3§4
Razne stvari.
Le nekatere pomote tu omenjamo. Franc Bilec, (str. 38.) ni umrl 1. 1841., temveč 1. 1824. Metelko je umrl 27. dec. 1. 1860., ne pa 29. decembra, kakor čitamo med popravki. O Smigavcu pisatelju menda ni bilo znano, kdaj je umrl (str. 183); dan smrti njegove je 14. avg. 1. 1829. Potočnik je umrl 20. juh. 1. 1872., ne pa 1. 1877. (str. [44). Sestavljal je Prati ko skoro 50 let, ne pa le za 1. 1847. zložil neko pesmico. Na letnice rojstva in smrti je treba tem bolj paziti, ker se po tej knjigi utegnejo pomote zatresti v druge spise in tako  bo  nastala po nepotrebnem velika zmešnjava.
Med možmi, ki so uplivali na duševno pro-bujenje slovenskega naroda, smel bi se (str. 39.) poleg J. A. Zupančiča navesti Nikolaj Ignacij Lipič, rodom Ljubljančan (1. 1746.—1817.). Bil je navdušen Slovenec, ki je na tihem mnogo storil v duševni napredek svojih rojakov; največ po njegovem  trudu je bila v Celju ustanovljena gimnazija.
Med časniki, ki so prinašali slovenske pesmi v nemških prevodih, moral bi se imenovati zlasti domači list »Carniolia", pri katerem so ok. 1. 1840. sodelovali kranjski Nemci in Slovenci, in ki je (leta 1839.—1843.) prinesel par Prešernovih in več  narodnih iz  Koritkove  zbirke  ponemčenih
O Valentinu Staniču (str. 204.) bi se smelo omeniti, da je bil jeden izmed prvih slovenskih turistov.    K    slovenskim    prisegam   iz   leta    1785.
(str. 276.) smela bi se dostaviti prisega iz 1. 1735., katero je priobčil „Dom in Svet" leta 1890., stran   192.
Med knjigami brez pisateljevega imena naštevajo se nekatere, katerih pisatelj je znan. Na primer Veritijevo „Življenje svetnikov" (str. 272.) je omenjeno že na str. 173. in 246. Čemu torej iz nova tukaj? Bohinčevo »Družba vernega človeka z Bogom" (str. 273.) navaja že na str. 172. »Duhovno vojsko" in „P. Karla razgovor" str. 272. je poslovenil J. M. t. j. Jernej Medved (Jezičnik, XXV. str. 2 i.); torej bi se moralo to navesti v prvi prilogi. Knjiga »Skrinja nebeških Zaklad" je zagledala beli dan 1. 1837. (str. 273).
Dostaviti moramo še, da v tem zvezku pogrešamo mnogih pisateljev, katere bomo morda zasledili v tretjem zvezku, a bi se že v tem morali obdelati n. pr. Jernej Bostijančič, Simon Klančnik, A. Pekec, J. Stroj, Fr. Pire, Luka Dolinar, Jurij Grabrijan, Jakob Krasna, Jakob Košar, J. Medved. o Ecehiel Sullak, Jož. Zemlja, A. Serf, G. Svab in drugi. Zlasti se nam zdi čudno, da Jož. Zemlje (1. 1805.—1843.) ne omenja med »Čbeličarji" (Jezičnik, XIX. stran 1—-io), ker je zelo znan po pesmi »Sedem sinov" in po poslovenjeni »Jeka od Balkana". Ne manj znamenita v dobi pred 1. 1848. sta zlasti Pire po svojem »Vrtnarju" in Dolinar po  svojih pesmih.               Jo{. Benkovič.
Razne  stvari.
Nove nade za bodočnost. Elektrika nam obeta zopet, da nas iznenadi. Doslej je bilo potrebno za električno svetlobo ali drugačno delo premeniti oglje — premog v gorkoto, iz gorkote se nareja mehansko gibanje, iz gibanja šele se nam zasveti luč. Koliko pa se na tej dolgi poti izgubi! Ako rečemo, da ima n. pr. 1 kgr oglja sto delov moči, izgubi se jih od teh devetdeset delov, samo deset delov pride v porabo. Kako vse drugače bi bilo, ko bi se dala vsa (kemijska) sila, ki je v premogu, premeniti kar naravnost  v  elektriko!
Ako nas poročila ne varajo, storili so umni možje, zlasti dr. A. Coehn, na tej poti prvi korak. Ta je sestavil galvanski element iz oglja in svinčenega nadoksida; trdijo, da je prav raben element, ker je njegov tok dokaj močan in trajen. — Upamo, da bomo kmalu poročali še več o tej izumitvi,  ki   bo —   ako  se   obnese  —
Luka Jeran
neizmerno  premenila vse naše sedanje stroje, zlasti
pa bo parne stroje vrgla med staro šaro. Bog daj! Novo delo Al. Gangl-a. Naš umetnik je dovršil za spominik na grob pokojne blage gospe Murnikove diven relief. Kaže nam ta - le prizor: Ob grobnem kamenu, nad katerim se vspenja drevo — podoba življenja —, plakata zapuščen starec in mlada deklica, plakata za svojo dobrot-nico. Ob vzvišenem grobnem kamenu pa lahno plava angel, z desnico kažoč kvišku — k ne-besom. — Poskušali bomo objaviti sliko tega  kipa.
Luka Jeran. Danes poda-jemo malo sliko pokojnikovo, ki je precej dobro zadeta. Žal, da nismo mogli napraviti večje. Bodi v spomin njegovim prijateljem in častilcem! Slovanska knjižnica je dospela s Kumiči-
čevo povestjo »Preko morja" do 50. in 5 1. zvezka.
Poslovenil jo je A. Z. Lovanski.