koles v višini 50% takse na cesta motorna vozila, veljavne v letu 1974, • — lastniki počitniških hišic lociranih na območju občine v višini 50% predpisanega davka na premoženje. 4. člen S samoprispevkom se bodo izvajala dela, s katerimi se bodo izboljšali pogoji za izkoriščanje nepremičnin, zato se obveznost plačevanja samoprispevka razširi tudi na občane, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Brežice imajo pa tu nepremičnine oziroma počitniške hišice. 5. člen Občinskega samoprispevka so oproščeni: — občani, uživalci pokojnin "katerih znesek ne presega 2.000 dinarjev mesečno, — občani kmetijski proizvajalci, če letni KD ne presega 100 din na gospodarstvo, — učenci v gospodarstvu, dijaki, študentje od mesečnih nagrad oziroma štipendij, — občani, za katere določa oprostitev zakon o samoprispevku. 6. člen Pri sofinanciranju modernizacije občinskih cest sodelujejo tudi temeljne organizacije in organizacije, združenega dela ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve. S subjekti iz 1. odst. tega člena je sklenjen poseben družbeni dogovor. 7. člen Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja obračunavajo organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, državni organi in zasebni delodajalci, od upokojencev pa zavodi za socialno zavarovanje, mesečno ob vsakem izplačilu. Za kmetijske proizvajalce — lastnike kmetijskih zemljišč in počitniških hišic izvrši odmero in morebit-‘m(dojsod od aut5qo ueSao ra^Acp OAerj.ajzr oupsud ou ki je določen z zakonom in odlokom o davkih občanov. Lastniki osebnih avtomobilov in motociklov plačujejo prispevek ob registraciji vozila skupno s takso na cestna motoma vozila. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obvezno ali prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Če bi izterjava samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine, se samoprispevek lahko odpiše po postopku in načinu, kot je določen s predpisom občinske skupščine. 8. člen Denarna sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka se stekajo na zbirni račun samoprispevka v občini Brežice št. 51620-843-002-794 pri SKD Krško, ekspozitura Brežice. 9. člen Za zbiranje sredstev vodi skrb pristojni finančni organ Skupščine občine Brežice. Skrb za izvajanje programa pa vodi Izvršni svet. 10. člen Denarna sredstva, ki so jih posamezne krajevne skupnosti že prispevale za modernizacijo cest, ki so zajete v programu, se vrnejo tem krajevnim skupnostim. Povračilo sredstev iz prejšnjega odstavka se izvrši po poteku obdobja ali pa na zahtevo posamezne krajevne skupnosti ob koncu vsakega leta do višine 1/5 vloženih sredstev tako, da bodo prva sredstva za povračilo na razpolago 1. februarja 1976. 11. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom se smejo uporabljati samo za namene določene v 1 členu tega sklepa. 12. člen Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema z odlokom o uvedbi občinskega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1975. St. 014-2/74-1 Brežice, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder, dipl. prav. 1. r. 257. Na podlagi 175. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) 218. in 221. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o sestavi komisije za ugotavljanje izvora premoženja 1. člen Komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik in člani komisije imajo namestnike. Strokovno operativne in tehnične naloge komisije opravlja tajnik komisije, ki ga določi občinska skupščina. 2. člen V komisijo za ugotavljanje izvora premoženja imenuje občinska skupščina: — dva člana in dva namestnika izmed delegatov zborov občinske skupščine, — enega člana in enega namestnika na predlog občinske konference ZK — enega člana in enega namestnika na predlog občinske konference SZDL — enega člana in enega namestnika na predlog občinskega sveta zveze sindikatov. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/75-6 Brežice, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. CELJE 258. Občinska skupščina Celje je po 146. členu statuta občine Celje ter na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) na 7. seji zbora združenega dela in na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu občine Celje 1. člen Dopolni se 2. člen odloka o urbanističnem načrtu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 26/1968) in sicer tako, da se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Spremeni se trasa magistrale sever-jug po projektu št. 171/73, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje. Ta projekt postane sestavni del odloka o urbanističnem načrtu Celje.« 2. člen Natančnejša navodila o uskladitvi tehničnega in tekstualnega dela urbanističnega načrta Celje s projektom magistrale sever-jug št. 171/73 lahko izda po potrebi Izvršni svet občinske skupščine Celje. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-2/75-2 Celje, dne 27. februarja 1975. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. GROSUPLJE 259. Na podlagi 1., 3., 4. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 183. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač 1. člen Organizacije združenega dela. ki' opravljajo- gostinsko dejavnost ter občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, ne smejo točiti ali prodajati alkoholnih pijač ob delavnikih v času med 4. in 7. uro zjutraj. 2. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni gostinec, če toči_ali prodaja alkoholne pijače v času, ko je to prepovedano. Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če toči ali prodaja alkoholne pijače v času. ko je to prepovedano. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 334-5/75 Grosuplje, dne 26. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 260. Na podlagi tretjega odstavka 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) v zvezi s tretjim odstavkom V/19, točke družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 39/74) je skupščina kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Grosuplje na svoji seji dne 14. februarja 1975 sprejela STATUT kmetijske zemljiške skupnosti občine Grosuplje I. TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Kmetijska zemljiška skupnost občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu KZS), ki je bila ustanovljena z družbenim dogovorom' o ustanovitvi in financiranju KZS (Uradni list SRS, št. 39/74; v nadaljnjem besedilu družbeni dogovor), je samoupravna skupnost obdelo- valcev kmetijskih zemljišč, v kateri obdelovalci v skladu z zakonom, drugimi predpisi, družbenim dogovorom ter tem statutom uresničujejo svoje pravice in dolžnost usmerjanja kmetijske zemljiške politike v občini. 2. člen Pri uresničevanju pravice in dolžnosti obdelovalcev, da usmerjajo kmetijsko zemljiško politiko v občini, KZS v mejah zakona, drugih predpisov in družbenega dogovora oblikuje ih vodi kmetijsko zemljiško politiko in nadzoruje izvajanje te politike v> skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva v občini; pri tem sprejema ustrezna stališča in ukrepe ter posreduje svoja stališča ustanoviteljem in jim predlaga, da sprejmejo ustrezne ukrepe s področja kmetijske zemljiške politike, ki so v njihovi pristojnosti. 3. člen ' KZS kot nosilec zemljiške politike v občini opravlja zlasti tele naloge: — skrbi za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini, — sodeluje pri izdelavi osnutkov občinskih prostorskih planov in drugih prostorskih načrtov in pri njihovem sprejemanju, — spodbuja razvoj različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela, — gospodari s skladom kmetijskih zemljišč v občini, — sodeluje pri pripravah in izvedbi arondacij in komasacij ter pri drugih posegih v urejanju in v rabo kmetijskih zemljišč, — sodeluje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov, — opravlja druge naloge, ki jih prevzame na podlagi posebne pogodbe s posameznim ustanoviteljem ali z več ustanovitelji, — daje soglasje k vsaki nameravani spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, dokler v občini ni sprejet prostorski plan oziroma usklajen urbanistični program na podlagi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73, v nadaljnjem besedilu ZKZ). 4. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog ter zaradi razvijanja samoupravnih odnosov KZS sodeluje s svojimi ustanovitelji, z drugimi kmetijskimi skupnostmi, z vodnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijadrni ter drugimi organi, organizacijami in društvi, ki so * zainteresirani za razvoj zemljiških odnosov v občini. 5. člen V zadevah KZS, ki presegajo pomen območja občine Grosuplje, sodeluje KZS s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi v občinah, na območje katerih sega pomen takšnih zadev ter se z njimi regionalno povezujejo. Zaradi sistematičnega in trajnega sodelovanja v takšnih zadevah lahko KZS in kmetijske zemljiške skupnosti takih območij ustanavljajo ustrezne skupne službe. Skupne službe se lahko organizirajo pri KZS, lahko pa tudi pri drugi regionalno povezani kmetijski zemljiški skupnosti, oziroma pri drugi organizaciji v skladu s pogodbo, ki jo z- njo sklenejo kmetijske zemljiške skupnosti. 6. člen Ustanovitelji KZS so: 1. temeljne organizacije združenega dela: Ljubljanske mlekarne, TOZD Kmetijstvo, Kmetijska zadruga Stična, Kmetijska zadruga Dobrepolje, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Grosuplje, Gozdno gopodarstvo Novo mesto, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo Kočevje, Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje; 2. krajevne skupnosti: KS Ambrus, KS Dob, KS Grosuplje, KS Ilova gora, KS Ivančna gorica, KS Dobrepolje, KS Krka, KS Mlačevo, KS Muljava, KS Metnaj, KS Polica, KS Ponikve, KS Podtabor, KS Račna, KS Spodnja Slivnica, KS Staro apno KS Stična, KS Šmarje, KS Šentvid, KS Temenica, KS Višnja gora, KS Zagradec, KS Žalna; 3. Skupščina občine Grosuplje; 4. občinska konferenca SZDL Grosuplje. 7. člen KZS je pravna oseba. Sedež KZS je v prostorih Skupščine občine Grosuplje. 8. člen ' KZS uporablja štampiljko z besedilom: »-Kmetijska zemljiška skupnost občine Grosuplje«, štampiljka je okrogla. II. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE KZS 1. Splošno 9. člen 'Obdelovalci kmetijskih zemljišč si s tem statutom in z drugimi splošnimi akti KZS določajo takšno organizacijo KZS, ki jim omogoča in zagotavlja najbolj neposredno udeležbo pti upravljanju KZS in pri vodenju kmetijske zemljiške politike v občini. • * 2. Organi KZS 10. člen Organi KZS so: 1. skupščina, 2. izvršni odbor, 3. prfedsednik KZS, 4. poravnalni svet. Za izvajanje politike se izvolijo stalne in začasne komisije KZS. a) Skupščina KZS 11. člen Skupščino sestavljajo izvoljeni delegati ustanoviteljev KZS. Skupščina ima/36 delegatov. 12. člen V skupščino delegirajo: 1. temeljne organizacije združenega dela iz 1. toč? ke 6. člena 9 delegatov in sicer: Ljubljanske mlekarne, TOZD Kmetijstvo 2 delegata, KZ Stična 2 delegata, KZ Dobrepolje 1 delegat, Gozdno gospodarstvo Ljubljana 1 delegat, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo 1 delegat, Gozdno gospodarstvo Novo mesto 1 delegat, Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje 1 delegat; 2. krajevne skupnosti iz 2. točke 6. člena največ 23 delegatov; 3. Skupščina občine Grosuplje 4 delegate; 4. občinska konferenca največ 4 delegate; 5. drugi ustanovitelji po enega delegata. 13. člen Da bi se v skupščini KZS uresničevala neposredna udeležba obdelovalcev "pri vodenju kmetijske zemljiške politike v občini, lahko ustanovitelji izvolijo izmed sebe stalne delegacije zaradi delegiranja delegatov na zasedanja skupščine KZS, obravnavanja zadev iz pristojnosti skupščine KZS in določanja skupnih smernic za delegate. Stalne delegacije ustanoviteljev delegirajo na vsako sejo skupščine KZS, izmed sebe toliko delegatov, kot jih v skladu s prejšnjim členom delegira ustanovitelj. Delegiranim delegatom izdajo za vsako sejo poverilnico. Ustanovitelji, ki ne izvolijo stalnih delegacij, izvolijo izmed sebe v skladu s prejšnjim členom določeno število stalnih delegatov za sodelovanje na sejah skupščine KZS. 14. člen Delegati morajo sproti poročati stalni delegaciji, ki jih je delegirala, o sprejetih sklepih in drugih odločitvah ter o drugem delu na seji skupščine KZS, in zlasti o svojih stališčih, ki so jih zastopali na seji. Delegacija o tem občasno, najmanj pa enkrat na leto poroča telesu, ki jo je izvolilo. Stalni delegati občasno, najmanj pa enkrat na leto, poročajo o delu skupščine KZS in o svojem delu neposredno telesu, ki jih je izvolilo. O tem ali bo izvolil delegate ali delegacijo ter o načinu delegiranja oziroma o izvolitvi delegacij oziroma delegatov in načinu njihovega odpoklica, sprejme ustrezne določbe ustanovitelj v svojem statutu oziroma v drugem svojem splošnem aktu. Mandatna doba delegatov oziroma planov delegacij traja 2 leti. 15. člen Skupščina KZS v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva v občini oblikuje in vodi kmetijsko zemljiško politiko v občini ter pri tem opravlja zlasti tele naloge: 1. sprejme statut in druge splošne akte KZS; 2. obravnava osnutke občinskih prostorskih planov in drugih prostorskih načrtov ter daje pripombe in predloge na te osnutke; 3. sprejema stališča o merilih, ki so v občini pomembna, da ima delovni človek lastnost kmeta oziroma posamezna organizacija lastnost kmetijske delovne organizacije v skladu s 4. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73 — v nadaljnjem besedilu ZKZ); 4. daje občinski skupščini mnenje k predlogu spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 11. člena ZKZ) in soglasje k lokacijskim do- voljenjem na območjih, ki so zajeta z ustreznimi urbanističnimi akti občinske skupščine (tretji odstavek 11. člena ZKZ) za odgovornejše in težje primere,- V manj odgovornih in lažjih primerih poverja skupščina KZS za izdajo mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in soglasje k lokacijskim dovoljenjem (po 11. členu KZS 2. in 3. odst.) izvršni odbor KŽS. IO predloži skupščini izdano mnenje in soglasje na prvi seji v potrditev; 5. dokler v občini ni sprejet prostorski plan oziroma dokler urbanistični program občine ni usklajen z 10. členom ZKZ, daje soglasje k vsaki nameravani spremembi namembnosti zemljišč; 6. obravnava proizvodno sodelovanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela ter spodbuja razvoj različnih oblik takega sodelovanja; 7. sprejema merila in ukrepe za izvajanje politike razpolaganja s kmetijskimi zemljišči; 8. spremlja promet kmetijskih zemljišč v občini in posebej obravnava odkup in zakup kmetijskih zemljišč s strani obdelovalcev, pri čemer usmerja uveljavljanje prednostne pravice nakupa kmetijskih zemljišč s strani kmetijskih organizacij združenega dela, ter daje kmetijski organizaciji združenega dela na njeno zahtevo'mnenje o prodaji kmetijskega zemljišča, ki ga namerava prodati kmetijska organizacija združenega dela (prvi odstavek 23. člena ZKZ); 9. daje pobudo za zamenjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in za druge agrarne operacije, daje mnenje k predlogu za arondacijo kmetijskih zemljišč (tretji odstavek 66. člena ZKZ) in predlaga druge posege v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč, glede katerih med obdelovalci ni bil dosežen spo-razuin (91. člen ZKZ); 10. obravnava načrt o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem skladu (drugi odstavek 81. člena ZKZ) in daje nanj svoje mnenje in pripombe; 11. obravnava razvoj skupne paše živine v občini in daje privolitev za vključitev v skupni pašnik zemljišč iz drugega odstavka 94. člena ZKZ, ki sq v kmetijskem žemljlškem skladu (tretji odstavek 94. člena ZKZ); 12. voli predsednika KZS; 13. voli predsednika in člane izvršnega odbora ter člane poravnalnega sveta; 14. voli predsednika in člane stalnih in začasnih komisij KZS; 15. razrešuje pred pretekom mandatne dobe predsednika in namestnika predsednika skupščine ter predsednika, namestnike in člane vseh organov KZS, razen skupščine, posamično ali v celoti. Pri spremljanju, obravnavanju, sprejemanju stališč, mnenj in soglasij iz prejšnjega odstavka ter pri sprejemanju splošnih aktov, skupščina KZS jemlje za podlago informacije, poročila oziroma ugotovitve ustreznih komisij KZS, ki so jih te izdelale na lastno pobudo ali Po naročilu. , 16. člen Skupščina KZS dela na svojih sejah. Seje skupščine KZS sklicuje in vodi predsednik KZS. Sejo skliče na lastno pobudo: mora pa jo sklicati, če to predlaga izvršni odbor KZS ali 1/3 ustanoviteljev KZS. Sejo skupščine KZS pripravi predsednik KZS ob sodelovanju s tajnikom KZS. Najmanj 7 dni pred dne- vom seje je treba poslati delegatom skupščine predlog dnevnega reda seje z ustreznim gradivom k dnevnemu redu. 17. člen Seja skupščine KZS je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov. Skupščina odloča na seji praviloma z večino g)9-sov navzočih delegatov; za sprejem statuta KZS t«i za izvolitev predsednika KZS ter predsednika in članov izvršilnega odbora je potrebno, da je za sprejem Oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine. O seji skupščine KZS se vodi zapisnik. b) Izvršni odbor 18. člen Izvršni odbor šteje 15 članov. Predsednika in člane izvršnega odbora izvoli skupščina KZS izmed stalnih delegatov in izmed članov stalnih delegacij (prvi odstavek 12. čiena). V izvršnem odboru mora biti zastopana vsaka skupina ustanovite1-Ijev iz 1. in 2. točke 6. člena tega statuta ter ustanovitelj pod 3. točko in ustanovitelj pod 4. točko 6. člena tega statuta z najmanj enim delegatom. 19. člen Predsednik KZS je po svojem položaju član Izvršnega odbora. • Mandatna doba predsednika in članov izvršnega odbora traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršnega odbora. 20. člen Izvršni odbor izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine KZS, pri čemer opravlja zlasti tele naloge: 1. pripravlja besedilo statuta ter drugih splošnih aktov in jih predloži v sprejem skupščini KZS; 2. -predlaga skupščini KZS odločitve o vprašanjih, o katerih odloča skupščina; 3. daje mnenje za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in soglasje k lokacijskim dovoljenjem (po 11. členu ZKZ 2. in 3. odstavek) v manj odgovornih in lažjih primerih in predloži skupščini izdano mnenje in soglasje na prvi seji v potrditev; 4. upravlja in gospodari z zemljišči v kmetijskem zemljiškem skladu; 5. ugotovi, da lastnik, uporabnik oziroma imetnik kmetijskega zemljišča ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s 14. členom ZKZ in daje predloge za primerne ukrepe; 6. spodbuja razvoj različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in med kmetijskimi organizacijami združenega dela; 7. daje v upravnem postopku na zahtevo občinskega upravnega organa mnenje o tem ali ima delovni človek lastnost kmeta, oziroma posamezna organizacija lastnost, kmetijske delovne organizacije, v skladu s 4. členom ZKZ in s stališči skupnosti KZS; 8. sklepa pogodbe za operativna dela za izvedbo komasacije'zemljišč z geodetskimi organizacijami, ki so z zakonom ustanovljene za opravljanje geodetskih del (peti in šesti odstavek 87. člena ZKZ); 9. skrbi, da se najde prevzemnik kmetije oziroma kmetijskih zemljišč po prvem odstavku 6. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) — (Uradni list SRS, št. 26-236/73) in daje soglasje k dedovanju kmetij oziroma kmetijskih zemljišč po dedičih, ki ne izpolnjujejo pogojev za dedovanje kmetij v skladu s 7. členom istega zakona; 10. opravlja druge zadeve iz pristojnosti KZS, če ni z zakonom ali tem statutom določena pristojnost skupščine ali drugega organa KZS. Pri svojem delu izvršni odbor KZS jemlje za podlago informacije, poročila oziroma ugotovitve ustreznih komisij KZS, ki so jih te izdelale na lastno pobudo ali po naročilu. 21. plen . Izvršni odbor dela na svojih sejah. Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršnega odbora. Sejo skliče na lastno pobudo; mora pa jo sklicati, če to zahteva predsednik KZS ali katerikoli izmed ustanoviteljev KZS. Sejo izvršnega odbora pripravi predsednik izvršnega odbora ob sodelovanju s tajnikom KZS. Najmanj sedem dni pred dnevom seje je treba poslati članom izvršnega odbora predlog dnevnega reda seje z ustreznim gradivom k dnevnemu redu. Seja izvršnega odbora KZS je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov. Izvršni odbor KZS odloča na seji z večino glasov navzočih članov. O seji izvršnega odbora KZS se vodi zapisnik. c) Predsednik KZS 22. čJeri Predsednik KZS predstavlja KZS, sklicuje in vodi ' seje skupščine KZS, neposredno izvaja odločitve in sklepe skupščine KZS in izvršnega odbora KZS ter opravlja druge zadeve, ki jih določa ta statut. Predsednik skupščine ima namestnika. Mandatna doba predsednika KZS traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika KZS. Funkcija predsednika KZS je častna. č) Poravnalni svet KZS 23. člen Poravnalni svet KZS je družbeni organ, ki pomaga pri razvijanju dobrih odnosov med obdelovalci v KZS ter med njimi in ustanovitelji KZS oziroma KZS s tem, da posredujejo pri sporazumnem reševanju sporov iz civilnopravnih razmerij, ki jih ureja ZKZ. 24. člen i Poravnalni svet KZS posreduje na lastno pobudo ali na predlog strank. Na lastno pobudo poravnalni svet posreduje in poskuša zbliževati nesoglasja udeležencev zlasti pri arondacijah, komasacijah, melioracijah in drugih spornih operacijah. Pri razreševanju sporov v zvezi z zahtevo za razveljavitev dokončne odločbe o arondaciji po 72. členu ZKZ, posreduje poravnalni svet KZS potem, ko mu to zahtevo odstopi zaradi sporazumne odprave spora, za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ. Poravnalni svet mora obravnavati take zahteve najpozneje v 30 dneh potem, ko jih sprejme. V sporih iz civilnopravnih razmerij (iz zakupa, iz prednostne pravice do nakupa, itd.) posreduje poravnalni svet KZS praviloma na predlog strank, če zaradi pomena spora za odnose med obdelovalci kmetijskih zemljišč, ne posreduje poravnalni svet na lastno pobudo. 25. člen Poravnalni svet KZS deluje v sestavi treh članov. Člani imajo namestnike. Člane in namestnike poravnalnega sveta izvoli skupščina KZS. Funkcija članov poravnalnega sveta ja častna. 26. člen Pogoje za delo poravnalnega sveta KZS zagotavlja KZS. 27. člen Poravnalni svet KZS dela v skladu z določbami ZKZ, zakona o poravnalnih svetih (Uradni list SRS, št. 52-392/72) in tega statuta. d) Komisije KZS 28. člen Komisije KZS spremljajo, proučujejo in obravnavajo kmetijsko-zemljiške odnose in druga kmetijska vprašanja na področju, za katero so ustanovljene ter o svojih ugotovitvah in zaključkih, po lastni pobudi ali po naročilu izdelajo informacije, poročila in podobne elaborate za potrebe organov KZS ali za druge naročnike na podlagi pogodbe, ki jo sklene naročnik z izvršnim odborom KZS. Komisije so stalne ali začasne. Stalne komisije se volijo za dve leti. 29. člen Stalne komiSije KZS so: 1. komisija za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrtu za območje občine; 2. komisija za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami; 3. komisija za prostorsko-ureditvene operacije. Skupščina KZS lahko ustanovi tudi druge stalne komisije ter določi njihovo delovno področje. 30. člen Komisije in njihov sestav določi KZS hkrati, ko imenuje predsednika in člane. 31. člen Skupščina KZS lahko ustanovi tudi začasne komisije za proučitev posameznih vprašanj iz njene pristojnosti, določi število njihovih članov ter imenuje člane. Začasne komisije prenehajo, ko dokončajo delo, zaradi katerega so bile ustanovljene. III. TAJNIŠTVO KZS 32. člen Administrativne in finančne zadeve KZS opravljajo organi občinske skupščine, predvsem oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, finance in pristojni organ za premoženjskopravne zadeve. Strokovne zadeve za skupnost in njene organe vodi tajnik KZS. , ■ 33. člen Tajništvo KZS vodi tajnik KZS. Tajnika KZS imenuje skupščina KZS na podlagi razpisa. Tajnik KZS mora imeti ustrezno višjo ali visoko izobrazbo. 34. člen Tajnik organizira delo tajništva in sodelovanje KZS s pristojnimi organi ustanoviteljev ter pomaga predsedniku KZS in predsedniku izvršnega, odbora KZS pri izvajanju njunih nalog. Pripravlja gradivo za seje izvršnega odbora in skupščine ter, vodi zapisnik sej. Tajnik KZS sodeluje na vseh sejah IO in vseh komisijah enakovredno z vsemi člani s predlogi s posvetovalnim glasom. Nima pravice glasovanja. 35. člen Delavci tajništva KZS imajo pravico do osebnega dohodka in do sredstev za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter v skladu z osnovami in merili iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov; druge samoupravne pravice pa izvajajo v skladu z naravo zadev, ki jih opravljajo za KZS ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo za uresničevanje funkcij in nalog KZS. Podrobnejša organizacija tajništva se določi s splošnim aktom, ki ga sprejme skupščina KZS. Delavci tajništva določajo v skladu z zakonom, ter statutom in drugim svojim splošnim aktom zadeve, o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravljanja svetu delovne skupnosti tajništva. Delavci tajništva urejajo notranja razmerja v okviru svojih samoupravhih pravic s splošnimi akti in z odločanjem v posameznih primerih. IV. KMETIJSKI ZEMLJIŠKI SKLAD 36. člen Da se zagotovi smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini v interesu vseh ustanoviteljev KZS, se oblikuje v občini Grosuplje kmetijski zemljiški sklad. Kmetijski zemljiški sklad sestavljajo tista zemljišča v družbeni lastnini, na katerih nimajo pi-avice uporabe kmetijske organizacije združenega dela iz 4. člena ZKZ. Skupščina občine Grosuplje z odločbo preda vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki jih ima v svojem upravljanju KZS. 37. člen Z zemljišči v kmetijskem zemljiškem 'skladu gospodari KZS v sl^pdu z, zakonom, družbenim dogovorom in tem statutom. 38. člen Zaradi pregleda nad zemljišči v kmetijskem zemljiškem skladu KZS vodi evidenco zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu. Evidenco zemljišč v .kmetijskem zemljiškem skladu vodi za KZS upravni organ, ki vodi evidenco zemljišč v družbeni lastnini v občini na podlagi družbenega dogovora. Evidenca zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu izkazuje iste podatke kot evidenca drugih zemljišč v družbeni lastnini v občini; pri tem izkazuje posebej zemljišča, ki jih je KZS vzela v dolgoročni zakup (tretji odstavek 54. člena ZKZ) in posebej za nezazidana stavbna zemljišča (9. člen ZKZ). 39. člen Kmetijski zemljiški sklad pridobiva nova zemljišča; — s tem, da izvršni odbor KZS kupi kmetijsko zemljišče ali ga pridobi z zamenjavo, z daritvijo, z dedovanjem, s prenosom pravice do uporabe aii z drugačnim pravnim poslom; — s tem, da izvršni odbor KZS z nakupom kmetijskega zemljišča izkoristi prednostno pravico KZS do nakupa (19. člen ZKZ); '— če se je kmet, drug občan ali civilnopravna oseba odpovedala lastninski pravici do kmetijskega zemljišča v korist KZS (25. člen ZKZ); — če je postalo kmetijsko zemljišče družbena lastnina v zapuščini brez dedičev (kaduciteta); — če je postalo kmetijsko zemljišče družbena lastnina, ker ga niso dedovali dediči iz 1. in 2. odstavka 7. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij); — če je kmetijsko zemljišče postalo družbena lastnina, ker kmet, ki je bil njegov lastnik, deset let ni storil ničesar, s čimer bi kakorkoli izvrševal lastninsko pravico (prvi odstavek 26. člena ZKZ); — če se je prenesla pravica uporabe na kmetijski zemljiški sklad do zemljišča, ki dve leti zaporedoma ni bilo obdelano, pa je imela na njem pravico uporabe kmetijska organizacija združenega dela (drugi odstavek 26. člena ZKZ). Kmetijski zemljiški sklad pridobi kmetijsko zemljišče tudi s tem, da izvršni odbor KZS vzame kmetijsko zemljišče v dolgoročni zakup. Izvršni odbor KZS lahko ob pridobitvi kmetijskega zemljišča sklene tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju po splošnih predpisih o dedovanju. 40. člen Z zemljišči kmetijskega zemljiškega sklada upravlja skupščina KZS v skladu z zakonom, zlasti tako, da: — daje zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada v uporabo kmetijskim organizacijam združenega dela. gozdna zemljišča pa gozdnim organizacijam, ki gospodarijo' z gozdovi na območju občine; — proda ali zamenja zemljišče iz kmetijskega zemljiškega sklada, ki jih ni mogel dati v uporabo po prejšnji alinei; — odda kmetijsko zemljišče v zakup. 41. člen Sredstva, ki jih pridobi KZS s prodajo, s prenosom pravice uporabe ali z oddajo kmetijskih zemljišč'v zakup ali ki jih pridobi od družbenopolitičnih skupnosti ali od kmetijskih ali drugih organizacij združenega dela, se smejo uporabljati samo za pridobitev kmetijskih zemijišč in za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26-236/73) ter za stroške dejavnosti KZS. 42. člen Strokovno delo v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z zemljišči v kmetijskem skladu ter drugo strokovno delo v zvezi s kmetijskim zemljiškim skladom opravlja tajništvo KZS. Skupščina KZS lahko poveri opravljanje posameznih strokovnih nalog, ki so v zvezi s kmetijskim zemljiškim skladom, organu, ki vodi evidenco zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu ali drugim organom. Koriiisijp za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči posebej proučuje stanje in položaj zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu in daje predloge za ustrezno razpolaganje s temi zemljišči. V. PROGRAMI DELA KZS 43. člen Zaradi načrtnega usmerjanja kmetijske zemljiške politike v občini se opravlja vse delo KZS in njenih organov po programih dela KZS. Programi dela so dolgoročni in letni. Programe dela sprejme skupščina KZS v skladu s programom razvoja kmetijstva v občini. 44. člen Z dolgoročnim programom dela se zagotovi trajna podlaga samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine, pri čemer se zlasti programirajo in usmerjajo qdsvojitve kmetijskih zemljišč nad zemljiškim maksimumom. Na podlagi dolgoročnega programa dela sprejme Skupščina vsako ieto letni program dela KZS. Letni program dela obsega program dela organov KZS in komisij KZS. VI. FINANCIRANJE KZS 45. člen Sredstva za delo KZS so: — sredstva, ki jih pridobi KZS za začetek svojega dela in izvrševanje drugih svojih nalog od ustanoviteljev iz sredstev njihovih proračunov v skladu z družbenim dogovorom; — sredstva, ki jih ustanovitelji združujejo pri KZS za izvrševanje nalog ~v skupnem interesu ustanoviteljev; — sredstva, ki jih pridobi KZS za opravljanje nalog na podlagi posebne pogodbe s posameznim ustanoviteljem ali z drugimi naročniki; — sredstva, ki jih pridobi KZS s prodajo, prenosom pravice uporabe ali z oddajo kmetijskih zemljišč v zakup ali od družbenopolitičnih skupnosti ali od kmetijskih in drugih organizacij; — sredstva iz prispevka, zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča ki ga predpiše občinska skupščina (drugi odstavek 56. člena ZKZ); — sredstva iz kreditov; — druga sredstva. 46. člen Sredstva za delo KZS se določijo in razporedijo vsako leto ^ finančnim načrtom dohodkov in izdatkov KZS. O izvršitvi finančnega načrta se ob zaključku poslovnega leta sestavi zaključni račun, s katerim se dokončno ugotovijo dohodki in izdatki skupnosti Finančni načrt in zaključni račun sprejme skupščina KZS. 47. člen S sredstvi; ki se zbirajo na posebnem računu KZS razpolaga skupščina. Odredbodajalec je predsednik izvršnega odbora. VII. KONČNE DOLOČBE 48. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina KZS in potrdi Skupščina občine Grosuplje. Statut spreminja in dopolnjuje skupščina KZS na predlog izvršnega odbora KZS ali katerega od ustanoviteljev. 49. člen Ta statut prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Grosuplje, dne 14. februarja 1975. Predsednik kmetijske zemljiške skupnosti Grosuplje Anton Kraljič 1. r. IDRIJA 261. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov i občine Idrija 1. člen V odloku o davkih občanov občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/73, 2/74 in 4/74) se v 5. členu črta točka 1. Dosedanje točke 2 do 8 postanejo nove točke 1. do 7 2. člen Naslov »III. Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja« in člena 6 in 7 se črtajo. 3. člen + Drugi odstavek 8. člena se spremeni in glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske,-dejav-. nosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalni stopnji 34Vo.« Za drugim odstavkom 8. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po tem členu so do višine, ki ustreza 24 °/o. oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.« ' 4. člen 10. člen se spremeni in glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijsice nejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po proporcionalni stopnji 56 °/o. Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po tem členu so do višine, ki ustreza 29 %>, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.« 5. člen 15. člen se črta. 6. člen 16. člen se spremeni in glasi: »Občaniv ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova Po stopnji din •/. do 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 27 nad 20.000 do 30.000 29 nad 30.000 do 40.000 31 nad 40.000 do 50.000 33 nad 50.000 do 60.000 35 nad 60.000 do 70.000 37 nad 70.000 do 80.000 39 nad 80.000 do 90.000 41 nad 90.000 do 100.000 43 nad 100.000 do 150.000 45 nad 150.000 do 200.000 47 nad 200.000 50.« 7. člen 17. člen se spremeni in glasi: »Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine določene jfo 10. členu zakona ° "davkih občanov posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 29,60%.« 8. člen Za prvim odstavkom 18. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Posebna olajšava navedena v prejšnjem odstavku, pa ne velja v primeru, če zavezanec, ki na novo Prične ^opravljati obrtno ali drugo gospodarsko dejav-nost, ustanovi skupno obratovalnico z zakoncem, ki to dejavnost že opravlja.« Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek posta-hejo tretji, četrti in peti. 9. člen 22 člen se črta. ski poklic, plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, davek iz intelektualnih storitev po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova Po stopnji din •/« nad 10.000 do do 10.000 20.000 25 27 nad 20.000 do 30.000 29 nad 30.000 do 40.000 31 nad 40.000 do 50.000 33 nad 50.000 do 60.000 35 nad 60.000 do 70.000 37 nad 70.000. do 80.000 39 nad 80.000 do 90.000 41 nad 90.000 do 100.000 43 nad 100.000 do 150.000 45 nad 150.000 do 200.000 47 nad 200.000 50.« 11. člen 24. člen se spremeni in glasi: »Zavezancem davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 29,60 “/o.« 12. člen , V prvem odstavku 26. člena se stopnja davka »8%« nadomesti z »20 %«, stopnja »10% pa s stopnjo »35 %«. ' 13. člen V 35. členu se besedilo »Svet za finance« nadomesti z besedami »Izvršni svet«. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975, razen določil 12. člena, ki se uporabljajo od 1. marca 1975. St 42-1/75 Idrija, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r. 262. Na podlagi 15. člena' zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krjajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela z ločenim glasovanjem ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za center naselja Cerkno 10. člen 1. člen 23. člen se spremeni in glasi: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za center »Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektu- naselja Cerkno (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/72) alne ali negospodarske storitve kot glavni ali postran- se dopolni s spremembami m dopolnitvami zazidalne- ga načrta, ki ga je izdelal Atelje za projektiranje pri Obrtnem komunalnem podjetju Idrija pod označbo 022/75 z dne 7. II. 1975 in zajema ureditev športnih igrišč. 2. člen Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem Skupščine občine Idrija. 3. člen Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet Skupščine občine Idrija. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri občinskem inšpektoratu Skupščine občine Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/65 Idrija, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r. 263. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32/72), 28. člena odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela z ločenim glasovanjem ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve 1. člen Prvi odstavek 4. člena odloka o ukrepih neposredne družben^ kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št 5/73) se spremeni -tako. da se glasi: »Za predpisovanje cen iz prejšnjega člena je pristojen izvršni svet Skupščine občine Idrija«. 2. člen ' d. člen se spremeni in*se glasi: »Za dajanje soglasij k cenikom oziroma tarifam iz prejšnjega člena je oristojen izvršni svet Skupščine občine Idrija«. 3. člen Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako. da se besede »svet za gospodarstvo« nadomestijo z besedami »izvršni svet Skupščine občine Idrija«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/73 Idrija, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. LENART 264. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) ter 12. in 13. čjenu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-19/ 67, 27-255/72) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta Gradišče-vzhod, dopolnitev v zazidalnih okoliših občine Lenart 1. člen Sprejme se zazidalni načrt v zazidalnem okolišu Gradišče-vzhod — dopolnitev, ki ga je izdelal zavod za urbanizem Maribor pod št. 62/6-73 z dne 1. februarja 1974. 2. člen Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka obsega območje ki je razvidno iz situacijskih načrtov, ki so sestavni del tehničnega dela zazidalnega načrta. ’ 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela. drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart, zavodu za urbanizem Maribor in geodetski upravi Skupščine občine Maribor. 4. člen Večje spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se sprejmejo po postopkih in na način, ki ga določa zakon o urbanističnem planiranju. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta je pooblaščena dovoliti komisija za urbanizem pri izvršnem svetu Skupščine občine Lenart. 5. člen Izvajanje sprejetega zazidalnega načrta nadzoruje občinski urbanistični inšpektor. 6. člen / Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 351-3/65-12 Lenart, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 265. Vo 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 3. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK , o pooblastitvi geodetske uprave Maribor, kot upravnega organa za geodetske zadeve na območju občine Lenart 1. člen Geodetska uprava Maribor se pooblašča, da kot upravni organ opravlja geodetske upravne zadeve na območju občine Lenart. 2. člen Geodetska uprava Maribor za poslovanje na območju občine Lenart uporablja pečat geodetske uprave Maribor. 3. čien Druga razmerja in kritje stroškov uredi z izvršnim svetom Skupščine občine Maribor izvršni svet Skupščine občine Lenart. 4. člen Ta. odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ‘ St. 45-2/75-4 Lenart, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 266. Po 1G5. členu, statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) 4. odstavku 11. člena in 1. odstavku 29. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št,. 16-141/74) in po 8. členu zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21-126/70) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela,: zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o pooblastitvi geodetskega zavoda Maribor za opravljanje zadev geodetske službe na območju občine Lenart 1. člen Geodetski zavod Maribor se pooblašča: — za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka v zvezi s parcelacijami, ' — za opravljanje parcelacij zemljišč. — za izdelavo geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in uporabnih dovoljenj, — za geodetska dela v zvezi z razlastitvijo, arondacijo in komasacijo, — za zakoličbe zgradb in ostalih objektov. 2. člen Soglasje k cenam za storitve iz 1. člena daje Izvršni svet občine Lenart. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati pooblastilo zavodu za urbanizem Maribor po 5. alinei I. točke sklepa o pooblastitvi zavoda za urbanizem Maribor za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja in projektiranja (Uradne objave, št. 17-204/67). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/75-4 Lenart, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. LITIJA 267. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 23/74), po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 17. novembra 1974, ter podpisa posebnega družbenega dogovora organizacij združenega dela z dne 11. novembra 1974, je Skupščina občine Litija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela ODLOK o uvedbi občinskega samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol in sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, telesnokuiturnih in kulturnih objektov na območju občine Litija 1. člen Za območje občine Litija se uvede občinski samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek) v denarju za financiranje enotnega programa gradnje naslednjih objektov: I. VZGOJA IN IZOBRAŽpVANJE. TELESNA KULTURA IN KULTURA — 12-razredne osnovne šole s telovadnico v Litiji na Graški Dobravi, ' — trirazredne osnovne šole v Kresnicah, — gradnje štirirazredne osnovne šole s telovadnico v Gabrovki, — obnove osnovne šole v Litiji na Rozmanovem trgu, — napeljave centralnega ogrevanja v osnovnih šolah Jevnica, Polšnik in Velika Kostrevnica, — gradnje telovadnice v Litiji na Rozmanovem trgu in Šmartnem, — za sofinanciranje gradnje telovadnice na Vačah in šolskih igrišč pri podružničnih šolah. II. OTROŠKO VARSTVO — sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvcnih zavodov za 60 oziroma 80—100 otrok v Šmartnem in Litiji in — sofinanciranje objekta za letovanje otrok na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Skupna predračunska vrednost del po oceni in gibanju cen v letu 1974, ki se bodo po tem odloku financirala s samoprispevkom, in prispevkom organizacij združenega dela po posebnem družbenem dogovoru, znaša 27,600.000 dinarjev. - 2. člen Samoprispevek se uvaja za čas od 1. VII. 1975 do 30. VI. 1980. leta. Prispevek organizacij združenega dela po posebnem družbenem dogovoru pa za čas od 1. I. 1976 do 31. XII. 1981. leta, Po predvidevanjih se bo s samoprispevkom občanov zbralo 9,350.000 din sredstev, organizacije združenega dela pa bodo po posebnem družbenem dogovoru sklenjenem 11. XI. 1974 prispevale 18,250.000 dinarjev. Objekti, zaradi katerih je uveden samoprispevek, morajo biti zgrajeni do konca 1983. leta. 3. člen Za izvajanje enotnega programa samoprispevka se ustanovi samoupravna interesna skupnost za uresničevanje programa investicij v šolske in vzgoj novarst-vene ter druge objekte v občini Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost).. Interesna skupnost se ustanovi s samoupravnim sporazumom. Samoupravna interesna skupnost se oblikuje na delegatski osnovi, katere skupščina šteje do 40 delegatov, le-ti so iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Interesna skupnost mora biti konstituirana do 28. II. 1975. leta. Samoprispevek se plačuje v sklad pri interesni skupnosti. Z ustanovitvijo interesne skupnosti za uresničevanje programa investicij v šolske in vzgojnovarstvene ter druge objekte v občini Litija preneha delo sklada za financiranje izgradnje in obnove šolskih poslopij v občini Litija, katerega aktivo in pasivo prevzame interesna skupnost. 4. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno bivališče na območju občine Litija in sicer: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodka iz delovnega razmerja v združenem delu oziroma nadomestila, , 1 »A od neto osebnih dohodkov, mesečno 2. občani, .ki so zavezanci prispevka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, v višini 1 °/o od katastrskega do- * hodka in poseka lesa. letno , 3 občani, ki so zavezanci od samostojnega oprav- ljanja obrtne in druge gospodarske dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, po stopnji 1 "/o od osnov za prispevek, letno, 4. občani, ki imajo dohodke iz naslova pokojnine, po stopnji 1 0/o od pokojnine, mesečno. 5. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni: — občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij 'ter učenci v gospodarstvu od nagrad, — občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnin, ki ne presegajo naj nižjega osebnega dohodka po družbenem dogovorov občini, — občani, ki so zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 4.000 dinarjev na gospodarstvo. 6. člen Samoprispevek zavezancev iz> prve in četrte točke 4. člena tega odloka obračunavajo in plačujejo v sklad s 3. člena izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil osebnega dohodka in pokojnin. Samoprispevek zavezancev iz druge in tretje točke 4. člena tega odloka obračunava in pobira davčna uprava občine Litija. 7. člen Za izvajanje del enotnega programa je odgovorna samoupravna interesna skupnost iz 3. člena odloka in njeni organi. Za zbiranje sredstev samoprispevka pa davčna uprava občine Litija. 8. 'člen ' Stroški odmere, pobiranja in izterjave samoprispevka; pri davčni upravi, gredo v breme proračuna občine Litija. 9. člen Interesna skupnost in njeni organi so pooblaščeni, da dajejo po potrebi navodila za izvajanje tega odloka. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o krajevnem samoprispevku za investicije v šolstvu v občini Litija, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 19/69, ter spremembe oziroma dopolnitve odloka objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 47/71 in 26/74. 11. člen Ta odlok velja in se prične uporabljati s 1. VII. 1975 dalje s tem, da je osem dni pred pričetkom veljavnosti objavljen v Uradnem listu SRS. St 010-6/69 Litija, dne 28. februarja 1975. > Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 268. Skupščina občine Litija je na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253. 74) v zvezi s prvim odstavkom istega člena pravkar navedenega razlastitvenega zakona in osme alinee prvega odstavka 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23-642/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela ODLOK o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo lokalne ceste Kresnice—zahodni del 1. člen Ugotovi se splošni interes za gradnjo lokalne ceste v naselju Kresnice—zahodni del, ki se odcepi od ceste IV. reda Kresnice—Poljane (Litija—Zalog) in katere trasa poteka preko parcel št. 301, 302, 307/1, 308/ 1, 313, 315/1, 315/2, 324, 325, 326 in 337 vse k. o.} 2. člen Trasa lokalne ceste iz prejšnjega člena poteka v skladu z zazidalnim načrtom št. 572-1009-74, potrjenim z odlokom Skupščine občine Litija, štev. 010-13/67, z dne 27/6-1974, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 26-755/74. 3. člen S tem odlokom je v smislu 1. in 2. odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ugotovljen splošni interes in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Litija dopustna razlastitev prizadetih parcel ali njih delov, navedenih v 1. členu tega odloka in potrebnih za izgradnjo v zazidalnem načrtu (2. člen tega odloka) predvidenega komunalnega objekta — ceste. 4. člen Stroški izgradnje navedenega objekta — ceste bremenijo investitorje. 5. člen Ta odlok začne veliati osmi dan no objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/75 Litija, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. ' LJUBLJANA BEŽIGRAD 269. Na podlagi 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad 28. februarja 1975 sprejela ODLOK 0 družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno majo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 1. člen Borcem NOV in njihovim druzinsKim članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, ki gmotno niso preskrbljeni, se lahko dodeli občinska priznavalnina ali druga družbena pomoč. 2. člen Oblike pomoči so: l — stalna družbena priznavalnina borcem NOV; — stalna družbena pomoč najožjim družinskim članom borcev NOV; — stalna družbena pomoč borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912— 1918; — stalna pomoč za šolanje otrok borcev NOV, ki se uspešno šolajo; — občasna ali enkratna družbena pomoč vsem osebam iz 1. člena odloka v primerih, ko so pomoči potrebni; — enkratna družbena pomoč osebam iz 1. člena odloka za okrevanje, zdravljenje v naravnih zdraviliščih ali preventivno zdravljenje, ko jim je ta pomoč potrebna in po mnenju zdravstvenega organa koristna. 3. člen Stalna družbena priznavalnina se lahko dodeli: — borcem in aktivistom NOV pred 9. 9. 1943, oziroma 13. 10. 1943 z neprekinjeno posebno dobo do 15. 5. 1945; — borcem in aktivistom NOV po 9. 9. 1943 z neprekinjeno posebno dvojno dobo do 15 5. 1945; — borcem NOV, ki nimajo lastnih dohodkov, so pa bili v obkroženih enotah NOV, ilegalci ali aktivni organizatorji NOB z neprekinjeno posebno dobo pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10 1943 do 15. 5. 1945 in borkam NOV ter mladoletnim borcem NOV brez lastnih dohodkov pred 31. 12. 1944 z neprekinjeno posebno dobo do 15. 5. 1945; — borcem ali aktivistom NOV. ki nimajo priznane posebne dobe, vendar je znano, da so bili borci ali aktivisti, niso pa uveljavili posebne dobe. Zanje se mora uvesti dokazni postopek. 4. člen Stalna družbena pdmoč se lahko dodeli: — ožjim družinskim članom borca ali aktivista NOV, upravičenca iz 3 člena; — borcem za severno mejo' 1918—1919 in dobrovoljcem iz vojn lOlŽ"—1918. 5. člen Vse oblike stalne družbene pomoči se lahko dodelijo borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 ter dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Bežigrad in če njihov dohodek ali skupni dohodek družine ne presega višine cenzusa, ki ga določi komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Bežigrad vsako leto posebej. 6. člen Stalna družbena pomoč se lahko dodeli pod enakimi pogoji, tudi ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOV. Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci, starši, posvojenci in pridobitno nesposobni bratje in sestre, če jih je padli ali Umrli borec preživljal. 7. člen Pomoč za šolanje se lahko dodeli otrokom borcev NOV, ki nimajo zadostnih sredstev. 8. člen O delitvi in višini oblik stalne družbene pomoči odloča komisija za zadeve borcev NOV skupščine Ljubljana Bežigrad in ob upoštevanju predlogov krajevnih organizacij in občinskega odbora združenja zveze borcev NOV Ljubljana. Bežigrad. Zoper odločbo komisije je možna pritožba na republiški komite za borce in invalide NOV. 9. člen Pri odločanju vseh oblik-stalne družbene pomoči borcem se upošteva: — čas vstopa v NOV ali aktivno organizirano delo in pomembnost tega časa ali dela; — splošno zdravstveno stanje, starost in zmožnost za delo; — število družinskih članov, ki jih borec preživlja, ali višina mesečnega dohodka na družinskega člana; — udejstvovanje v povojni socialistični graditvi in druge okoliščine, ki označujejo borca v ljudski revoluciji. Isti kriterij j se upoštevajo pri priznanju in določanju družbene pomoči družinskim članom borcev NOV. 10. člen Višino priznavalnine ali stalne družbene pomoči določa komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Priznavalnina ali stalna družbena pomoč ne more biti nižja od 200 dinarjev. 11. člen Pri določanju višine občasnih ali enkratnih družbenih pomoči komisija upošteva splošno socialno stanje v družini in trenutni gmotni položaj oseb iz 1. člena odloka. 12. člen Če se spremenijo pogoji za pridobitev družbene pomoči, se pomoč lahko zviša, zmanjša ali ukine. Ti pogoji se upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu po nastalih spremembah, kolikor komisija ne določi drugače. Kadar se, življenjski pogoji pživalca priznavalnine ali družbene pomoči izboljšajo in presegajo predvidene cenzuse, mora ta o tem obvestiti komisijo za zadeve borcev NOV. 13. člen Uživalec priznavalnine ali' stalne družbene pomoči se zdravstveno zavaruje pri Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana, če ni zdravstveno zavarovan po drugih predpisih. 14. člen Komisija za zadeve borcev NOV rešuje vsa stanovanjska vprašanja borcev NOV in njihovih družinskih članov skupaj z občinskim odborom ZZB NOV. Komisija za zadeve borcev NOV razpolaga z amortizacijskimi sredstvi stanovanj, nabavljenih iz sredstev sklada za varstvo borcev NOV ali iz drugih sredstev. namenjenih borcem in invalidom NOV. Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami, ki jih na kakršenkoli način izpraznijo borci NOV ali nji- hovi družinski člani, če se preselijo v novo stanovanje, ki so ga dobili iz sklada za borce NOV ali, ki so ga zgradili s'sredstvi tega sklada. 15. člen Administrativne posle komisije v zvezi z dodeljevanjem vseh oblik družbene pomoči in z reševanjem stanovanjskih vprašanj borcev opravlja pristojna služba za zadeve borcev in invalidov NOV in oddelek za družbene službe Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 16. člen Finančna sredstva za vse oblike družbene pomoči borcem se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 1.7. člen Postopek za pridobitev vseh oblik družbene pomoči in merila za določanje višine te pomoči borcem natančneje določi komisija s pravilnikom o izvajanju tega odloka. 18. člen Komisija za zadeve borcev NOV lahko razpravlja, sklepa in predlaga ustrezne ukrepe za izboljšanje zadev borcev, ki se urejajo sicer po drugih predpisih, ki pa zadevajo gmotno, zdravstveno in drugo zaščito udeležencev NOV, borcev za severne mejo in dobro-voljcev iz vojn 1912—1918, kolikor je za to pristojna. Komisija za zadeve borcev NOV lahko predlaga občinski skupščini, da razširi krog upravičencev vseh oblik družbene pomoči, ki te pravice do sedaj še nimajo. Predlog-o tem mora temeljiti na samoupravnem sporazumevanju med občinami, medsebojni solidarnosti in pomoči ter na razpoložljivih proračunskih sredstvih. 19. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o priznavalninah in družbeni pomoči borcem in družinam borcev NOV (Glasnik št. 11/69) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka (Glasnik, št. 25/69). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 270. Na podlagi 17. člena 'odloka o družbeni skrbi za udeležbe NOV in za njihpve družinske člane, borce za severno mejo I9I8-—1919 in dobrovoljce iz vojn 1912— 1918 je na predlog komisije za zadeve borcev NOV Skupščina občine Ljubljana' Bežigrad sprejela na seji vseh zborov dne 28. februarja 1975 PRAVILNIK o Izvajanju Odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce Iz vojn 1912—1918 1. člen - Občinska priznavalnina in druga družbena pomoč se določa na osnovi odloka o družbeni skrbi za udele- žence NOV, njihove družinske člane ter borce 2a severno mejo 1918—1919 in dobrovoljce iz vojn 1912—1918 po kriterijih tega pravilnikai 2. člen Stalna družbena priznavalnina se lahko dodeli: — borcem in aktivistom NOV do pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 z neprekinjeno posebno dvojno dobo do 15. 5. 1945, če njihov skupni dohodek na družinskega člana ne presega 1400 din; — borcem in aktivistom NOV po 9. 9. 1943 z neprekinjeno posebno dvojno dobo db 15. 5. 1945, če skupni dohodek ne presega 1300 din na družinskega člana; — borcem NOV, ki nimajo lastnih dohodkov, so pa bili v oboroženih enotah NOV, ilegalci ali aktivni organizatorji NOB z neprekinjeno posebno dobo pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 do 15. 5. 1945 in borkam NOV ter mladoletnim borcem NOB brez lastnih dohodkov pred 31. 12. 1944 z neprekinjeno posebno dobo do 15. 5. 1945, ne glede na skupni dohodek na družinskega člana; — kmetom borcem'NOV, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in kmečke pokojnine (če nimajo predpisane zavarovalne dobe, če niso dejanski lastniki zemlje ali če ne izpolnjujejo starostnega pogoja), imajo pa priznano posebno dobo pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, ali pa bi posebno dobo‘lahko dokazali, so pa družbene pomoči potrebni, — se jim lahko dodeli stalna priznavalnina ali druga družbena pomoč pod pogoji, veljavnimi za upravičence varstvenega dodatka v znesku do 900 din mesečno; — borcem in aktivistom NOV, ki nimajo priznane posebne dobe, vedar je znano da so bili borci ali aktivisti NOV. niso pa uveljavili posebne dobe, če skupni dohodek na družinskega člana ne presega 1300 din. oziroma 1400 din glede na to, ali so dokazali, da imajo status, borca ali ne. 3. člen Stalna družbena pomoč se lahko dodeli tudi: — ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV, če njihov skupni dohodek na družinskega člana ne presega 1200 din; — borcem za severno mejo 1918—1919 in dobrovoljcem iz vojn 1012—1918, če njihov skupni dohodek ne presega 1200 din na družinskega člana. 4. člen Mesečna občinska priznavalnina ali stalna družbena pomoč se določa do višine najnižje republiške pokojnine in sicer za vsako leto posebej. Za leto 1975 je 1.293,50 din. Revizija priznavalnin ali stalne družbene pomoči Se opravi enkrat letno ali enkrat v dveh letih. 5. člen 'Stalna družbena priznavalnina se lahko dodeli borcem in aktivistom NOV ne glede na skupni družinski dohodek, če nimate lastnih dohodkov, so pa dejansko bili v oboroženih enotah NOB To pravico lahko uveljavljajo rudi tisti borci in aktivisti NOB, ki ni- majo priznane posebne dobe, ker je niso uveljavljali, če dokažejo, da so bili borci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 z neprekinjeno posebno dobo do 15. 5. 1945. Za uveljavitev te pravice morajo imeti dokaze, da so bili v oboroženih enotah NOV ali ilegalci ali aktivni organizatorji NOB. Ce iz dokumentov o priznanju dvojnih let ali drugih dokumentov, kot je npr. vojaška knjižica, poverilnica, dovolilnica, propustnica iz časa.NOV itd., ni razvidno, da je bil udeleženec NOV v oboroženih enotah ali ilegalec ali organizator, se* to ugotavlja preko verodostojnih prič in mnenja občinskega odbora ZZB NOV, kjer je udeleženec NOV med osvobodilnim bojem deloval. 6. člen Če udeleženci NOV še nimajo priznane posebne dobe, a so po odloku in merilih teg^ pravilnika upravičeni do priznavalnine ali družbene pomoči, se ta doba ugotavlja v postopku pri občinskem upravnem organu, pristojnem ža zadeve borcev po predhodnem mnenju tistega občinskega odbora ZZB NOV, kjer je udeleženec NOV med vojno deloval. Ista merila veljajo tudi za borce, ki jim zaradi mladoletnosti po veljavnih predpisih ni bilo možno priznati te dobe. Tako pridobljena pravica velja samo za pridobitev občinske priznavalnine ali družbene pomoči po odloku in tem pravilniku. 7. člen Merila za pridobivanje priznavalnine in stalne družbene pomoči veljajo tudi za pridobitev pomoči za šolanje otrok in pri uveljavljanju pravice do zdravljenja v naravnih zdraviliščih. 8. člen Če je mati samohranilka borka NOV, ki ima pravico do priznavalnine ali stalne družbene pomoči ali pomoči za šolanje otrok, se zanjo lahko določi za vsako leto posebej višje povprečje osebnega dohodka na družinskega člana kot za druge kategorije borcev. Če zanjo ni posebej določena višina povprečnega dohodka na družinskega člana, lahko komisija za vsak takšen primer posebej odloča. 9. člen Družinski član padlega ali umrlega borca ali aktivista NOV, lahko uveljavlja pravico do stalne družbene pomoči: — če je pokojni udeleženec NOV izpolnjeval pogoje za dodelitev priznavalnine ali stalne družbene pomoči; — če je stalno ali začasno, delno ali popolnoma nesposoben za pridobitno delo in če nima finančnih sredstev za primemo preživljanje; — če je živel v skupnem gospodinjstvu s pokojnim udeležencem NOV. 10. člen Družbeno pomoč za šolanje otrok lahko uveljavljajo 'borci in aktivisti NOV, katerih otroci uspešno opravljajo učne obveznosti. Družbena pomoč za šolanje ne more biti večja od 1200 din. 11. člen Pomoč za šolanje otrok se daje borcem NOV za eno šolsko leto, upoštevajoč tudi julij in avgust. Določa se po povprečnem dohodku na družinskega člana in po socialnem stanju družine, Vsak primer te družbene pomoči se obravnava posamično. Za novo šolsko leto se poleg vloge o dodelitvi te pomoči predloži spričevalo ali indeks in potrdilo o osebnih dohodkih. Tisti otroci, ki lole niso uspešno zaključili, se ob koncu šolskega leta ponovno obravnavajo. Cenzus za dajanje pomoči borcem NOV za šolanje otrok je v šolskem letu 1974/75 naslednji: — borcem NOV, ki imajo povprečje dohodka na družinskega člana do 1500 din; — materam samohranilkam borkam NOV, ki imajo povprečje dohodka do 1700 din; Pomoč za šolanje je: — za učence osnovnih šol do 400 din; . — za dijake srednjih in poklicnih šol do 600 din; — za študente višjih in visokih šol 90o din. Ce se šola več otrok hkrati, se upošteva 2/3 skupnega seštevka, zaokroženega navzgor, toda ta vsota ne sme presegati 1200 din. Pravico do te pomoči imajo vsi udeleženci NOV z dvojnim štetjem let ne glede na datum in tisti, ki imajo pravico d° priznavalnine in stalne družbene pomoči ter otroci umrlih udeležencev NOV, ki so pomoči potrebni, in če izpolnjujejo pogoje glede na status borca staršev. Če otrok udeleženca NOV že dobiva štipendijo ali drugo pomoč za šolanje razen vajeniške nagrade, ki ne sme presegati predvidenega povprečnega dohodka na člana družine, nima pravice do te pomoči. 12. člen Enkratno družbeno pomoč lahko prejmejo udeleženci NOV in borci za severno mejo 1918—1919 ter dobrovoljci iz vojn 1912—1918, ki pomoč potrebujejo zaradi bolezni, nezgode, smrti in podobno. Enkratna družbena pomoč se lahko dodeli udeležencem NOV tudi za okrevanje, zdravljenje v naravnih zdraviliščih in preventivno zdravljenje, kolikor le-ti niso upravičeni po drugih predpisih. Tudi družinski člani udeležencev NOV lahko uveljavljajo pravico do družbene pomoči, če so te pomoči potrebni. Enkratna družbena pomoč ne more biti višja od 2000 din. 13. člen Pravico do enkratne družbene pomoči imajo vsi udeleženci NOV, tudi tisti, ki nimajo priznanih dvojnih let, borci za severno mejo 1918—1919 in dobrovoljci iz vojn 1912—1918. Izjemoma se lahko ta pomoč dodeli isti osebi dvakrat letno, če ji je ta pomoč v dvakratnem znesku na leto zares potrebna. Pravico do enkratne družbene pomoči lahko pridobijo vsi borci, ki imajo mesečni dohodek na družinskega člana manjši od 1400 din. Vsak tak primer je treba posamično obravnavati. Cim manjši je dohodek na družinskega Člana, tem večja je ta pomoč. Za delitev enkratnih c^užbenih pomoči se izdela za vsako leto posebna orientacijska lestvica. Borci, ki jim je priznavalnina ali stalna družbena pomoč edini vir dohodka, lahko prejmejo enkratno pomoč v največjem znesku. Pri dajanju enkratne pomoči je treba upoštevati tisti, ki so je zares potrebni. Le v izjemno težkih primerih se lahko odobri enkratna družbena pomoč v večjem znesku ne -glede na lestvico in mesečni dohodek na družinskega člana. 14. člen Pravico do zdravljenja v naravnih zdraviliščih imajo samo borci NOV s statusom in tisti, ki po odloku in pravilniku pridobijo to pravico. Borci NOV, ki jim je ta pravica zagotovljena po drugih predpisih po odloku in tem pravilniku, nimajo pravice do zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Izjemoma se ta pravica lahko razširi na druge kategorije borcev NOV npr. na borke v oboroženih enotah NOV in na tiste, ki imajo pravico do statusa borca, a niso uveljavili posebne dobe. Zanje velja pravica do zdravljenja s sofinanciranjdm po določeni lestvici, ki se izdela za vsako leto posebej, prirejena borcem z nižjimi osebnimi dohodki. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih je brezplačno za borce NOV. ki imajo mesečni dohodek na družinskega člana manjši od 1600 din, ostali prispevajo odrejen odstotek, ki ga določi komisija. Pravico do zdravljenja v naravnih zdraviliščih imajo borci samo enkrat letno in traja do 21 dni. 15. člen Pravico do preventivnega zdravljenja imajo vsi udeleženci NOV ne glede na to, ali imajo ali ne priznana dvojna leta, borci za severno mejo 1918—1919 in dobrovoljci iz vojn 1912—1918. Komisija za zadeve borcev NOV lahko določi glede na razpoložljiva sredstva in število prijav, da se nekateri objekti, namenjeni preventivnemu zdravljenju, določijo za nekatere kategorije borcev in za omejeno število koristnikov. Za vsako leto posebej se izdela lestvica, prirejena koristnikom z naj nižjimi dohodki. Desetdnevno do štirinajstdnevno preventivno zdravljenje je brezplačno za vse tiste borce, ki Imajo mesečni dohodek na družinskega člana do 800 din. Drugi so udeleženi z določenim odstotkom, ki je odvisen od dohodka na družinskega člana med 800 in 1500 din. Udeleženci NOV, borci za severno mejo 1918—1919 in dobrovoljci iz vojn 1912—1918 lahko koristijo to pomoč samo enkrat letno. 16. člen Kadar se družbena pomoč borcu zmanjša ali ukine, mora komisija za zadeve borčev NOV skrbno, pozorno obravnavati primere ostarelih in bolnih borcev, da se ne bi zaradi tega poslabšal njihov položaj. ■ 17. člen Kmetje-borci imajo enake pravice kot ostali udeleženci NOV. Komisija za zadeve borcev NOV lahko določi kmetu-borcu, ki prejema poleg pokojnine in varstvenega dodatka, kar mu ne zadošča za preživljanje družine, tudi stalno družbeno priznavalnino. Pri odmeri priznavalnine komisija upošteva določrila odloka in pravilnika. 18. člen Komisija za zadeve borcev NOV odloča o vseh predlogih krajevnih organizacij in občinskega odbora * ZZB NOV z večino glasov. Predlogi se upoštevajo v skladu z odlokom in pravilnikom. Kolikor o posameznih zadevah ni njihovega predloga, komisija odloča sama in o tem obvesti prizadetega, krajevno organizacijo ali občinski odbor ZZB NOV. 19. člen V primeru pritožbe veljajo splošna načela upravnega postopka. 20. člen Cenzuse vseh oblik družbene pomoči predlaga komisija za zadeve borcev NOV vsako leto posebej ali med letom, v skladu in dogovoru med občinami občinski skupščini, ki o njih odloča. 21. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listb SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA CENTER 271. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na seji dne 19. februarja 1975 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi predloga delne spremembe zazidal-ncga načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/13 »Ploščad Borisa Kraigherja« 1 Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta za bomočje zazidalnega otoka CO-1/13 »Ploščad Borisa Kraigherja«. Razgrnjeni načrt obravnava območje med Miklošičevo cesto—Dalmatinovo ulico—Titovo cesto—Čopovo Ulico in Prešernov trg. 2 Navedeni predlog delne spremembe zazidalnega hnčrta se javno razgrne* v avli Hotela »Union« Ljubljana, Miklošičeva 1 — pritličje od 14. III. do 14. IV. 1975. Št. 351-264/74 Ljubljana, dne 11. marca 1975. Predsednik Izvršnega sveta SO Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 272. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 7. skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo struge potoka Dravlje la in o dopustnosti razlastitve v korist družbene lastnin^ in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška 1. člen Gradnja struge potoka Dravlje la je v splošnem Interesu in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška dopustna razlastitev naslednjih parcel, ležečih v k. o. Dravlje in nastalih po delilnem načrtu iz januarja 1974; pare. št. 1041/6 travnik v izmeri 385 m2, last Sirnik Franca, Ljubljana, Draveljska 20 pare. št. 1055/5 travnik v izmeri 694 m2, last Pajk Marije in Antona, Ljubljana, Čebelarska 20, vsakega do 1/2 pare. št. 1056/3 travnik v izmeri 295 m2, last Tome Franca, Ljubljana, Vodnikova 218 pare. št. 1057/3 travnik v izmeri 316 m2, last Jerine Jožeta, Ljubljana, Draveljska 27 pare. št. 1059/3 travnik v izmeri 263 m2, last Oven Franca, Ljubljana, Obirska 29 in Oven Ivana, Ljubljana, Djakovičeva 23, vsakega do 1/2 pare. št. 1063/3 travnik v izmeri 180 m2, last Pavec Vide do 1/2, Pavec Petra in Pavec Veronike, vsakega do 1/4 iz Ljubljane, Kamnogoriška 36 pare. št. 1089/3 travnik v izmeri 298 m2, last Bab-nik-Perpar Marije, Ljubljana, Kamnogoriška 44 pare. št. 1087/3 travnik v izmeri 525 m2, last Peterca Franca, Ljubljana, Draveljska 37 pare. št. 1094/11 travnik v izmeri 392 m2 last Turk Staneta, Ljubljana, Igriška 12 in Turk Marije, Ljubljana, Igriška 12, vsakega do 1/2 pare. št. 1094/8 travnik v izmeri 319 m2, last Turk Radomira in Turk Marije, Ljubljana, Igriška 12, vsakega do 1/2 pare. št. 1153/7 travnik v izmeri 1302 m2, last Jerine Jožeta, Ljubljana, Draveljska 20 pare. št. 1153/8 travnik v izmeri 201 m2, last Jerine Jožeta, Ljubljana, Draveljska 20 pare. št. 1153/9 travnik v izmeri 745 m2, last Pavček Martina, Ljubljana, Vodnikova 40 in Jurkovič Tince, Ljubljana, Korytkova 21, vsakega do 1/2 pare. št. 1146/4 travnik v izmeri 36 m2, last Florjančič Marjana, Ljubljana, Vodnikova 265. 2. člen Gradnja struge potoka Dravlje la je predvidena po potrjenih zazidalnih načrtih za soseske SS 9, 10, 7/1, 8/2, 8/3 in 7/3. Navedeni zazidalni načrti so strankam stalno na vpogled pri upravnem organu SO Ljubljana Šiška, pristojnem za urbanistične zadeve in-na Skladu za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana Šiška. Delilni načrt iz januarja 1974 pa je na vpogled pri upravnem organu SO Ljubljana Šiška, pristojnem za oremdženjskopravne zadeve. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-464-01/75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, inž. 1. r. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-350-012/75 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, inž. 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 274. n4 podlagi 147. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbeno-političnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1975 in na seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1975 sprejela 273. Na podlagi 8. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za SS 9 — Koseze (Glasnik 2-3/69) za potrebe gradnje vzgojnega zavoda »Janez Levec«, osnovne šole in vzgojno-varstvenega zavoda 1. člen Sprejme se sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok SS 9 — Koseze za potrebe gradnje vzgojnega zavoda »Janez Levec«, osnovne šole in vzgojnovarstvenega zavoda, ki jo je pod štev. projekta 1915 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v januarju 1975. ODLOK o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen ,, Za posebne uspehe na raznih področjih družbenega in gospodarskega življenja, ki prispevajo k razvoju občine, podeljuje Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik priznanja in nagrade. 2. člen Priznanja in nagrade podeljuje skupščina občine vsako leto ob praznovanju občinskega praznika — 27. aprila. 3. člen Priznanja in nagrade lahko prejmejo posamezniki, delovne organizacije, organizacije združenega dela in samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije in društva. 4. člen Navedena sprememba in dopolnitev zadeva: — območje, označeno kot cona B, in trikotno zemljišče med to cono, rezervatom obvozne ceste in potokom Dravlje I, ter — območje, vzhodno od skupine terasastih blokov »VAS 1«. 2. člen Priznanja in nagrade se podeljujejo za posamezne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnosti. Načrt, ki prikazuje navedene spremembe in dopolnitve, je vsem zainteresiranim na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem, in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravlja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Priznanja in nagrade so lahko v pisni, denarni ali drugi obliki. 6. člen Predloge za priznanja in nagrade lahko dostavijo žiriji družbenopolitične organizacije, delovne in druge samoupravne organizacije, krajevne skupnosti, društva, občani in organi občinske skupščine. 7. člen Sklep o podelitvi priznanj in nagrad sprejme žirija, ki jo imenuje občinska skupščina vsako leto posebej. Žirija ima predsednika in 8 članov. 8. člen Skupščina občine sprejme pravilnik, s katerim določi kriterije za podeljevanje priznanj in nagrad ter postopek za izbiro kandidatov. 9. člen Obliko in višino nagrad določi občinska skupščina vsako leto s sklepom in zagotovi v proračunu občine Potrebna finančna sredstva. 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati »Odlok o ustanovitvi nagrade OF občine Ljubljana Vič-Rudnik« (Glasnik, št. 19/68). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 113-7/74 Ljubljana, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. MOZIRJE 275. Skupščina občine Mozirje, je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 4/74, 21/74 in 39/74) in po 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tepi odloku in Predpisih, izdanih na podlagi tega zakona in tega odloka. 2. člen Zavezanci, ki 'niso dolžni voditi poslovnih knjig Po zakonu o davkih občanov, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve posameznikom kot postran-$ki poklic, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig uporabljajo določbe tretjega odstavka 23. člena zakona o davkih občanov. Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so_ stari nad 60 let, moški oziroma 55 let, ženske in ne zaposlujejo tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisanih poslovnih knjig. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zavezanca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Izvršni svet lahko oprosti od vodenja poslovne knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so zato kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni). 3. člen Za kritje družbenih potreb in izvrševanja nalog in opravljanja služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina Mozirje ter za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji davki: 1. Davek iz OD iz kmetijske dejavnosti, 2. Davek iz OD iz samostojnega opravljanja obrt-i)ih in drugih gospodarskih dejavnosti, 3. Davek iz OD iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 4. Davek iz OD iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,' 5. Davek na dohodke od premoženja, 6 Davek od premoženja, 7. Davek na dobitke od iger na srečo. 4. člen Stopnje občinskih davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se med letom ne morejo spreminjati. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od obdelovalnih zemljišč po stopnji — 31 č/o. 6. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od gozdnih dohodkov po stopnji — 25 “/o. 7. člen Zavezanci, ki niso kmečko zdravstveno zavarovani plačajo poleg davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po 5. in 6. členu še davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od obdelovalnih zemljišč in gozdnih dohodkov po stopnji — 24°/o. 8. člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 100 din. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih krajev, katerim je kmetijstvo glavni poklic ter so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni katastrski dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 1.000 din. Pod višinske kraje spadajb naslednja naselja — Podolševa, Robanov kot, Solčava, Logarska dolina, Luče, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Savina — višinski predel, Primož — višinski predel, Ter — višinski predel, Planina, Radmirje — višinski predel. Gornji grad — višinski pre- del, Lenart — višinski predel, Florjan — višinski predel, Tirosek, Šmiklavž — višinski predel, Poljane — višinski predel, Rečica — višinski predel, Zavodice — višinski predel, Greta, Rovt, Radegunda — višinski predel, Šmihel. Lepa njiva — višinski predel, Ljubija — višinski predel in Dobrovlje nad Mozirjem. 9. člen Zavezanci davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni začasno za zemljišče: 1. a) ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 6 let, b) na katerih je bila izvršena skupna melioracija na podlagi potrdila kmetijske inšpekcije — 2 leti, 2. na katerija se zasadijo novi sadovnjaki nad 20 arov: a) srednjedebelni nasad — 8 let, b) nizkodebelni nasad — 5 let, 3. na katerih se zasadijo novi ribezovi, nasadi nad 20 arov — 2 leti. 10. člen Zavezancem, ki uporabijo les za domačo uporabo in sicer za preureditev prostorov za potrebe kmečkega turizma ter za adaptacijo ali novogradnjo gospodarskih poslopij s ciljem preusmeritve gospodarstva v živinorejo, se prizna posebna olajšava s tem, da se jih oprosti plačila občinskega davka od dohodkov iz goz-t da in to za les, katerega so uporabili za ta namen. Ta olajšava se prizna na podlagi potrdila, ki ga izda kmetijski referent. Zavezanci so za les, ki ga darujejo za javne namene, oproščeni plačila tega davka. 11. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter so se odločili za preusmeritev v specializirano tržno proizvodnjo na svoji kmetiji po programu, ki ga izdela strokovno pospeševalna služba in v poslovnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo ter vsem tistim zavezancem, ki vlagajo svoja sredstva v usposabljanje stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma po načrtu s katerim soglaša območna turistična organizacija, se priznava za leto v katerem so sredstva vložili, olajšava na davkih iz kmetijstva odvisno od višine sredstev, ki jih je vložil zavezanec davka iz kmetijstva v investicije po programu oziroma načrtu in sicer: OlajSava na letni Vložena sredstva din davek od gozdnih In negozdnih povriln •/• od 5.000 do 20.000 20 od 20.000 do 30.000 30 od 30.000 do 40.000 40 od 40.000 do 50.000 50 od 50.000 do 60.000, 60 nad 60.000 70 Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z .osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic se znesek zmanjša za — 40 "U. Olajšava se prizna na pqdlagi vloge, ki jč vloži zavezanec davka iz kmetijstva najkasneje do 15. novembra tekočega leta s priloženim potrdilom kmetijske organizacije oziroma načrtom območne turistične organizacije o višini vloženih sredstev. Vlogo obravnava in Tqži upravni organ pristojen za davčne zadeve ob sodelovanju kmetijskega inšpektorja oziroma referenta za turizem. 12. člen Zavezancem iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 500 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega bivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava poveča za 100 °/o. Za otroke, ki prejemajo štipendijo in pomoči, se olajšava iz prvega in drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 °/o. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otrok. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca janu-»arja po preteku leta, v katerem So otroci opravili razred oziroma letnik šole. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ - SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: I Osnova din do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 -- 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30,000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 do 200.000 45 nad 200.000 50 14. člen Davek v'pavšalnem letnem znesku plačujejo osebe, ki opravljajo storitveno dejavnost, če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 30.000 din in če ne zaposluje tuje delovne sile. Ne glede na določbe 1. odstavka tega člena lahko plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo ali gostinsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov, če ne presegajo omejitev iz 1. odstavka tega člena. 15. člen Zavezanec davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plaču- jejo od osnov d6 višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti, po stopnji 30 %> nad višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 13. člena tega odloka. Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, lahko plačujejo v pavšalnem letnem znesku, če njihov letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 30.000 din. Pavšalni znesek se tem zavezancem poveča za 50 odstotkov napram zavezancem obrtnikom, katerim je predpisan davek v pavšalnem letnem znesku. 16. člen Posebne olajšave po 82. členp zakona o davkih občanov, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznavajo v naslednjih dejavnostih: 1. obrtno predelovanje kovin, 2. elektrotehnična obrt, 3. kemične obrti, 4. predelovanje kamna — stekla, 5. stavbne obrti, 6. obrtno predelovanje lesa, 7. tekstilna stroka, 8. predelovanje usnja, 9. živilske obrti, 10. osebne storitve, 11. druge stroke- — tapetništvo, av lončarstvo, 12. izdelovanje in proizvodnja raznih izdelkov 13. gostilne. - Olajšave po tem členu ne morejo koristiti zavezanci, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic. 17. člen Pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku, upravni organ upošteva naslednje kriterije obsega poslovanja. vrsta dejavnosti, kraj obratovanja, opremljenost delavnice, pridobitne sposobnosti zavezanca in način dela (fizični — strojni). 18. člen Davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka se prizna v višini 25*70 za neserij-sko proizvodnjo za naslednje uslužnostne obrti: šivilje, ki delajo po meri za neposrednega naročnika, čevljarje, steklarje, mehanike za gospodinjske stroje, radio in TV mehanike, avtoličarje, avtomehanike, avtokleparje, kleparje, vodoinštalaterje, sodarje, fino-mehanike, kovače, krojače, ki delajo po meri za neposrednega naročnika, lončarje, orodjarje, elektromehanike, tapetnike, knjigovezce. krovce, tesarje, čistilce in mazače motornih vozil, inštalaterje za centralno kurjavo, izolaterje, kemične čistilce, mizarje, vrtnarje, cvetličarje, kolarje in urarje. 19. člen Zavezanec začetnik, ki se samostojno in trajno ukvarja z obrtno proizvodnjo, obrtnimi storitvami ali z drugo gospodarsko dejavnostjo v obliki stalnega poklica, razen avtoprevoznik, je upravičen do olajšave pri odmeri občinskega davka iz.obrtne dejavnosti, če se s pogodbo zaveže, da bo proizvodno, storitveno ali dru?o gospodarsko dejavnost opravljal v občini Mozirje najmanj tri leta in če začetna vrednost sredstev vloženih v osnovna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje dejavnosti znašajo več kot 20.000 din. Olajšava se prizna v višini 50°/» letnega znižanja odmerjenega davka za prvo leto ter se v tem letu olajšava po 18. členu tega odloka ne'prizna. Zavezancem se ne odmeri davka od obrtnih dejavnosti po letu ko dopolnijo 65 let, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din letnega dohodka. 20. člen Občinski davek od obrtne dejavnosti po odbitku od vsakega posameznega .dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih virov dohodka in sicer: •/. 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu 10 2. zavarovalnih poverjenikov 10 3< od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 10 4. od provizij uličnih- prodajalcev časopisov, knjig, revij ipd. 15 5. zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. 15 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 15 7. od dohodkov delavcev doseženih z oprav- ljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 9. od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije 30 10. od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjene v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega člena 30 11. od dohodkov, doseženih od prodaje izdel- kov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali od izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 12. od dohodkov doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 13. od dohodkov doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov, 15 14. od dohodkov potujočih zabavišč, ki morajo pred začetkom dela javiti zabavišča davčnim organom občine, v kateri želijo imeti zabavišče 10 Davek po odbitku ne plačajo družbenopolitične organizacije, društva, krajevne skupnosti. Obiralci hmelja in prevozniki od prevozov mleka do zbirališč. IV.-DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV , 21. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem t dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Ostrava din do 10.000 • V. 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 do 200.000 45 nad 200.000 50 22. člen Zavezanci za davek od intelektualnih storitev, določenih dejavnosti, ki ne dosegajo letnega dohodka po odbitku stroškov nad 30.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačajo davek v pavšalnem znesku v naslednjih dejavnostih: 1. učitelji tujih jezikov, glasbe in drugih šolskih predmetov, > 2. duhovniki od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov. Pristojni upravni organ za davčne zadeve upošteva pri določitvi davka v posameznem primeru naslednje kriterije: obseg poslovanja, vrsta dejavnosti, kraj obratovanja, pridobitna sposobnost zavezanca in možnost doseganja predvidenega dohodka. 23. člen Zavezanci za davek .od intelektualnih storitev, katerih opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 30'Vo; nad to višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 21. člena tega odloka. 24. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po sledečih stopnjah: V« 1. od dohodkov, od katerih se po zakonu b davkih občanov plačuje davek iz intelektualnih storitev po odbitku, razen od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 25 2. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 3. od ■ dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 15 V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 25. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) znaša 15®/#. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje 35 °/o po stopnji od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so našteti v 3. odstavku 107. člena-zakona o davkih občanov. 26. člen Zavezanci iz 4. odstavka 104. člena zakona o davkih občanov, plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnjah iz 23. člena tega odloka. 27. člen Ce nastane dvom ali gre za delo v področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje Izvršni svet občine. VI. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA . 28. člen _ Davek na dohodke od premoženja se plačuje po tehle stopnjah: Osnova < din Vi do 5.000 30 od 5.000 do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 40 od 20.000 do 30.000 45 od 30.000 do 50.000 50 od 50.000 do 100.000 60 nad 100.000 70 29. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ne presega 5.000 din. 30. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60 % stroškov, od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž, počitniških hiš v najem pa se prizna 30% stroškov za vzdrževanja in upravljanje. 31. člen Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50 %. 32. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob,- za zavezance, ki opremljene sobe oddajajo prek turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta in občinske konference ZSMS, se zniža dohodek za 50 %. 33. člen Zavezanci, ki z oddajanjem opremljenih sob v najem ne dosežejo 1.000 din letnega dohodka, so oproščeni plačila davka na dohodke od premoženja. VII. DAVEK OD PREMOŽENJA 34. člen III. Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20 din od vsake začetne konjske sile. I. Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone do 4 tone 5.000 din do 5 ton 8.000 din 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din, 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki, 4. za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din 5. za vlečna vozila — traktorje: do 25 KM od 25 KM do 40 KM od 40 KM do 63 KM nad 63 KM 120 din 170 din ) 220 din 270 din cd S od 4 nad 5 ton 6. za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena v prvi točki. , 7. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja- nad 120 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovorne tricikle s nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več. 8. za kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer: nad 900 ccm do do nad 1350 ccm do nad 1800 ccm do nad 2500 ccm do nad 3100 ccm 900 ccm 500 din 1350 ccm 800 din 1800 ccm 1100 din 2500 ccm 1400 din 3100 ccm 1700 din 2000 din II Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: Cc znaša od 50.000 din od 150.000 din od 350.000 din osnova do 50.000 din do 150.000 din do 350.000 din Znaša davek 2”/o 2.5 V« 3 °/o 3.5 6/o IV. Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: a) po povprečni gradbeni ceni za ms koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnio opremljenosti, b) po gradbeni izvedbi stavbe, c) po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. t Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. Poyprečna cena za m2 koristne stanovanjske površine ugotovljene za leto 1974 znaša 2.200 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1975. Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, uporabi količnik: a) pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 100, b) pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 90, c) pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 70, č) pri izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 60, d) pri izvedbi, pri kateri je stavba lesena ali iz brunaric, količnik 50, Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po prej, navedenih količnikih se zmanjša: a) pri kletnih prostorih za 75 ”/o b) pri ložah za 30e/o c) 'pri balkonih za 75 °/o <9 pri mansardnih prostorih za 20 "/o d) pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %>. _ Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljene po prej navedenih količnikih pa se poveča za 25 °/o, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. Od ugotovljene vrednosti stavbe se odštejejo obraba stavbe (amortizacija) ki se izračuna po Roosovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja razen v primerih, ko se vrednost stavbe na podlagi gradbene vrednosti za 1 m2' spremeni. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. Davčni zavezanec davka na posest je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratina. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo ali dozidavo ali nadzidavo že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1. po preteklem letu, ko je bila stavba pridob-jena, opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1974 oziroma kasneje poveča za več kot 20 "/a. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ .mora vsako leto do 31. I. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m8 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: •/. a) od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 b) od poslovnih prostorov . 0,20 c) od počitniških hiš 0,50 V. Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 35. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 °/o. IX. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 36. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v na-sednjih primerih: # 1. Ce zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna od časa, ko' zavezanec dobi plačane dohodke zaradi katerih je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev. 2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj čaša ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni, odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas. ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena. X. OSTALE DOLOČBE 37. člen Občani so dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja na javni poziv predložiti podatke o svojem premoženju ob pogojih in merilih, ki jih določa družbeni dogovor v pkviru slovenskih občin. , 38. člen Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa določi, da se zavezancu davčni dolg v celoti oziroma delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja pa lahko izvršni svet predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. XI. POROŠTVO 39. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno Izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči s svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevib davčnih obveznosti do določene višine izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni poprečni osnovi na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz prejšnjega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obvez-nostL 40. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti zahteva za naslednje dejavnosti: 1. avtoprevozništvo, 2. stavbne obrti, 3. gostinstvo, 4. izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih snovi, 5. živilske stroke. ' 41. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v naslednjih primerih: 1. ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti, 2. ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. XII. KONČNE DOLOČBE 42. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 17/74) in odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 27/74). Mozirje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. 276. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7-29/70) ter 123. in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74), na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o komunalnih taksah Skupščine občine Mozirje 1. člen Spremeni se tarifa št. 3 tarife komunalnih taks v občini Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 25/70 in Uradni list SRŠ, št. 22/71 in 17/74), tako da se glasi: Za začasno prebivanje na območju občine Mozirje se plača turistična taksa, ki znaša za vsako osebo 4 din na dan. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega januarja 1975 dalje. Mozirje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 277. Skupščina občine Mozirje skupaj s skupščinami občin Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec je po 20. členu zakona o sodiščih združenega' dela (Uradni list SRS, št. 38-477/74) in 124. člena statuta občine Mozirje na Seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti 'n Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK 0 dolpčitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Celju 1. člen Za sodišče združenega dela v Celju se določi 30 rncst sodnikov, od katerih imata predsednik in en s°dnik lastnost delavca v združenem delu v sodišču. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-41/74-2/1 Mozirje, dne 27. februarja 1975. j Predsednik Skupščine občine Mozirje * Franc Sarb 1. r. , 278. Po 126. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74), od 13. do 18. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) je skupščina občine Mozirje na svoji seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih v občini Mozirje 1. člen Občani lahko sprejmejo na prenočevanje goste le v svojih stanovanjskih prostorih in v počitniških hišicah, kmečko gospodarstvo pa v svojih stanovanjskih in drugih primerno urejenih poslopjih. 2. člen Sobe, ki so namenjene gostom se razvrstijo v ka-tčgorije. Razvrstitev sob v kategorije opravi občinski upravni organ pristojen za gospodarstvo. Vsako izboljšanje ali poslabšanje sob, ki bi vplivalo na kategorizacijo, mora občan sporočiti pristojnem občinskemu organu. 3* člen Občani smejo v svojih gospodinjstvih, kmečkih gospodarstvih in .počitniških hišicah oddajati sobe gostom samo preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma in preko turističnih društev v občini Mozirje, s katerimi sklepajo pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. 4. člen Občani, ki želijo goste sprejemati na prenočevanje, morajo svojo dejavnost priglasiti oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje. Ce se občan preneha ukvarjati z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka, mora to. sporočiti občinskemu organu, ki je izdal potrdilo o priglasitvi. 5. člen * Občan lahko oddaja v zasebnem gospodinjstvu oziroma v počitniški hišici največ 20 ležišč. Ta omejitev ne velja za kmečko gospodarstvo. Kmečko gospodarstvo lahko v svoji neposredni bližini uredi tudi prostor za kampiranje, ki mora izpolnjevati predpisane sanitarne pogoje. 6. člen K vlogi za priglasitev oddajanja sob mora občan predložiti pismeno pogodbo o oddajanju sob sklenjeno z eno izmed organizacij ali društev iz 3. člena tega odloka. 7. člen Vse obveznosti v zvezi s prijavno odjavno službo morajo opravljati oddajalci sob sami. 8. člen Občani, ki oddajajo sobo gostom in nimajo priglašene dejavnosti oddajanja sob pri občinskem upravnem organu se kaznujejo po 163. členu obrtnega zakona. Z denarno kaznijo do 2.500 din se kaznuje občan, ki oddaja sobe gostom za prenočevanje v nasprotju z določili 3. člena tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/75 Mozirje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb L r. 279. Skupščina občine Mozirje je na podlagi II., III., IV. in V. točke odloka.o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS. št. 6-28/73 in 21/73), 9., 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Mozirje Odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 25/73) se spremeni in dopolni tako, da njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o ukrepih družbene kontrole cen hi pristojnosti občine 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu za-korta o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) v * pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, ki ju doioča ta odlok. 2. člen Predpišejo se najvišje cene za naslednja živila v prometu na drobno: — za pasterizirano konzumno mleko, — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčmega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 "/o ržene moke). Najvišje cene za živila iz prvega odstavka tega člena predpiše Izvršni svet občinske skupščine, ki pri tem upošteva ugotovitev Zavoda za cene SR Slovenije glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen. Cene za živila iz prvega odstavka tega člena, ki so veljale na dan . uveljavitve tega odloka, ni mogoče zvišati, dokler izvršni svet občinske skupščine na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove najvišje ravni cen. V primeru, ko je za cene iz prvega odstavka tega člena sklenjen družbeni dogovor oziroma samouprav-' ni sporazum na ravni republike ali zveze, daje soglasje na tak dogovor ali sporazum občinski upravni organ, pristojen za cene. , 3. člen Za naslednje storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine: — za komunalne storitve; — za dimnikarske storitve; — za stanarine in najemnine za poslovne prostore; — za geodetske stpritve; , — za storitve socialnih zavodov. Pri dajanju soglasja k cenam storitev iz prvega odstavka tega člena upošteva izvršni svet tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin po 10. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72). 4 člen Za naslednje proizvode v prodaji na drobno in za storitve se cene lahko spremenijo le s soglasjem občinskega organa za cene: — sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev broj-lerjev ter drobovine; — za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesa upošteva organ, ki je pristojen za cene: — ugotovitve zavoda za cene SR Slovenije, ki jih le-ta sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje ravni cen; — enotni razsek in ostala merila in kriterije, ki jih zavod za cene SR Slovenije sporoča občinskim skupščinam; — določila eventualnega samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora, sklenjenega na ravni republike; — ostala merila in dogovore na ravni republike. \ 5. člen Občinski upravn5 organ, pristojen za cene, odredi najvišji odstotek marže za vsa pomembnejša živila v prodaji na drobno. Marža iz prvega odstavka tega člena pomeni skupen znesek iz katerbga krijejo svoje trgovske stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s pro- metom na drobno. Marža se sme zaračunati na nabavno ceno izdelkov. Z nabavno ceno izdelka je po tem odloku mišljena čista fakturna cena povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški s transportom od nakladišča dobavitelju do razkladišča kupca, stroški z zavarovanjem blaga v transportu, transportno kalo, razbitje in okvara blaga ter pakimi stroški (zimsko pakiranje, vrnitev embalaže itd.). Če trgovska organizacija združenega dela prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov. Pri odrejanju najvišjega odstotka marže mora organ, pristojen za cene, upoštevati tudi merila in kriterije, ki jih občinskim skupščinam posreduje zavod za cene SR Slovenije. 6. člen Soglasje k predloženim stopnjam marž v prodaji na drobno v primeru ko gre za novo ustanovljeno podjetje ali prodajalno ali za razširitev poslovnega predmeta, daje organ, pristojen za cene. Pri dajanju soglasja mora organ, pristojen za cene, upoštevati stopnje marž, ki jih za enake ali podobne proizvode zaračunavajo sorodne organizacije. 7. člen Izvršni svet občinske skupščine odloči, Za katere Proizvode in storitve, ki sp v pristojnosti ob,čine, mo-rajo organizacije združenega dela in zasebniki poslati °bčinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za cehe, obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira. > 8. člen Do izdaje predpisov na podlagi pooblastila iz te-Sa odloka se v občini Mozirje uporablja Odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco (Uradni list SRS, št. 25/73). 9. člen Odlok začne veljati osem dni po objavi v Urad-hem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se preneha upo-rabljati odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 25/73). St. 010-2/75-3 Mozirje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. 280. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 124. člena statuta Skupščine občine Mozirje in 3. točke 16. člena zakona o poslovanju (Uradni list SRS, št. 18/74) na ?eii Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti ln na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP ® Potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi amoupravne Interesne skupnosti za zaposlovanje' Velenje I Potrjuje se samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Velenje v besedilu, ki je priloženo in je sestavni del tega sklepa. II Ta sklep začne veljati osmi dan no objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-2/75-3 Mozirje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb L r. 281. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 124. člena statuta Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) in 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74) na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Celje I Potrjuje se samoupravni sporazum o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Celje v besedilu, ki je priloženo in sestavni del tega sklepa. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 016-28/74 Mozirje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 282. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) in 3. odstavka 8. člena zakona c družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18-178/74) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o potrditvi statuta Skupnosti otroškega varstva občine Mozirje I Potrjuje se statut Skupnosti otroškega varstva občine Mozirje v besedilu, ki je kot priloga sestavni del tega sklepa. H Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-3/75 Mozirje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc šarb 1. r. 283. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela SKLEP o pooblastilu Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje za potrjevanje samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih statutov I Izvršni svet se pooblašča, da potrjuje samoupravne sporazume o ustanovitvi in konstituiranju samoupravnih interesnih skupnosti in njihove statute, ter spremembe, ki bi sledile. II Izvršni svet Skupščine občine Mozirje mora v določenih časovnih obdobjih poročati o tem za katere akte samoupravnih interesnih skupnosti je dal soglasje. Poročilo naj prikaže tudi morebitne pripombe, ki jih je podal v postopku potrjevanja na te akte. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 031-1/75 Mozirje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje 1 Franc Šarb 1. r. 284. - Na podlagi 61. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18-178/74) sklenejo delovni ljudje v združenem delu in delovni ljudje ter starši v krajevnih skupnostih na območju občine Mozirje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi, o konstituiranju, o delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti otroškega varstva občine Mozirje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen . Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok se delavci, kmetje, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in občani v krajevni skupnosti združujejo v skupnost otroškega varstva občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu skupnost otroškega varstva), da v njej svobodno menjavajo svoje delo, solidarno združujejo sredstva, določajo delovne in razvojne programe družbenega varstva mate-r re, otroka in družine ter obseg pravic in način njihovega uresničevanja. 2. člen Skupnost otroškega varstva uresničuje in izvaja naloge s področja družbenega varstva otrok po sprejetem programu, družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu. Za uresničevanje programiranih nalog združujejo delovni ljudje po načelu vzajemnosti in solidarnosti potrebna sredstva ter določajo način in namembnost njihove uporabe. Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti otroškega varstva neposredno in prek svojih delegatov. 3. člen / Program skupnosti otroškega varstva izhaja iz analiz stanja možnosti in potreb delovnih ljudi. Delegati skupnosti otroškega varstva zastopajo pri oblikovanju programov neposredni interes otroka ter interese delovnih ljudi in njihovih organizacij. 4. člfen Delovnim ljudem omogoča skupnost otroškega varstva neposreden vpliv na programiranje in združevanje sredstev, samoupravni način upravljanja, izvajanja nalog, javnosti dela ter na druga medsebojna razmerja. pravice, obveznosti in odgovornosti skupnosti otroškega varstva. 5. člen Zaradi usklajevanja politike na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ter izvajanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost vseh delovnih ljudi, se skupnost otroškega varstva združuje v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. II. DELOVNO PODROČJE 6. člen Skupnost otroškega varstva upošteva pri oblikovanju politike razvoja otroškega varstva in njenem uresničevanju družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi ih tekočo ekonomsko politiko. Združena sredstva je skupnost otroškega varstva dolžna smotrno in racionalno uporabljati. 7. člen Delovni ljudje v skupnosti otroškega varstva: — spremljajo razmere, v katerih živi družina z otroki in pripravljajo v interesu otrok predloge ter ukrepe za izboljšanje teh razmer (denarne dajatve, dnevno varstvo otrok, dav.čna politika, stanovanjska politika — stanovanjske razmere in subvencioniranje, socialno skrbstvo); • — sprejemajo program družbenega varstva otrok v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, občinami, organizacijami in strokovnimi ustanovami; — na podlagi sprejetega programa razvoja družbenega varstva otrok sprejemajo letni načrt uresničevanja nalog in oblik družbenega varstva otrok; — združujejo sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti za uresničevanje sprejetega programa; — določajo denarne dajatve otrokom v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva in s samoupravnimi sporazumi' o programu otroškega varstva in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev; — določajo okvirne kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstveni zavod; — določajo kriterije za določevanje cene storitve vzgojnovarstvenega zavoda in višine prispevka staršev k ceni; — razvijajo razne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti za dojenčke in predšolske otroke in kriterije za vključitev otrok v te oblike otroškega varstva (vzgojnovarstveni zavodi, varstvo v drugih družinah); — razvijajo posebne oblike varstva in vzgoje za razvojno telesno ali duševno motene otroke; — spodbujajo združevanja občanov na območju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja otroškega varstva v skladu s specifičnimi potrebami tega področja, za prilagoditev oblik družbenega varstva otrok potrebam zaposlenih staršev in uveljavitvi neposrednega odločanja občanov v krajevni skupnosti; — zagotavljajo racionalno porabo sredstev pri večanju vzgojnovarstvenih zmogljivosti; — skrbijo za racionalno organizacijo vzgojnovarstvene dejavnosti na območju skupnosti otroškega varstva; — sodelujejo z drugimi samoupravnirtfi interesnimi skupnostmi zlasti s skupnostjo socialnega skrbstva, zdravstva, skupnostjo vzgoje in izobraževanja ter stanovanjskimi skupnostmi pri urejanju zadev skupnega interesa pomembnih za otroke in se z njimi sporazumevajo o načrto"anju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev. III. NAČIN SAMOUPRAVLJANJA 8. člen Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v krajevnih skupnostih ter v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na Področju otroškega varstva delovni ljudje odločajo o sklepanju samoupravnih sporazumov, o programu otroškega varstva in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, o višini stopenj prispevkov za otroško varstvo in o poročilu o izvajanju sprejetega programa ter o delu skupnosti otroškega varstva. 9. člen Skupnost otroškega varstva ima skupščino. Izvršilne organe poveri skupščina izvršnemu odboru in službi, ki opravlja strokovne naloge za skupnost. 10. člen Skupščino skupnosti otroškega varstva sestavljata dva zbora; — zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev zdihiženih v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegatov staršev in drugih delovnih ljudi organiziranih v krajevnih skupnostih in — zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju otroškega varstvg. 11. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva ima 38' delegatskih mest. Delegatska mesta pripadajo naslednjim delegacijam oziroma delovnim #li drugim organizacijam: a) v zboru uporabnikov: del. m. 1. delegaciji IS — TOZD, lesna industrija Nazarje 1 2. delegaciji IS — TOZD, gozdarstvo , 1 3. delegaciji IS — DE, skupne službe Nazarje 1 4. delegaciji IS — TOZD »Smreka« Gornji grad 1 5. delegaciji — TOZD gozdarska kooperacija KLG 1 6. delegaciji — ZSKZ Mozirje kmetov kooperantov 1 7. delegaciji IS — OZD »Gradbenik« Ljubno/S 1 8 delegaciji IS — OZD »Elkroj« Mozirje 1 9. delegaciji IS — TOZD MGA »Gorenje« Nazarje 1 10. delegaciji IS — TOZD Zgornje sav. kmet. zadruga Mozirje 1 11. delegaciji IS — TP »Savinja« Mozirje 1 12. delegaciji IS — TOZD »Jelka« Gornji grad 1 13. delegaciji IS TOZD »Golte« Mozirje I 14. delegaciji IS — TOZD — GP »Turist« Mozirje 1 15. delegaciji IS — »Cinkarna«, obrat Ljubija 1 16. delegaciji delovnih ljudi v občinski upravi in v političnih organizacijah I 17 delovni skupnosti »Iskra Feritis« Ljubno/S 1 18 delegaciji IS — Krajevnas kupnosj Mozirje 1 19. delegaciji IS — Krajevna skupnost Rečica/S 1 20 delegaciji IS — Krajevna skupnost Nazarje 1 21. delegaciji IS — Krajevna skupnost Gornji grad 1 22. delegaciji IS — Krajevna skupnost Bočna 1 23. delegaciji IS — Krajevna skupnost Smartno/D 1 24. delegaciji IS — Krajevna skupnost Nova Štifta 1 25. delegaciji IS — Krajevna skupnost Ljubno/S 1 25. delegaciji IS — Krajevna skupnost Solčava 1 27 delegaciji IS — Krajevna skupnost Luče 1 28 delegaciji zasebnih obrtnikov za območje občine Mozirje 1 b) zbor izvajalcev: 1. delegaciji IS — OZD šola Mozirje 2 2. OZD šola Gornji grad 2 3. OZD šola Ljubno/S 1 4. OZD šola Luče 1 5. Zvezi društev prijateljev mladine 1 3 6. delegaciji IS — OZD Savinješaleški ZĐ Velenje enote občine Mozirje 1 Skupščina skupnosti sme, če se pokažejo potrebe in da to terjajo delegatska razmerja, s posebnim sklepom, spremeniti število in sestavo delegatskih mest. 12. člen Skupščina skupnosti otroškega' varstva: — daje predlog programa družbenega varstva otrok v obravnavo delovnim ljudem in občanom ter ugotovi, da je program družbenega varstva otrok sprejet in skrbi za njegovo izvršitev; — daje predloge in predlaga ukrepe za izboljšanje razmer v katerih živi družina z otroci; — določa okvirne kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstveni zavod, za določevanje cene storitev vzgojnovarstvenega zavoda in za določevanje višine prispevka staršev; — sprejema sklepe v zvezi s povečevanjem zmogljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti in pospeševanjem razvoja posebnih oblik otroškega varstva za razvojno, duševno ali telesno motene otroke; — skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovar-stvenih dejavnosti, daje pobude ter predlaga sprejem predpisov, ki zadevajo interese otroka; — sprejema statut in druge splošne akte; — v skladu s samoupravnim sporazumom daje mnenja o pogojih za pravico do otroškega dodatka in višini denarnih dajatev otrokom; — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume ; — sprejema finančni načrt; — sprejema zaključni račun in poročilo o delu skupnosti; — voli in odpokliče člane organov skupščine, predsednika in namestnika predsednika skupščine; — voli delegate za skupščino zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije; — opravlja še druge naloge določene z zakonom in statutom. ' 13. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina pristojnih delegatov vsakega izmed zborov skupščine. Kadar je sklep sprejet samo na enem izmed zborov skupščine ali kadar je sprejet v različnem besedilu. se prične usklajevati postopek med zboroma. Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanjih od katerih je bistveno odvisno delo skupnosti otroškega varstva in so določene v njenem statutu lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno urediti tako vprašanje. Sporna vprašanja o katerih se ne odloča po prejšnjem odstavku rešuje arbitraža. 14. člen Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 9 članov. Izvršni odbor: — izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti otroškega varstva; — izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupščine skupnosti; — usmerja delo strokovne službe; — pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov in — opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti otroškega varstva kadar ni določena pristojnost skupščine skupnosti otroškega varstva. Izvršni odbor ima predsednika, ki je odredbodajalec za izvajanje predračuna skupnosti. 15. člen Ker je družbeno varstvo otrok dejavnost posebnega družbenega pomena so skupščina skupnosti otroškega varstva in njeni izvršilni organi dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščino občine in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev sklada skupnosti otroškega varstva. 16. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov se lahko občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok v krajevni skupnosti organizirajo v enoti skupnosti otroškega varstva. Enota skupnosti otroškega varstva ureja oblike družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo območje za katero je ustanovljena, zlasti letovanje otrok, varstvo otrok v drugih družinah'ter razne oblike občasnega varstva otrok in predlaga skupnosti otroškega varstva, da v program družbenega varstva otrok vnese ukrepe, ki so dejanski odraz potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. IV. SAMOUPRAVNA KONTROLA 17. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic v skupnosti otroškega varstva imajo delovni ljudje in občani praviqo in dolžnost da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravno kontrolo, Člane samoupravne kontrole izvolijo delegacije SIS v temeljnih in drugih organizacijah in v krajevnih skupnostih združenega dela. V. PREHODNE IN KONČNE DOT.oČbe 18. člen Podrobnejše določbe zlasti o načinu volitev delegatov skupščine skupnosti, o organizaciji, pristojnosti njenih organov, o odgovornosti delegatov ter o načinu opravljanja strokovnih nalog in zadev skupnosti bo predpisano v statutu skupnosti. 19. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj trj četrtine pooblaščenih podpisnikov — članov skupnosti otroškega varstva, veljati pa začne osmi dan po objavi v uradnem listu, potem ko ga je potrdila skupščina občine. Člani skupnosti: TOZD — Lesna industrija Nazarje — Fanika C^j-ner 1. r. DE — Skupne službe GLIN Nazarje — Vera Benda 1. r. TOZD — Gozdarska kooperacija Nazarje — Matevž Požarnik 1. r. OZD »Elkroj« Mozirje— Marija Fludernik 1. r. TOZD Zgomjesav. kmet. zadruga Mozirje — dipl. inž. agr. Lojze Plaznik 1. r. TOZD — Gozdarstvo Nazarje — dipl. inž. Jože Urank 1. r. TOZD »Smreka« Gornji grad — Alojz Pahovnik L ..r. OZD »Gradbenik« Ljubno ob Savinji Ivan Kos I. r. TOZD MGA »Gorenje« Nazarje — inž. Jože Ku-der 1. r. TOZD TP »Savinja« Mozirje — Srečko Lamuti, r. TOZD. »Jelka« Gornji grad — Slavko Hren 1. r. TOZD »Golte« Mozirje — Ivan Drolc 1. r. Krajevna skupnost Rečica ob Savinji — Ivan Jeraj L. r. Krajevna skupnost Gornji grad — Ivan Vodušek L r. Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji — Franc Marovt-1. r. Krajevna skupnost Luče — Anica Pečovnik I. r. Delovni ljudje v obč. upravi in političnih organizacijah — Janez Štiglic 1. r. OZD — Šola Gornji grad — Rudi Kozovinc 1. r. OZD — Šola Luže — Ivica Selišnik 1. r. OZD — Savinjsko-šaleški ZD Velenje delegacija zdr. enot občine Mozirje — Franjo Steiner 1. r. TOZD GP »Turist«- Mozirje — Ivan Zupan 1. r. Krajevna skupnost Mozirje — Dušana Martinčič 1. r. Krajevna skupnost Nazarje — inž. Jože Urank 1. r. Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti — Anton Glojek 1. r. Krajevna skupnost Solčava — Ivan Kosmač 1. r. Delegacija zasebnih obrtnikov z območja občine Mozirje — Ivo Jeraj L r. OZD — Šola Mozirje — Anton Venek 1. r. OZD Šola Ljubno ob Savinji — Vida Štiglic 1. r. Obč. zveza prijateljev mladine — Marija Breznik L r. 285. Skupščina občine Mozirje je po 4. odstavku 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št 18-178/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. dne 21. novembra 1974 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, o konstituiranju, o delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti otroškega varstva občine Mozirje I Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi, o konstituiranju, o delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti otroškega varstva občine Mozirje. II Samoupravni sporazum in ta sklep se objavita v .Uradnem listu SRS in veljata osem dni po njuni objavi. Št. 021-30/74-2/1 Mozirje, dne 21. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. SEVNICA 286. Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list ŠRS, št. 20/74) in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/73 in 16/74) se v 5. členu črta prva točka, dosedanje 2. do 8. točke postanejo 1. do 7. točka. 2. člen Poglavje III. ter 5. in 6. člen se črtajo. 3. člen 7. člen 10. členu se doda novi odstavek, ki se glasi; Zavezancem, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se občinski davek poveča za 24%. 4. člen 17. člen se spremeni tako, da se glasi: Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plača od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova Stopnja •/. do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 do 200.000 46 nad 200.000 50 Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek iz obrtne dejavnosti po stopnji 30%, nad to višino pa se uporabljajo stopnje iz prvega odstavka tega člena povečane za nadaljnjih 10 stopenj. 5. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi: Davek iz intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10i člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova stopnja •/. do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 do 200.000 46 nad 200.000 50 6 člen V 24. členu se namesto besedila »9.a člen« vsta »10. člen«, stopnja »29,12%« pa se spremeni na »30%«. V 27. členu se stopnja »3 %« nadomesti s stopnjo »15%«, stopnja »10 %« pa s stopnjo »35%«. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 42-3/75-4 Sevnica, dne 28. februarja 1975. Predsednik ’ Supščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč L r. 287. Na podlagi 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) in 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1975 sprejela ODLOK o določitvi števila sodnikov Sodišča združenega dela v Brežicah 1. člen x Sodišče združenega dela v Brežicah ima predsednika, ki je sodnik in ima lastnost delavca v združenem delu v sodišču, in 21 sodnikov, ki 'so izvoljeni izmed delovnih ljudi in občanov in nimajo lastnosti delavca v združenem delu v sodišču. 2. člen Predsednika in sodnika izvolijo Skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica, za katerih območje je Sodišče združenega dela v Brežicah ustanovljeno s tem, da je iz območja vsake od teh občin izvoljeno 7 sodnikov. 3. člen Nagrade za sodnike, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu v sodišču, se določijo tako, kot je to določeno z odlokom o nagradah za sodnike porotnike pri rednih občinskih sodiščih. 4. člen Ta odlok začne veljati, ko ga sprejmejo Skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica v enakem besedilu vendar ne prej kot naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 28. februarja 1975. PredseaniK Supščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 288. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu »Rekreacijski center« Šentjur pri Celju 1. člen Sprejme se zazidalni načrt »Rekreacijski center Šentjur pri Celju«. 2. člen Zazidalni načrt obsega kompleks med cesto Šentjur—Dramlje, strugo Pešnice, cesto v sosesko II., stanovanjsko sosesko »Center« in del zemljišča na soseski I. ter skupno meri 3,63 ha. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem. , 4. člen Zazidalni načrt »Rekreacijski center Šentjur pn Celju« št. 170/74, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva, je sestavni del tega odloka. 5. člen Nadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-6/75-4 Šentjur pri- Celju, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 289. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 na podlagi 214. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah sprejela ODLOK o priznavalnini borcem 1. člen Priznavalnina se daje borcem, ki zaradi stvarnih ali posebnih okoliščin ne dosegajo primernih osebnih dohodkov iz drugih virov in imajo stalno bivališče na območju občine Šmarje pri Jelšah. 2. člen Za borce se po tem odloku štejejo: — slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912/13 — borci za severno mejo v letih 1918/19 — udeleženci Španske državljanske vojne — udele^nci narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju pred 31. 12. 1944 — družinski člani padlih ali umrlih borcev. Za družinske člane se štejejo zakonec, starši in ostali družinski člani, ki jih je bil borec dolžan preživljati — udeleženci v revolucionarnem delu pred 6. 4. 1941. 3. člen Sredstva za priznavalnino borcem se zagotovijo v občinskem proračunu. 4. člen Pravica do priznavalnine po tem odloku gre borcu, če mesečni dohodek njegove družine, preračunan na družinskega člana, ne presega osnove določene s posebnim Sklepom komisije po 11. členu odloka. Čeprav borec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena nima pravice do priznavalnine: — kadar sam po svoji krivdi ni v delovnem razmerju ali ne opravlja druge dejavnosti, je pa sposoben za pridobitno delo — če ima nepremično premoženje, ki ga ne more izkoristiti in če osebe, ki bi ga bile po zakonu ali pogodbi dolžne preživljati, tega po lastni krivdi ne izvršujejo ali pa takšnih oseb ni, se mu priznavalnino dodeli, če dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje prejete pomoči, če tega ne dovoli, se mu priznavalnina ne dodeli. / 5. člen Ne glede na določila 4. člena se lahko dodeli priznavalnina tudi borcu, katerega mesečni dohodek, preračunan na člana družine presega določeni cenzus po pravilniku, če bi zaradi starosti, onemoglosti, bolezni, nesreče in drugih okoliščin borca ali njegovih družinskih članov ne mogel zagotoviti sredstev za normalno življenje. Enako se lahko priznavalnina tudi odkloni borcu, ki sicer izpolnjuje vse pogoje iz tega odloka in sklepa, pa se po presoji okoliščin in pogojev, v katerih. živi, ugotovi, da ni socialno ogrožen. 6. člen V dohodek dtužine po 4. členu tega odloka se ne vštejejo invalidski prejemki 'po zveznem zakonu o vojaških invalidih, invalidnina za telesno okvaro, dodatek za tujo pomoč, ter postrežbo po predpisih o invalidskem zavarovanju, otroški dodatek, do katerega imajo pravico družinski člani in drugi prejemki borca ali prejemki družinskih članov, za katere je v posebnih predpisih, s katerimi je posamezni prejemek uveden, izrecno določeno, da se pri ugotavljanju gmotnega stanja gospodinjstva ne upoštevajo. 7. člen Dohodek iz delovnega razmerja in pokojnina se ugotavlja na podlagi izplačil, ki so jih borci in člani njegovega gospodinjstva prejeli prejšnje leto. Dohodek iz kmetijske dejavnosti je katastrski dohodek, ki je bil podlaga za odmero prispevka v prejšnjem letu, povečan z osemkratnim faktorjem. Dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti je dohodek, ki je bil podlaga za odmero prispevka oziroma davka za prejšnje leto. Oblike priznavalnin so: — stalna — enkratna Priznavalnina se daje borcem praviloma v denarju. 8. člen Stalna priznavalnina pripada borcem, ki nimajo najpotrebnejših sredstev za preživljanje. 9. člen Enkratna priznavalnina se dodeli v izjemno upravičenih primerih, kot so: — zdravljenje borcev v naravnih zdraviliščih — smrt borca ali člana ožje družine — težja bolezen borca ali člana Ožje družine — naravna ali druga huda nesreča — nakup ozimnice ali kurjave 10. člen Osnove in merila za dodelitev priznavalnine ter okvirne zneske, priznavalnin določi komisija za zadeve borcev občine s posebnim sklepom in to vsako leto posebej glede na dvig življenjskih stroškov v višini največ do mejnega zneska ugotovljene minimalne pokojnine, v SRS za preteklo leto. Hkrati komisija ugotavlja nadaljnjo upravičenost izplačil že dodeljenih stalnih priznavalnin borcem, glede na nastale spremembe premoženja oziroma dohodkov tekom leta. Pri določanju osnov in meril ter višine priznavalnine upošteva komisija zlasti: — obseg udeležbe v narodnoosvobodilnem boju (čas trajanja, udeležba, priznana kot posebna doba, ki se šteje dvojno) — višino dohodka družine borca, ki pride na družinskega člana — zdravstveno stanje in starost borca oziroma družinskih članov. 11. člen Ce uživalec stalne priznavalnine po tem odloku nima zdravstvene zaščite iz drugega naslova, se mu prizna pravica do zdravstvenega varstva iz naslova stalne priznavalnine. 12. člen Dohodki po tem odloku se ne štejejo za dohodke, če to vpliva na pridobitev kakšne pravice. 13. člen O pravicah posameznih borcev po tem odloku odloča komisija za zadeve borcev občinske skupščine. Pred odločitvijo mora komisija slišati mnenje zveze združenj borcev NOV občine oziroma mnenje občinskega odbora borcev za severno, mejo v letih 1918/19 ter mnenje odbora vojaških vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912/13. Postopek se uvede na zahtevo upravičenca ali na predlog borčevske organizacije iz prvega odstavka t.-ga člena. Odločbe o priznavalninah po tem odloku izdaja občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev. Zoper odločbo upravnega organa je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebni družbeni pomoči borcem (Uradni list SRS, št. 24-673/73). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. VRHNIKA 290. Na podlagi 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni" list SRS, št 7/72), 56. člena zakona 6 sodnih takas (Uradni list SRS, št. 7/72, 39/74) ter na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 7. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1975, na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1975 in na 7. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK o prodaji taksnih vrednotnic na drobno v občini Vrhnika 1. člen Taksne vrednotnice (koleke upravnih in sodnih taks) prodajajo na drobno: — Trgovsko podjetje »Tobak« Ljubljana — Časopisno in grafično podjetje »Delo« Ljublja- na — Občinsko sodišče Vrhnika — Uprava Skupščine občine Vrhnika. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prodaji taksnih vrednotnic na drobno v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/72) ter določilo 3. člena odloka o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 10/72). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 4/1-010-05/75 .Vrhnika dne 26. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. ŽALEC v 291. Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zagona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) in 177. člena statuta občine Žalec (Uradni tist SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora -krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-301/72, 42-883/72, 12-268/73. 17-483/74 in 35-1044/74) Se l.F člen spremeni in se glasi: »Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz kmetijsKe nejavnosti, 2. davek od osebnbga dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 3. davek pd osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 5. davek na dohodke od premoženja, 6. davek od premoženja, 7. davek na dobitke od iger na srečo«. 2. člen II. poglavje z naslovom »Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja« ter 3., 4. in 5. člen se črtajo. 3. člen 6. člen se spremeni in se glasi: - ^Stopnja davka od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je za zavezanca, ki se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kfneta-kooperanta, ki je zdravstveno in pokojninsko zavarovan po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju, 17°/o. Stopnja za druge zavezance je 41 %>. 4. člen Prvi odstavek 8. člena se spremeni in glasi: »Stopnje davka od kmetijstva za zavezance, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmete-kooperante, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po .predpisih o zdravstvenem In pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju, so: v I. skupini 45 °/o v II. skupini 34% v III. skupini 21 % v IV. skupini 12%«. 5. člen Za 8. členom se doda 8.a člen, ki se glasi: »Stopnja davka od kmetijstva za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, so:. v I. skupini 69 % v II. skupini 58% v III. skupini 45% v IV. skupini 36%«. 6. člen V 9.b členu se namesto besed »9.a člena zakona o davkih občanov« vstavijo besede »10. člena zakona o davkih občapov«. 7. člen 11. člen se spremeni in se glasi: »Zavezancem davka od kmetijstva se prizna posebna olajšava po tretjem in četrtem odstavku 66. člena zakona o davkih občanov, če ima kmetijo po 3, členu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26-237/73) ali če združuje svoje delo in sredstva po predpisih o združevanju kmetov in vlaga sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pod naslednjimi pogoji: — da preusmerja svoje gospodarstvo po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija in občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preureja stanovanjske In gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Olajšava se prizna glede na vložena sredstva za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev poslopij v turistične namene po naslednjih merilih: Vložena sredstva din Olajšava % od letnega davka od 2.000 do 8.000 30 od 8.000 do 15.000 40 od 15.000 do 30.000 50 od 30.000 do 40.000 60 od 40.000 do 50.000 70 od 50.000 do 60.000 80 od 60.000 do 70.000 90 nad 70.000 100 Priznanje olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namembnost vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v koledarskem letu, je mogoče uveljaviti do 31. januarja po preteku leta. Za vlaganje v izgradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo stavb je mogoče uveljaviti olajšavo v petnajstih dneh po preteku leta, v katerem je bilo izdano uporabno dovoljenje, oziroma, v katerem so bila gradbena dela zaključena. Mnenje o" tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna In v skladu z razvojem v občini. Izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območna turistična organizacija. • Pri priznanju olajšav za nakup plemenske žlvinp je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se odpravijo v primeru, če zavezanec pred potekom treh let od priznane olajšave kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtuji.« 8. člen Prvi odstavek 11.a člena se spremeni in se glasi: »Zavezancu davka od kmetijstva, ki se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ali kmetu-kooperantu, ki je zdravstveno in pokojninsko zavarovan po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju, in preživlja otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža za 500 dinarjev.« 9. člen V drugem odstavku 14. člena se namesto besed »9. a člena zakona o davkih občanov« vstavijo besede »10. člena zakona-o davkih občanov«. 10. člen 15. člen se spremeni in se glasi: »Stopnje davka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, znašajo: Osnova din Stopnja do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34. od 40.000 do 60.000 • 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 do 200.000 45 nad 200.000 50« 11. člen V 15.a členu se namesto besed »9.a člena zakona o davkih občanov« in »30,86 °/o« vstavijo besede »10. člena zakona o davkih občanov« in »30 °/o«. 12. člen V 16. členu se namesto besed »81. člena zakona o davkih občanov« vstavijo besede »82 člena zakona o davkih občanov«. 13. člen Za 18. členom se pod naslov »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev« vstavi 18.a člen, ki se glasi: »Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: »davek od intelektualnih storitev«) je treba upoštevati vrsto dejavnosti in naslednje kriterije: 1. donosnost dejavnosti, 2. možen obseg opravljanja storitev, 3. osebne okoliščine (starost in zdravstveno stanje zavezanca), 4. čas opravljanja dejavnosti v posameznem letu, • 5. predvideni dohodek. Pri odmeri davku od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku zavezancu, ki mu opravljanje dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačuje prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanec, ki mu je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka poveča za enkrat.« 14. člen 19. člen se spremeni In se glasi: »Stopnja davka od intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakonu o davkih občanov, znašajo: Osnova dtn Stopnja •It dc 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80000 40 od 80.000 do 100,000 43 od 100.000 do 200.000 45 nad 200.000 50« — 15. člen V 19.a Členu se namesto besed »9.a člena zakona o davkih občanov« in »30,86 6/o« vstavijo besede »10. člena zakona o davkih občanov« in »30 %>«. 16. člen V 21. členu se v prvem odstavku namesto »3 %« vstavi »15°/o« in v drugem odstavku namesto »10 %>«, »35 »/o«. 17. člen V 23. členu se namesto »10 °/o« vstavi »22 °/o«. / 18. člen ' V 37. členu se namesto besed »svet za finance« vstavijo besede »izvršni svet skupščine občine«. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 42-2/74-4/3 Žalec, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec ' Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r. 292. Skupščina občine Žalec je na podlagi 45. in 46. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 7. člena odloka o samoprispevku za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Žalec v obdobju od leta 1975 do leta 1979 (Uradni list SRS, št. 1/75) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti 1. člen Ustanovi se sklad za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu »sklad«). Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. Sklad ima statut, ki ga sprejme odbor za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti, potrdi pa ga Skupščina občine Žalec. Odbor sprejme tudi poslovnik o svojem delu. 2. člen Dohodki sklada so: — sredstva zbrana na podlagi prispevnih stopenj po odloku o samoprispevku za obdobje 1975—1979 (Uradni list SRS, št. 1/75) — združena sredstva organizacij združenega dela, zbrana po družbenem dogovoru za obdobje od leta 1975 do leta 1980, ki so ga organizacije združenega dela podpisale 28. novembra 1974 — združena sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, zbrana po družbenem dogovoru za obdobje od leta 1975 do leta 1980. ki so ga samoupravne interesne skupnosti podpisale 28. novembra 1974 — prostovoljni prispevki občanov in pravnih oseb — obresti od naloženih sredstev — drugi dohodki. 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo izključno po sprejetem programu, ki so ga sprejeli vsi zbori občinske skupščine in sicer za izgradnjo objektov za predšolsko in šolsko varstvo, objektov za osnovno, posebno, srednje in poklicno šolstvo, objekte za zdravstvo, za dejavnosti krajevnih skupnosti, za komunalne objekte, — vodovod, kanalizacijo in ceste ter za objekte splošnega pomena. 4. člen S sredstvi sklada upravlja odbor za uresničevanje prpgrama izgradnje določenih objektov družbenih de- , javnosti (v nadaljnjem besedilu »odbor«). Odbor ima predsednika in 30 članov. Predsednika in člane odbora imenuje skupščina občine in sicer iz: — organizacij združenega dela 16 članov — iz krajevnih skupnosti 5 članov — iz samoupravnih interesnih skupnosti 5 članov — iz družbenopolitičnih organizacij izvršnega sveta in skupščine občine 5 članov Mandatna doba članov odbora traja štiri leta. 1 5. člen Skupščina občine imenuje iz vrst odbora enajstčlanski izvršilni odbor in predsednike pododborov. Za posamezna področja imenuje odbor pododbore in sicer za: — osnovno, posebno in srednje šolstvo — otroško varstvo — zdravstvo — komunalne objekte — krajevne skupnosti — objekte splošnega pomena Pododbori štejejo sedem članov. Predsedniki pododborov so po svojem položaju člani izvršnega odbora. 6. člen Po preteku leta sprejme odbor zaključni račun sklada in ga skupno s poročilom o izvajanju programa predloži v vednost in obravnavo zboru delovnih ljudi in občanov v potrditev pa skupščini občine. Za vsako tekoče leto sprejme odbor program in finančni pačrt sklada, ki ga predloži skupščini v potrditev in sicer najkasneje do 31. marca vsakega leta. • 7.. člen Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva. Odredbodajalec sklada je predsednik izvršilnega odbora oziroma član, ki ga odbor za to pooblasti. . 8. člen Administrativno tehnične in računovodske zadeve za sklad opravljajo pristojni občinski upravni organi. \ 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-1/75-2/1 Žalec, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Zaiec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. I 293. Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/74) na seji zbora združenega (lela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o odlaganju m odvažanju smeti in odpadkov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Žalec, ki je posebej določeno, morajo lastniki, uporabniki oziroma upravljale! stanovanj in poslovnih prostorov odlagati smeti in odpadke iz stanovanjskih in poslovnih prostorov na način, ki je predpisan s tem odlokom. Po določbah tega odloka morajo odlagati smeti in odpadke lastniki, uporabniki oziroma upravljale! Stanovanj in poslovnih prostorv vseh krajev in naselij v občini za katera so sprejeti urbanistični in zazidalni načrti. Krajevne skupnosti morajo v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine določiti, da po določbah tega odloka odlagajo smeti in odpadke tudi lastniki, uporabniki oziroma upravljalci stanovanj in poslovnih prostorov tudi drugih kraiev in naselij. 2 člen Za odlaganje smeti in odpadkSv. ki jets tem odlokom predpisano občanom v stanovanjski, poslovni in drugi zgradbi je odgovoren lastnik, uporabnik oziroma upravljalec zgradbe. Odvažanje smeti in odpadkov po tem odloku opravlja komunalno podjetje, ki ga za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine. 3. člen Za smeti in odpadke v smislu tega odloka se štejejo: 1. smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je mogoče odlagati v tipizirane posode za smeti: a) smeti in odpadki ter ostanki jedi iz gospodinjstev. pepel, konzerve, porcelan, steklo, kovinski, papirni in tekstilni ostanki in podobno; b) odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov; c) odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij. 2. Iz drugih virov: a) odpadni gradbeni material, smeti in odpadki iz dvorišč, ostanki premoga in podobno; b) tekoči odpadki; c) smeti in odpadki iz obrtne in industrijske predelave; č) organski odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovnih obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov; d) ogorki iz peči, centralne kurjave in kotlarn. Odvoz smeti in odpadkov iz 2. točke tega člena se plača posebej. II. ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV 4. člen Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo smeti in odpadke iz 1. točke 3. člena odlagati v tipizirane posode za smeti. Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci zgradb morajo skrbeti za to, da so tipizirane posode za smeti in odpadke postavljene na določenem prostoru. 5. člen « Prostor za tipizirane posode za smeti in odpadke mora biti v pritličju zgradb. Če v zgradbi ni primernega prostora za tipizirano posodo za smeti, je prostor žh tipizirano posodo za smeti lahko tudi ob zgradbi. Prostor za tipizirano posodo za smeti in odpadke določi pooblaščeno podjetje sporazumno z lastnikom, uporabnikom oziroma upravljalcem zgradbe. Lastnik družinske hiše ima lahko posodo za smeti in odpadke v prostoru, ki ga določi sam, vendar jo mora tisti dan, ko smeti in odpadke odvažajo postaviti na prostor, ki ga določi pooblaščeno podjetje. Tipizirano posodo za smeti in odpadke mora pooblaščeno podjetje vrniti na prvotni prostor. Za nove zgradbe mora biti že v načrtu predviden poseben prostor za tipizirano posodo za smeti in odpadke. Pri načrtovanju tega prostora je treba upoštevati dostop za odvoz smeti in odpadkov. Projektant mora zahtevati mnenje pooblaščenega podjetja in mora to mnenje upoštevati pri določitvi prostora za tipizirano posodo za smeti,in odpadke. 6. člen Tipizirana posoda za smeti in odpadke mora biti pokrita. Tla okrog tipizirane posode za smeti in odpadke mora očistiti tisti, ki jih onesnaži. Tipizirano posodo za smeti in odpadke mora redno čistiti lastnik, uporabnik oziroma upravljalec stahovanja oziroma poslovnega prostora. 7. člen Potrebno število tipiziranih posod za smeti in odpadke mora nabaviti lastnik, uporabnik oziroma upravljalec zgradbe na svoje stroške. Pri novih zgradbah morajo lastniki, uporabniki oziroma upravljalci nabaviti tipizirano posodo za smeti in odpadke, ko se vselijo v zgradbo. Tipizirano posodo za smeti in odpadke'popravlja Pooblaščeno podjetje na svoje stroške. 8. člen Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo ostale smeti in odpadke iz drugih virov (iz 2. točke 3. člena) odlagati na primerna hišna odlagališča ali v posebne posode. Gostinski obrati morajo ostanke hrane odlagati v posebno tesno zaprte posode. Zdravstvene in veterinarske ustanove morajo odpadne snovi odlagati v sežganem stanju. Odlagališča oziroma posode morajo biti urejene po zdravstvenotehničnih predpisih. III. ODVAŽANJE SMETI IN ODPADKOV 9. člen Z območij, ki so določena po drugem odstavku 1. člena tega odloka sme odvažati smeti in odpadke (iz. 1. točke 3. člena) le pooblaščeno podjetje. Smeti in odpadke iz drugih virov (iz 2. točke 3. člena) mora odvažati posameznik ali pooblaščeno podjetje po posebnem dogovoru na določeno javno odlagališče. 10., člen Pooblaščeno podjetje mora odvažati smeti in odpadke liz 1. točke 3. člena) dvakrat tedensko. Razpored odvažanja smeti in odpadkov mora javpo objaviti. 11. člen Pooblaščeno podjetje mora odvažati smeti in odpadke v posebnih vozilih, ostali pa v vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in praznitev. IV. JAVNA ODLAGALIŠČA SMETI IN ODPADKOV 12. člen ‘Smeti in odpadke z določenih območij (2. odstavek 1. člena tega odloka) sme pooblaščeno podjetje oziroma posameznik odlagati samo na določenem odlagališču. Odlagališče za smeti jn odpadke določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo. 13. člen Odlagališče za smeti in odpadke vzdržuje pooblaščeno podjetje. * Vzdrževanje odlagališč obsega pravočasno izravnavo smeti in odpadkov 'z nivojem zemljišča, razkuževanje smeti in odpadkov ter uničevanje mrčesa in škodljivih glodalcev. 14. člen Pooblaščeno podjetje mora odstraniti vse smeti in odpadke z vseh mest, ki niso določena za odlagališče. Odstranjevanje smeti in odpadkov opravi pooblaščeno podjetje na stroške tistega, ki je smeti in odpadke odložil, sicer pa na stroške lastnika, uporabnika oziroma upravljalca zemljišča na katerem so smeti in odpadki, če po predhodnem opozorilu organa pristojnega za komunalno oziroma sanitarno inšpekcijo smeti in odpadkov ne odstrani sam. V. DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI IN ODPADKOV 15. člen Cena za dvoz smeti in odpadkov se določi po enoti površine stanovanja oziroma poslovnega prostora. Ceno za odvoz smeti in odpadkov določi pooblaščeno podjetje v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine. 16. člen Odvoz smeti in odpadkov plačujejo lastniki, uporabniki oziroma upravljale! stanovanj oziroma poslovnih prostorov. Za odlaganje smeti in odpadkov na organizirano _ javno odlagališče po 2. odstavku 9. člena in 11. členu se plača določena pristojbina za odlaganje pooblaščenemu komunalnemu podjetju (13. člen). 17. člen Lastnik, uporabnik oziroma upravljalec zgradbe je dolžan dati pooblaščenemu podjetju točne podatke o površini stanovanja oziroma o površini poslovnega prostora in ga obvestiti o vseh spremembah, ki vplivajo na obveznost oziroma višino plačevanja odvoza smeti in odpadkov. 18. člen Obveznost za plačilo odvoza smeti in odpadkov nastane z dnem, ko pooblaščeno podjetje za določeno območje organizira odvoz. VI. NADZORSTVO 19. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravlja, sanitarna, komunalna inšpekcija in občinska straža. Nadzorstvo nad izvrševanjem teg odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravljajo tudi pooblaščeni delavci tistega podjetja, ki opravlja to dejavnost. Način in obseg nadzorstva se določi s pogodbo med občino in podjetjem na podlagi pooblastila občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalne zadeve. 20 člen Ce sanitarni ali komunalni inšpektor ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil pravilno uporabljen ali sploh ni bil uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi inšpektor rok, v katerem je treba odpraviti pomanjkljivosti. VII. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če odvaža smeti in odpadke izven določenih odlagališč; 2. če smeti in odpadke ne odvaža v določenih rokih; 3. če ne zagotovi higienski način nakladanja in odvažanja smeti in odpadkov oziroma vzdrževanja odlagališč v skladu s sanitarno-higienskimi predpisi. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa, ki stori prekršek iz tega člena, . 22. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba; 1. če nima tipiziranih posod za smeti in odpadke postavljenih na določenem prostoru; 2. če nima urejenega prostora za smeti in odpadke; 3. če tipizirane posode za smeti in odpadke ali hišno odlagališče ne pokrije ali če ne očisti tal okrog odlagališča, ali če ne očisti tipiziranih posod za smeti in odpadke; 4. če ne nabavi potrebnega števila tipiziranih posod za smeti in odpadke ali če jih ne nabavi v določenem roku; 5. če smeti in odpadkov ne odlaga v tipizirane posode za smeti; 6. če odpadkov hrane in živil ne odlaga v posebno tesno zaprte posode ali če odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov ne odlaga v tipizirane posode za smeti in odpadke v sežganem stanju. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa, ki stori prekršek iz tega člena. 23. člen Z denarno kaznijo do 1,000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz 21. in 22. člena tega odloka. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Odlaganja smeti in odpadkov (iz 1. točke 3. člena) v tipizirane posode za smeti in odpadke so oproščeni tisti, ki se ukvarjajo izključno s kmetijsko proizvodnjo. 25. člen Lastniki, uporabniki oziroma upravljale} stanovanj in poslovnih prostorov vseh krajev in naselij v ob--čini za katera so sprejeti zazidalni načrti ter drugih krajih in naseljih, kot to določa 'S. odstavek 1. člena tega odloka so dolžni odlagati smeti in odpadke ne glede na določbo 2. odstavka 1. člena z dnem, ko bo zgrajeno določeno javno odlagališče. 26. člen Ta dlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov v mestu Žalec (Uradni vestnik Celje. št. 44/65). Št. 352-65/74-6 Žalec, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. POPRAVEK Pri primerjavi objavljenega besedila »Odlolia o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov«, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5-220/75, se je ugotovilo, da je v drugem odstavku 3. člena v stopnji četrte skupine pomotoma navedena stopnja 30. Praviloma je stopnja četrte skupine 33. Ljubljana, dne 13. marca 1975. Iz sekretariata Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VSEBINA Stran IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 234. Odlok o določitvi meja vodnih območij v SR Sloveniji 287 235. Družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji 288 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 236. Pravilnik o vodenju in vzdrževanju registra stalnega prebivalstva ter o ustreznih obrazcih 289 * REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 237. Sklep o zaključnem računu začasne skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja in varstva Ljubljana za 1974. leto 296 238. Sklep o povečanju osnov za nadomestilo osebnega dohodka in o znesku posmrtnine (Ljubljana) .296 239. Sklep o zaključnem računu Začasne skupnosti zdrav- stvenega varstva in zavarovanja Novo metfto za leto 1974 296 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI *40. Odlok o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih SkunSČIno '-m Ljubljane in samostojnih organih mesta 397 241. odlok o pogojih za oddajo in prodaja plina iz Plinarne Ljubljana 297 Stran 242. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani 300 243. Sklep o imenovanju članov žirije za podelitev nagrade mesta Ljubljane 301 244. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v predstavniški svet zavoda športno rekreacijski park Tivoli 301 245. Sklep o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani 301 246. Sklep o dopolnitvi komisije za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v vzgojni posvetovalnici Ljubljana 302 247. Sklep o razrešitvi in imenovanju člana upravnega od- bora sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov 302 248. Sklep o soglasju k imenovanju direktorja mestnega vodovoda Ljubljana ^ 302 249. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani 302 250. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu dijaškega doma Otona Zupančiča v Ljubljani 303 251. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu šolskega centra za blagovni promet v Ljub- 303 ijani 303 252. Sklep o razrešitvi in imenovanju predsednika in čla- nov upravnega odbora sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe 303 253. Sklep o potrditvi statuta Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana 304 254. Sklep o potrditvi statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana 304 255. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Brežice) 304 256. Odlok o uvedbi občinskega samoprispevka za sofinan- ciranje programa modernizacije občinskih cest na območju občine Brežice 305 257. Odlok o sestavi komisije za * * ugotavljanje izvora premoženja (Brežice) 306 258. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu občine Celje 306 259. Odlok o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač (Grosuplje) 307 260. Statut kmetijske zemljiške skupnosti občine Grosuplje 307 261. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Idrija 312 262. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spre- jetju zazidalnega načrta za center naselje Cerkno (Idrija) 313 263. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve zou din inozemstvo 300 din - Reklamacije sc upoštevajo te mesec dni po izidu .vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana Veselova 11. poštni predal 379 Vil - Telefon dlrektoi uredništvo, uprava in knjigovodstvoi 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 57» - Žiro račun 50160-003-40323 — Oproščeno prometnega davkf no mnenlu Sekretariata za Informacije ▼ IzvrShem svetu Skupščine SR Slovenile St 421-1/72