MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA jfJCtOJ'LA7 T J sto VL HI Htrllki M MBL Letnik lil Ust irhaj« 3 mesece L L 6.50 ve v §irokosti elce, tahr ruea ponedeljke. NvtteiM: s* 1 — L I.—» celo leto L 75.—, r boHeitro nuečio 30 st. — Osmina za t mi prostorft trgovske ia obrtne oglase L 1.—, za onit« L 1-50, oftUsc deaermih zavodov L Z—> i prvi stremi L 2*— Ureieiitvo te nprevaiitvo: Trat (3). ulica S. Fraacesco d'AsMM 20. To-leloa 11-57. Dopisi m*j se poiHjajo izklju£ao aredmSte«, oglasi, rekla« racije ia denar pa upravaištvu. Rokopisi so ne vraCajo. Nelreakirena pisma se ae sprejemajo. — Last. rsioiba ia tžak Tiskarne •Edinost*. Poduredaiitve v Gorici: ulica Giosu4 Carducci it 7, L a: — Tele!, it. 327 Glavai ia odgovorni urednik: proi. Filip Peric. Trgovina Trsta z Levantom Medtem ko je trgovina Trsta £ zaledjem v Srednji Evropi od leta 1924. dalje v stalnem nazadovanju, tako da je ravno to nazadovanje v glavnem krivo za nepovoljni razvoj celokupnega prometa tržaške luke, se promet z Levantom, to je vzhodnim delom Sredozemskega morja, jako ugodno razvija. Kot nam bodo 6ledeče številke pokazale, si pridobi va j o tržaški trgovci vedno več tal v Egiptu, Turčiji, Grčri in Albaniji in skušajo s tem kolikor mogoč« nadomestiti i-> gube na kontinentu radi konkurence Hamburga. In ravno okoliščini, da se razširjajo tla v Levantu, je prištevati, da ni končni izkaz tržaškega prometa še bolj nepovoljen, kar bi sicer bi ako bi se ozirali cdinole na trgovino z zaledjem. Ak„> primerjamo promet med Trstom in Levantom leta 1924., ki je bilo najugodnejše povojno leto, z letom 1926., dobimo majhen porast L 1926. in sicer znašal celokupen promet 1. 1924. 604.794.4 ton, leta 1926. pa 607.918.6 ton. Za ]K>3amezri,e dežele izkazuje statistika sledeče množine (tisoči ton): * Uvoz v Trst 1926. 1924. Grčija 84 319.0 108 215.7 Romunija 71.887.7 30.183.8 Egipt f>3 S93.3 47.039.3 Turčiia 47.410.8 39 059.7 Pn siji 16.090.7 82.568.8 Izvoz iz Trsta 1926. 1924. Grčija 106.001.0 91.179.3 Romunija 71.174.2 68.050.5 Egipt 70.519.2 68 393.8 Turčija - 29.125.3 18.551.9 Rusiia 15.818 5 9.8C9.5 Razmeroma je torej še najbolj narastel promet z Romunijo in sicer to največ radi uvoza žita, ki je bil lani radi obilne letine jako živahen. Uvoz iz Grčije je padel, a se zato zvišal izvoz 1ja. Znaten razvoj je iinela trgovina s Turčijo in tudi pro-met z Egiptom izkazuje nekaj porastka, medtem ko je uvoz iz Rusije značilno mnogo padel. Dobil si je najbrže druge poli. Kako blago pa prodaja Trst z navedenimi deželami? Tu nam morajo služiti sledeči zanimivi podatki: Grčija nam pošilja različne rude, železo piri t za 21.975.0 ton, vina za 18 946.6 ton, sadja za 18.134.0 ton, tobika za 15.139.4 ton in kož za 1.367.8 ton, a kupuje od nas sladkor za 46.686 0 ton, kavo za 2.005.8 ton, les za 26-003.9, žito 9.012.7 ton in avtomobile 776 2 ton. Pri žitu gre največ za riž. Egipt nam prodaja: v glavnem čebulo in sadje za 29.200.2 ton in bombaž 19.9211.1 ton, a dobiva od nas najrazličnejše vrste blaga: sladkor 21.192 ton, papir 10.476.8 ton, pivo 4.318.7 ton., les 3.641.7 ton, gradbeno kamenje 2.111.9 ton, tkanin 2.006.3 ton, šibic 1.2G9.3 ton, hišne in kuhinjske potrebščine 3.190.6 ton. Turčija nam prodaja: tobak 24.068.5 ton, sadje 10,588 1 ton, bombaž 3.912.4 ton, jajca 1.768.0 ton in kupuje od nas: sladkor 35.038.7 ton, papir 10.257.6 ton, rudo 6.695.2 ton, tkanine iz bombaža 2.143.4 ton, stroje 1.823.9 ton, avtomobile 1.594.8 ton in lesa 1.050.1 ton. Romunija nam prodaja le dve vrsti blaga, nafto za 63x27.1 ton in žito za 8.031.7 ton, in kupuje od nas med drugim avtomobile 2.350.1 ton in riž 2.101.5 ton. Rusija pride v poŠte v z izvozom v Trst z železom 11.248.0 ton in žitom 3.800.0 ton, a uvaža preko Trsta najrazličnejše blago, med drugim stroje 436.5 ton, avtomobile 629.6 ton, papir 206.4 ton in preparate 191.3 ton. Albanija je zadnje leto jako razširila svojo trgovino s 1 r-stom, prodaja oves, les, asfalt, kože, volno, jajca, žito, a kupuje sladkor 4 343.8 ton, kava 812.4 ton, les 1.767.5 ton, riž 2.345.2 ton, pivo itd. četudi je skupni tržaški promet v prvi polovici tekočega leta zopet nazadoval, izkazuje jni z Le van to še nadalje obetajoči razvoj navzgor. Kako se je promet Trsta z zaledjem zadnja leta skrčil, nam Jaorejo služiti za primer števil-ie, nanašajoče se na trgovino z Avstrijo. Višek je bil dosežen le- ta 1924., pozneje padajo številke iako hitro, to pa pravzaprav le radi padajočega uvoza Avstrije * kozi Trst. Leta 1924. se je poslužila Avstrija tržaške luke za uvoz 367.933 ton blaga, a 1. 1926. le 176.960 ton, izvoz Avstrije skozi Trst je pa ostal skoro nespremenjen. Očividno je, da u-važa sedaj Avstrija več . skozi Hamburg. Najslavnejše vrste blaga, katere podil j a Trst v Avstrijo, so sledeče (v stotih): 1926. 1924. kava ~ 61.873 74.662 vino ^ 146.712 210.538 žito 121.247 484.762 naita 110 219 202.572 žveplo 92.648 100.337 južno sadje 49.218 188.222 riž 43.377 115.177 moka 43.649 226.433 premog 83.477 282.637 Avstrija pa izvaža, poslužujoč se Trsta, magnezij, les, železo, premog, sladkor itd. Celokupno se drži višina izvoza preko Trsta, kot rečeno, na približno nespremenjeni višini. Ssja mlnlitrsK Sa sveta Poročilo on. Volplja o finančnem položaja RIM, 19. Ministrski svet se je davi spet sestal k seji v palači Viminale. Finančni minister on. Volpi je podal izčrpno poročilo o finančnem položaju države, ki je po vsem zadovoljivo. Predložil je nato več osnutkov za ukrepe, ki jih je ministrski svet odobril. Med drugimi je tudi načrt za izvajanje določbe, glasom katere bodo morali vsi oni, ki so dosegli doktorat na kr. univerzah, plačevati za vse učil iščne ustanove letno pristojbino v znesku 20 lir. Ministri so nato odobrili načrt za ukrep, glasom katerega se kr. italijanski avtomobilski klub pooblašča, da ustanovi vse urade, ki so potrebni za vodenje javnega avtomobilskega registra Določba, ki predpisuje, da morajo za 1. 1927. vse gostilne, pivnice, kavarne in hoteli plačati letni prispevek od 50 do 500 lir, ostane v veljavi tudi za leto 1828. Ministrski svet je razpravljal tudi o važnem vprašanju gradnje stanovanjskih hiš za najširše sloje ljudstva. Določil je, da bodo takšne hiše, ne glede na u-stanovo ali zasebnike, ki so jih zgradili, proste vseh davkov za dobo 25 let. Do sedaj je ta določba veljala samo za takšne stanovanjske hiše, ki so jih zgradile nekatere, v zakonu določene ustanove ali pa zasebniki. Odobren je bil nadalje osnutek za ukrep, ki določa, da bo ga. Julijina Pasoli, vdova po avstr. ogrskem vojaku Ivanu Tonini-ju, ki je bil ustreljen, ker je manifestiral svoje simpatije za I-talijo, dobivala do svoje smrti letno podporo v znesku 200 lir Ministrski svet je razpravljal poleg tega še o raznih drugih ukrepih, ki spadajo v področje ministrstva za vojno in za mornarico. Imenovanje on. Glonte za drž. podtajnika v ministrskem predsadniStvu RIM, 19. Agencija «Stefani» sporoča: Radi prepovedi kopičenja funkcij je on. Giacomo Suardo podal demisijo kot državni podtajnik v ministrskem predsedništvu. Načelnik vlade je Nj. Vel. kralju predlagal, da se imenuje za novega državnega podtajnika v ministrskem predsedništvu on. Francesco Giunta. RIM, 19. Kakor doznava agencija «Inioimatore della Štampa«, je bilo imenovanje on. Giunte za državnega podtajnika pri ministrskem predsedništvu, sprejeto v parlamentarnih krogih z veliiiin zadoščenjem in se smatra to imenovanje kot pravično priznanje osebnih, po-iitičn h in fašistovskih vrl.n tržaškega poslanca. Tudi večerni rimski tisk sprejema imenovanje z veli&im zadovoljstvom na znanje. «Gioinale d'Italia» komentira to imenovanje s sleu— čimi vrsticami: «Imenovanje posl. Giunte», pravi aGiornale dTtalia», bo našlo navdušeno odobravanje v državi in stranki. Preteklost on. Giunte kot državljana, bojevnika, borca in fašista je taka, da se lahko ooravičeno stavi v Dr- vo vrsto onih, ki so s svojim duhom in s svojim delom pripomogli k cvetočemu italijanskemu preporodu. Posebno mnogo se ima novemu državnemu podtajniku zahvaliti Reka, da je lahko pognala v beg poslednje preostanke protiitalijanstva, ki j so se krčevito okrepaii njenih j svetih mej. Veliko se ima za- ; hvaliti tudi stranka živahni po- ■ stavi mladega poslanca, ki je j bil njen glavni tajnik v fcasu j neprestane borbe. In marsikaj se ima zahvaliti država parlamentarcu, ki se je v parlamentu odločno boril za prava, katera si je priborila nova Italija s svojo revolucijo. Zato nam ne diktira čast i t k, katere izraia s temi vrsticami «Gioraale d'Ua«l lia» novemu državnemu podtajniku, morda retorična potre? ba, marveč diktirajo na njili čustva dolžnosti.» Več ali manj slične komentarje prinašajo tudi eTribunan, «Lorriere d'ltalia» in «Impero». Tojnl popefkl KonsistcrU Pat novih kardinalov RIM, 19. Danes ob 10.30 se je vršil tajni papeški konsistorij, na katerem so bili imenovani monsignoriji Henrik Lepicier, Raimond Roulleau, Josip Binet, Peter Sagura y Saenz in pater Just Szeredyji za nove kardinale. Danes imenovani kardinali so vsi inozemci, in sicer sta dva Francoza, en Kanadec, en Madžar in en Spanec. Po tem poslednjem imenovanju šteje kardinalski zbor 66 članov, 33 Italijanov in 33 inozemcev. Španski kardinal ni prišel/osebno v Rim, kardinalsko čepico mu bo izročil po starem običaju Španski kralj, kardinalski klobuk bo dobil na prihodnjem konsistoriju, ki se bo vršil spomladi. Ostali Štirje kardinali bodo prejeli kardinalske klobuke is rok papeža na javnem konsistoriju, ki se bo vršil 22. t. m. Pred imenovanjem novih kardinalov jc imel papež nagovc* (aJ okuci j o) na kardinaski zbor, v katerem se je spominjal zaslug umrlih članov zbora in vrlin novih kardinalov, ki bodo z današnjim imenovanjem zasedli njihova mesta. V svojem nagovoru je papež posebej omenil francoskega patra Billota, ki se je pred nekaj meseci odrekel kardinalski časti in se spet povrnil v samostan kot navaden jezuitski pater. Po končanem konsistoriju so pričeli novoimenovani kardinali spre^ jemati častitke, kar se bo nadaljevalo še tekom jutrišnjega dne. Nora vojna ladja NEAPELJ, 19. Danes je bila splovljena v morje nova irvid-niška ladja vojne mornarice «Capriolo», ki je dolga 32.50 m, Široka pa 5.68 m. Nova vojna ladja obsega 185 ton ter bo u-tegnila voziti s hitrostjo 14 vozlov na uro. Razpolagala s 900 konjskimi silami. Mož, ki je zadovoljen RIM, 19. Današnji rimski listi prinašajo vest, da je Lean-der Petrazzani, ki je bil svoje-časno konfiniran, a v poslednjih dneh porniloščen, vložil prošnjo, da sme še nadalje o-stati v mestu svoje koniinacije, kamor mu je že sledila njegova družina in kjer si je našel zaslužek. inozemskih novinarjev v Rimu RIM, 19. Včeraj je imelo udruženje inozemskih novinarjev svoj letni občni zbor, na katerem so bila soglasno odobrena nova društvena pravila. Izvoljen je bil nov odbor, ki mu predseduje dr. Hodel («Neue Zueri-cher Zeitung»). Za podpredsednika je bil izvoljen Vaucher («Petit Parisienne»), za tajnika Alkas Zafiropoulos («Elefte-ron Vima»), za. podtajnika dr. Cremona («Temps»), za blagajnika Passarge («Vossische Zei-tung») in še dva druga odbornika. Papir za časopise RIM, 19. Ker zapade koncem tega leta pogodba, ki je bila sklenjena v preteklem juliju med zastopniki papirniške industrije in fašistovskega udruženja izdajateljev listov glede cen časopisnega papirja, sta se danes spet sestali komisiji obeh pogodbenih strank v prostorih fašistovske industrijske konfederacije, da skleneta novo pogodno. Po daljši razpravi sta se cbe komisiji sporazumeli v tem, da se obstoječa pogodba podaljša za dobo treh mesecev, t. j. do 31. marca 19-i8. bredi meseca marca se bo vršil ponoven sestanek, na katerem bosta komisiji obnovili pogodbo. Kongres, ki mv predseduje Filip Turati PARIZ, 19. Časopis aPopulai-res» javlja, da je bil otvorjen včeraj v Parizu kongres italijanskih delavcev, ki so včlanjeni v delavski socialistični inter-nacionali. List pa ne poroča ničesar o tem, kdo se udeležuje kongresa, niti o kraju, kjer se ta kongres vrši. Navzlic temu pa se doznava, da predseduje kongresu Filin Turati. Admiral Acton im naterja RIM, 19. Na predlog predsednika vlade je kralj imenoval barona adm. Actona za senatorja kraljevine. Obnovitev stolno cerkve v Puli PULA, 19. Skof mons. Peder-zolli je včeraj na svečan način blagoslovil obnovljeno stolno cerkev, ki jo je bil L 1923. uničil požar. ZtraTTprllsnna v vsej Italiji MILAN, 19. Metereološka postaja javlja, da je v vsej Italiji pritisnil v zadnjih dneh občuten mraz. Iz raznih mest Italije poročajo, da jo toplomer zlezel pod ničlo: v Genovi je — 5' C, v Sestri Ponente je mraz zahteval 3 žrtve. V Vent.mialia je zapadel obilen sneg. V P.eve di Tecco je mraz izredno hud. V Bariju in drugih obmorskih mestih je temperatura penila pod ničlo. Isto tako v Ane oni, v katere okolici je močno snežilo in so telefonske proge na več krajih pre trgane. V Perugiji je toplomer kazal včeraj — 6° C, snežilo je in pihal je oster veter. V v irencan je znašala temperatura —• 4P C; ravnotako v Rimu, kjer je tudi snežilo. V Tridentu 7° pod ničlo, v Dolomitih 19" pod ničlo in hudi snežni zameti. V Milanu je toplomer kazal — 6*4° C in v snoči od sobote na nedeljo je zapadel prvi sneg. Politično življenje v Beograda prod prazniki BEOGRAD, 19. Danes je bil ministrski predsednik Velja Vukićević dvakrat na dvoru in sta trajali njegovi avdijenci po poldrugo uro. Tako današnjima kot včerajšnji posvečajo v tukajšnjih političnih krog:h veliko pozornost, l redsednut narodne skupščine dr. Peric je odpotoval v Šabac, kjer bo slavil svojo krstno slavo, minister dr. Angjelinovič je odpotoval v Dalmacijo, dr. Spaho v Sarajevo, dr. Andrič pa v Ljubljano. V vladnih krogih se doznava, da bodo skupščinski odbori delovali še tri dni, nakar bodo seje odgodene do konca praznikov po novem letu. Jutri se sestane finančni odbor, ki bo nadaljeval podrobno razpravo o državnem proračunu za leto 1928-29. Prosvetni minister dr. Kuma-nudi odpotuje jutri v Zagreb, da si ogleda tamkajšnjo univerzo in da se osebno prepriča o stanju zagrebških fakultete. Mraz v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. Iz vseh krajev južne Srbije in Črncgore prihajajo vesti o velikih snežnih zametih, ki onemogočajo vsak promet. V južni fc>rbijt je zavladala takšna zima, kakršne še ne pomnijo. Še vedno pada gost sneg. Prometno ministrstvo je prejelo poročilo iz Skoplja, da je prekinjen železniški promet na progi Skopi j e-O hrid. Tudi iz ostalih delov države poročajo o velikem mrazu. V Ljubljani je bila danes temperatura — 15® C. _ Preganjanje opozicije v Rusiji MOSKVA, 19. Kongres komunistične stranke je včeraj sklenil nastopiti z vso ostrostjo proti opoziciji. Iz stranke so bili včeraj izgnani Kamene v, Rako vski in 96 drugih opozicijskih veljakov. Težka nesreča SPLIT, 19. Včeraj so ves dan izkopavali ponesrečene rudarje v bauksitnem rudniku v Kru-šovem. V soboto se jo na rudarje zrušilo 15 ton kamenja in je ostalo 9 rudarjev na me*tu mrtvih. Vsi so zapustili večje družine. Brez očetov je ostalo 47 sirot. Danes popoldne se je vršil pogreb ponesrečenih žrtev, ki se ga je udeležila ogromna množica ljudstva iz vse okolice. Uradna komisija smatra, da se je pripetila nesreča vsled tega, ker je v razpokah skalovja zmrznila voda, ki je razgnala skale in tako povzročila plaz. Nesreča se je dogodila ob 14.30, pol ure prej, predno bi morali delavci oditi z dela. Oblaatni odbor je sklenil nakazati rodbinam ponesrečencev podporo. Izid občinskih volitev v Maribor n MARIBOR, 19. Včeraj so se vršile tukaj občinske volitve. SLS je dobila 14 mandatov, socialistična stranka 12, SDS 6, Nemci .5, radikali, narodni socijalisti, obrtniki in komunisti pa po enega. Grško posojilo v inozemstvo ATENE, 19. Italijanski poslanik Arlotta je sporočil grški vladi, da želi italijanska vlada sodelovati pri posojilu, za katero je prosila grška vlada, italijanska vlada je že dala tozadevna navodila londonski podružnici banke «Italia». Sodno postopka?ie proti grškim komunističnim pcslancem ATENE, 19. Kakor se doznava, je bilo izdano dovoljenje za uvedbo sodnega postopanja proti 10 grškim komunističnim poslancem, ker so podpirali, sledeč navodilom iz Moskve, avto-noinistično gibanje v Macedo-niji. Politične beležke Koliko državnih nameščencev je v Avstriji? Avstrija je ona država, v kateri se največkrat vršijo mezdna gibanja državnih nameščencev. Po proračunu za 1. 1928. ima ta država 19.709 stalnih nameščencev v službi in 5474 pogodbenih nameščencev. V prvem številu je zapopadenih 1673 sodnikov, 4673 profesorjev in u-čiteljev državnJi šol, 19.454 stražnikov in orožnikov ter 20.759 vojakov. Ti poslednji so v Avstriji vojaki-najemniki s plačo, ker drugega razen poklicnega vojaštva Avstrija po mirovni pogodbi ne sme imeti. Državni monopoli zaposlujejo 721 stalnih uradnikov in 10.010 delavcev s pogodbo. Državna podjetja imajo 27.067 stalnih in 6957 pogodbenih nameščencev. Sovjetski general o bodoči vojni Na konferenci ukrajinskega vojaškega okrožja, ki se je vršila v Harkovu, je nastopil z obširnim govorom znani sovjetski vojaški činitelj A. C. Bubnov, član revolucionarnega vojaškega sovjeta. Podrobnosti o njegovem govoru moskovski listi niso objavili, temveč je bil govor objavljen le v vojaških strokovnih listih. Izjave Bubnova so zelo znač.lne za nazore voditeljev rdtče armade o bodoči vojni, do katere po njihovem mnenju prej ali slej mora priti. Po mnenju Bubnova so vzroki nove vojne treh vrst: antagonizem med pesa-ni '/ nimi kapitalističnimi državami, antagonizem med impe-rializmi in kolonijami in končno antagonizem med imperializmom na eni in edino sovjftsko državo, Rusijo, na drugi strani. Glavno obeležje bodoče vojno bo po mnenju tega sovjetskega činitelja v tem, da bo predstavljala dvoboj med revolucijo in protirevolucijo, torej bo ime]a čisto socialno-političen zna 'aj. V bodočih vojn h operacijah bo igral — pravi Bubnov — prv č važno vlogo činitelj «dj žavljan-ska vojna«. Z vojaškega stališča — pravi Bubnov — se često pretirava industrijski značaj bodoče vojne, pri čemer se računa s šaLIonsko položajno vojno, a se ne upiAte-va pojav državljanske vojne. Seveda — nadaljuje Bubnov — bo bodoča vojna meh ,11 zirana. Toda pri tem se ne sme precenjevati ponun letals va. Vendar pa se misli v široii javnosti, da bo izid bodoče vo.irie odvisen od aeroplanov in od kemičnega orožja Enako se sodi tudi glede topništva in zato mislijo mnogi, da v bodoči vojni pehota sploh ne bo imela bogve kakšnega pomena V nasproi;u s tem naziranjem misli Bubnov, da bo igrala pehota tudi v bodoči vojni zelo važno vlogr>, živa sila bo enako odločilen činitelj kot mehanična. Elementi borbe na položajih bodo seveda igrali svojo naravno vlogo, toda vendar se ne sme podcenjevati manevriranja. Mehanična vojna ne mora pomeniti vojne na položajih. Vel ko važnost bo imela dolžina front. Končno pravi Bubnov, da se značaj bodoče vojne more p ed-videvati z gotovostjo la gle:ie njenega začetka. V nadaljnjim poteku operacij se lahko zn-četni značaj vojne naglo sp e-meni, in to predvsem radi naglice današnje tehnike, posebno pa tudi radi političnih in socialnih dogodkov. DNEVNE VEST! Vzcrfti srne nj v Tripoilsu In gozdarstvo Vodstvo nacionalne ustanove Ta. gozdarstvo je imelo pred kratkim v prostorih «i ~palo dTItalia» pod predseđništvom ravnatelja o-menjenega lista g. Arnaida Mus-solinija, brata načelnika vlade, se^o, na kateri je sklenilo, da se odzove pozivu pripravljalnega odbora vzorčnega semnja v Tripoli-su ter da bo organiziralo posebno gozdarsko in kolonialno razstavo. Ta razstava ima še posebno važnost predvsem radi tega, ker je vprašanje gozdov eno izmed najvažnejših za vse gospodarstvo Tri po litanije. Pred kratkim je podal guverner te kolonije general De Bono važne izjave o pogozdovanju tripolitan-skih dun. Upravne kolonije in zasebni zakupniki delajo vztrajno na tem pogozdovan u, ki je kot omenjeno, življenjskega pomena za kmetijstvo kolonije. Vse dane, ki so bile pred dvema letoma po-£?ozdene, imajo že lice pravih gozdov, so že utrjene in niso več škodljive. Dune, ki so bile posajene v prejšnjih časih, pri Sih-ben-Nur, Suani-fcen-Uadi in Casr-Benito so že gozdovi v vsakem posrledu. Ce se bo moglo nadaljevati — tako naglašajo tozadevna poročila — bo postala Tripolitanija v desetih letih popolnoma neodvisna od matere-domovine glede drv in de-lemo neodvisna tudi glede stavbnega lesa. IGRA NARAVE Letošnja jesen je bila precej mi-*a in lepa. Tudi zima je oklevala * s svojim pravim prihodom. Morda radi tega, morda iz onega večkrat ponavljajočega se nesoglasja v redu narave, ki ima — kot tudi vsaka jezikovna slovnica — svoje izjeme — je te dni na poseslvu znanega posestnika Josipa Mrev-lje iz Tabora pri Liombergu vzcvetelo sadno drevo in pognalo tudi zelen sad. Je to drevo, ki rodi «ronglote». G. Mrevlja nam je poslal v naše goriško poduredništvo dvo vejici s cvetjem in sadežem, ki se jima je zares čuditi. Samomor znanega zdravnika 12. t. m. se je na Reki umoril zdravnik dr. Anastasij Pahany, ki je imel zelo mnogo znancev tudi med našimi krogi na Reki. Pokojnik je prepotoval mnogo sveta in je preživel celih 25 let na Reki. Poleg njegovega poklica ga je zelo zanimala tudi književnost. Zastrupil se je v eni izmed sob svojega ambulatorija s precejšnjo količino sublimatove raztopine in s plinom, ki ga jo pustil uhajati iz cevi. Na steni je visela *tanka vrv in so domnevali, da se je dr. Pahany sprva namenil obesiti na to vrv. N.egovi znanci sodijo, da si je samemu sebd vzel življenje v trenutku, ko ga je mučil silen napad nevrastenije. Za ltečano jk>-meni njegova smrt veliko izgubo. Nalezljive bolezni v našem mestu Zdravstveni urad javlja, da jo bilo tekom zadnjega tedna v Trstu 16 slučajev nalezljivih bolezni in sicer: 10 slučajev davice, 5 škrla-tice in en slučaj legarjeve mrzlice. Od bolnih ni nihče umrl. s. (z tržaškega življenja t Satrt carinskega strafaika Predvčerajšnjim ponori, okrog ♦ne ure je vriil pri Sv. M. Magdaleni sIuži>o carinski stražnik Ivan • Fornezzo, star let. stanuojč v uJ. Huraglione. Mraz je prišel v deželo — posebno pa ga čutijo ljudje, ki vršilo peno« službo na prostem. Ker le pokrajina bila mirna, čisto brez civega bitja, je stražnik štel v ko-Čico ki mu j« namenjena, nabral «a sredi te nekaj oglja in ga za-tgal. Prijetna toplota ga je kmalu v spavala v — večno spanje. Zjutraj so ga nafti i mrtvega. Po oblastvenem izvidu je bilo telo nesrečnega stražnika preneseno v mrtvašnico mestne bolnič-nice. Sreča v nesreči — ZtosOfoM V ladjedelnici tehničnega, za-\<*da pri Sv. Andreju je zaposlen težak Fran Mutos, star 33 let in stanujoč v ulici Molin a Vento Bt. 7i. Včeraj zjutraj se je imel splaziti na kup železnih plošč. Ko se je nahajal na vrhu, je z grozo opazil, da visi nad njegovo glavo velika skala in se niža. Skala je bila obc&ena na dvigalu. Delavec se ni mogel u-niakniti — zakričal je in se vrgel na tla. Obupni položaj nesrečnika je opazil strojnik Anton Metevit, ki je koj ustavil dvigalo in zopet dvignil skalo. Toda ta je že stisnila nesrečnika in mu zlomila levo nogo v členu. Vrhu tega ima nesrečnik tudi notranje poškodbe. Iiil je prepeljan z avtom rešilne posia-je v bolnišnico Regina Klena. Dva požara Včeraj zjutraj so bili pozvani tržaški gasilci v skladišče št. 33 v prosti iuki V. E. III., kjer je gorela večja množina lesa in asfaltirane lepenke. Gasilci so s<- omejili na izoliranje požara,, ki je grozil skladišču tvrdke Camis & £tok. Ga«enje je trajalo dve uri. Škode je 2000 lir. Premočno zakurjena peč je predsinočjijim v tretjem nadstropju hiše št. 45 v ulici Gin-nastica bila vzrok požaru v stanovanju Hermenegilda Guri. O-genj se je razširil na stanovanie Angela Tre vi san v četrtem nadstropju. Na lice mesta prihiteli gasilci so po dveumem delu t «_>-gasili ogenj. Obe družini trpita škodo nad 1000 lir. Nevaren padec z višine 4 metrov V oljarni v Žavljah se je včeraj dogodila nesreča. Delavec Kari Baitz, hoteč ustreči tovarišu, je izgubil ravnotežje in padel z vi&ne V metre na neko stiskalnico. Ranil s«1 je močno v glavo. Tovariši so poklicali zdravnika rešilne postaje, ki je dal prepeljati ranjenca v bolnišnico Regina Elena, kjer se bo moral zdraviti kake tri tedne, ako ne nastopijo kakšne komplikacije. Porota CdvsinlK Gafha is ifrž. prni/điiR luno zahtevuio noji t.zji imsvcrek m\\ Sflf&hOtf! Včerajšnje zasedanje porote se je začelo šole ob H. pop. Takoj po otvoritvi zasedanja je predsednik da! besedo zastopniku civilne stranke, oiela ga je že takrat umoriti! Župnik Macarol vam je povedal, kako se je pokojni lepo opravičil za žaljivke, izrečene nepre* mi Hjeno dan prej. Ta sveti mož je pokojnika tudi izpovedal pred smrtjo. Bodite prepričani, da bi vsaj v tistem trenutku Sancin naložil priči, da pove, če bi bil le dvomil o dejanju lastne žene! Ko bi bile na vašem mestu ženske, bi znale morda bolje tolmačiti dusevnost te zločinke; pokojnik je bil nesrečnež, kateremu je obtoženka zastrupila življenje Se pred no se je z njim poročila. Živela je z njim deset let v divjem zakonu in je pač imela dovolj časa, da spozna njegov «slabi» značaj. Vsaka žena ali nosi potrpežljivo naloženi križ, ali se pa loči od moža! Nikdar in nikoli pa nima ženska pravice moriti! Ako bi zamogli priklicati v življenje pokojnika in bi ta stopil pred vas in bi ga vi vprašali: «IIuinbert Sancin, kdo te je umoril ?:> On bi vam odgovoril s tem, da bi pokazal v tisto kletko in bi ponovil besede, s katerimi je v noči, 24. februarja, v Skednju prosil poni oči: «Pomagajte! Emilija me je u-inorila!» -— — Govor je trajal do pete ure. Po parminutnem odmoru je povzel besedo državni pravdnih, ekscel. eav. Tasso. Državni prsvduik se v marsičem sklicuje na govor predgovornika, ne.ii.ar prehaja do lastnih zaključkov. «Ne iščimo blata ne na eni ne na drugi strani. Povsod ga je dovolj. Obravnava ima zelo megleno moralno ozadje, kakor je bila (meglena noč, v kateri se je zločin iz-vršil. «Pravorek krivde jo edino logičen, zato niso bile več potrebne priče v obravnavi. Najboljše bi bilo da se o pokojniku ne spregovori! ničesar več v obravnavi. To bi bilo celo v korist obtoženki, kajti sistem brambe je že s?m dokazal krivdo obtoženke. Zakaj se toliko nastopa proti pokojniku, Da se zločin opraviči. Toda izbrisati ga ni mogoče.« Govornik močno napada hrambo obtoženke in kritizira njeno postopanje. Večkrat vzklikne: «Napadam vas, gospodje nasprotniki !» Nato citira govornik izjave posameznih prič in razpravlja na tej podlagi o zločinu. Nadaljuje: «Bodite prepričani, gospodje porotniki, da imamo pred seboj prefrigano žensko, ki je krasno organizirala svojo brambo. Zato vas mora presenetiti drznost te ženske in to vas mora tudi voditi v glasovanju o pravoreku. «Kaj se je dogodilo 24. februarja 1927? «Neštevilna so protislovja med trditvami obtoženke in mnogih prič. Ljubosumnost ima zelo slabotno besedo v tej obravnavi — tii vse df"3 po umazanem interes* nem ozadju. Pokojnik sam je dejal, da njegova žena ni mogla biti ljubosumna. «Sancin je umirajoč izjavil: U-morila me je meja žena. Nihče drugi ni imel povoda, da me umori.* Noč je bila temna m meglena. Nimam sovražnikov 'Sancin ni imel sovražnikov in blazne bodo trditve ferambe. da je bil morda kdo, ki je streljal nanj. V naših srcih ne more vzkli-ti niti dvom — gospodje porotniki — o krivdi te ženske. Ze njeno obnašanje vam mora zadostovati, njene tati, njeno nesramne laži o »lučaju v Žavijah vam morajo postati luč, ki vam bo svetila do pravice. Ako bi Sancinova bila nedolžna, bi ne tajila, da je usodnega večera bila z možem v gostilni pri «Ro>>tu» j* i poene je pri VerMču in bi ne bila trdila, da ni po sedmi uri šla iz bi še. Neumno je tu trditi, da Sancin ni videl, kdo je streljal — vse v tej obravnavi Bftm daj« matematično gotovost, da imamo v kletki zlo-Činko. «Za obsodbo te ženske nam skoro ni bilo treba prič dovolj} nam so njene laži, ki so tako besni sovražniki resnice, da smo v tej obravnavi strmeli nad njeno dr»-mw«tjo. Ko pomislimo, da je hotela nekdaj obtožen k a. da gresta Udo-vičeva in Sancin v Jugoslavijo in je ii znano, kako se piše, kajti starka, ki govori slovensko, ne zna povedati svojega imena in odkod je. Uničevanje smrekovega predca Goriški prefekt je določil, da morajo vsi lastniki gozdov do 31. decembra tega leta uničiti na smrekah smrekovega predca. Ako do tega dne ne bo delo končano, bodo oblasti same poskrbele za temeljito čiščenje in sicer na račun lastnikov smre* kovih gozdov. Ohranitev grobov padlih voja* kov v svetovni vojni Izdan je zakon, po katerem se morajo grobovi in trupla vojakov, padlih ali umrlih od 24. maja 1915. pa do 31. oktobra 1920., obraniti neprekopani in nepoškodovani in zanje ne velja ona izjema, da se kot po navadmh pokopališčih vsakih 10 let grob prekopi je. Zato morajo v tej zadevi paziti občinski načelniki, da se ne bo kršil novo izdani zakon. Zeleni križ si nabavlja nov rešilni voz Kakšne koristi prinaša Zeleni križ — goriški Zeleni križ kot socialna ustanova — si lahko predstavlja vsakdo, zlasti oni, ki se je njegove pomoči že poslužil. Potreba Lake ustanove je popolnoma razvidna, če pomislimo, koliko nesreč se dandanes zgodi na ulici, na cesti, na polju, v delavnici in v domaČi hiši; Če pomislimo, koliko je -zavratnih bolezni, ki napadajo Crez noč, koliko takih, ki se lahko zdravijo v bolnici. Ker pa bolnice ni v vsaki vasi, v vsaki ulici, je Zeleni križ s svojim re-(ilnim avtomobilom pač najpri-kiadnejša pomoč. Ako bi pogledali statistiko, ki nam jo je vodstvo Zelenega križa stavilo na razpolago, bi se vnovič morali uveriti o n„ega potrebnosti in človekoljubnem delu, ki ga opravlja. Prepeljal je in prinesel v letu 1927. pomoč 8900 ponesrečencem in bolnikom. Razširil je svoje- poa. v niče po vseh večjih krajih na Goriškem. V Podgoro, v Ločnik, Solkan, Štandrež, v Miren Prvačino, Dornberg, v Avče, v RoČinj, v Vr-tojno, v Oslavlje, v Pevmo — na vse konce in kraie je razSiril svoje človekoljubne roke. Ker pa se je njegov delokrog razširil, bi se morala tud: njegova sredstva, s katerimi pri/iaša pomoč, povečati in pomnožiti. To se pravi: Ne zadostuje mu samo en ešilni avto hoče si nabaviti še enega. Zato je vodstvo zadnje čase započelo akcijo za nabiranje prispevkov, iz katerih bi si Zeleni križ nabavil nov rešilni voj. Nabiranje se je pričelo in njegov uspeh je zadovoljiv. Zadnjič smo Že poročali o nekaterih ki so darovali. V Gorici je darovalo več oseb po L 5, nekaj po L 4, po L 3, Se ve« po L 2, največ pa po L 1. Bratje Abuja so darovali L 20, gostilna pri «Jelenu* pa L 10. L*v na krta prepovedan Ker so prihajale od vseh strani goriške pokrajine na tukajšnjo prefekturo pritožbe glede preveč brezobzirnega lova na krte, je podprefekt Anzfc odposlal vsem poteštatom goriške pokrajine okrožnico, v kateri jim naroča, naj prepovedo lov na krte in naj onega, ki prekrši to prepoved, kaznujejo z denarno globo. Vojne sirote in mladoletni otroci vojnih pohabljencev Pokrajinski odbor za vojne sirote je odposlal vsem poteštatom goriške pokrajine okrožnico, v kateri naroča, naj do 25. t m. izpolnijo seznam vseh vojnih pohabljencev, rojenih od 1. 1919; dalje — in naj ta seznam, v katerem je treba naznačiti rojstno leto in vzrok vpisa v seznam vojnih sirot, odpošljejo na gori omenjeni urad. Zcfset nora nesreča Te dni se je zopet zgodila nesreča stare vrste. Granata. Pok. In učinek. Neki Henrik Furlan, star 27 let, iz Vogerakega, je pri kopanju zemlje z nekim poljskim orodjem zadel v granato, ki je tičala skrita v zemlji. Radi udarca se je granata užgala, eksplodirala in odnesla je Fur-lana nekaj metrov v stran. Za-dobil je poškodbe po vsem telesu. Z Zelenim križem je bil nato prepeljan v goriško bolnic^, kjer se bo mora' -»eč časa zdraviti. Konj jo je bitnU Konj Jo je brcnil v spodnjo čeljust ter ji razbil spodnjo ustnico ter izbil nekaj zob. Ona se piše Tina Pettarin, stara 13 let in je iz Gorice doma. Izpred pretnre • Ivan Prinčič, gostilničar v Gorenjem Cerovem, je bil od pre-torja kaznovan na 3 dni zapora, — pa le pogojno za eno leto — in s tem, da se mu zapre gostilna za 3 dni, ker je prinesel pol litra vina nekemu Perkotu iz Kojskega, ko je bil ta že pijan. Izpred sodilja Ob svojem sedemdesetem letu na zatožni klopi Sklonjena, kot je sklonjeno sadno drevo na kamenitem Krasu radi neprestane burje, je sedela na zatožni klopi goriškega kazenskega sodišča neka Katerina Trobec iz Velikega Dola pri Komnu, stara 70 let; obtožena je bila, da je pri neki civilni pravdi na preturi v Komnu krivo pričala, ko je rekla, da njen zet Lavrenčič ne plačuje za hišo, v kateri stanuje davka itd. Pravda je prinesla v dvorano veselo razpoloženje, ker se je stara in klepetava ženica pri izpra- ifevanjii zelo stneSno obnašala. Ker pa se ji krivo pričevanje ni moglo dokazati, jo je sodni dvor oprostil radi pomanjkanja dokazov. Ko je starka potom tolmača to zvedela, se je sredi dvorane vrgla na kolena pred predsednika sodišča in se mu s sklenjenimi rokami zahvaljevala Sodnik se je branil: «Oh, ne, ne, saj Se nisem svetnik! Uboga £ena.'» David to M jat te aaftftk jor* Kdor ju je videl v petek dopoldne pred goriškim kazenskim sodiščem, se je moral spomniti na zgodbico iz svetega pisma o Dar vidu in Goljatu. Eden je bil velik, orjaški, močan in star komaj 19 let Pisal se je Alojz Cuk k Črnega vrha. Dragi pa nizek, Šibak in drofcčkan, pa star 27 let. Imenuje se Štefan Sirea iz Pedkraja. Le njih zgodbica, ki se je morala obravnavati pred sodniki, je bila drugačna kot ena v svetem pismu, le logična posledica naravnih zakonov, da je močnejši zmagal Šibkejšega. Na zatožni klepi je sedel Alojz Čuk, obtožen, da je ranil Shrco, ki se je moral radi tega zdraviti Zl dni. Neke nedelje zvečer le ob kasni uri sta čuk in širca z drugimi fanti zapustila gostilno v Podkraju. Bili so vsi skupaj vinjeni. In vino jim je dvigalo poginu. Celo Šibki in drobčkan Sirca se je tisti večer čutil močnega. Pričel je naganjati Čuka, naj gre spat domov, ker je pijan. Čuk pa je vzra-stel in rekel da si ne da od nobenega ukazovati. «Kmalu nato pa so od^i drugi fanti domov,») je pripovedoval sodnikom Širca «Tedaj s-e-m zopet začel siliti Čuka, naj se spravi domov, ker je nadelan. Rekel sem mu: «Ve8 kaj, Lojze, čeprav si velik, imam pa jaz zato svoja leta. Zato ti pravim, da pojdi spat.» V Čuku pa je vnovič zavrelo; z vso svojo goljatsko močjo je sunil s potrt jo Širco v obraz, mu zlomil čeljust ter ga kot snop prevrnil na tla Sirca je padel v nezavest, '.embolj, ker je bil še pijan. Nato sra je Se z nogami obdelal na tleh. Priče niso povedale nič posebnega. Brigadir je rekel da sta bila Goljat in David oba nadelana. Sodišče je obsodilo Čuka na tri mesece in 10 dni zapora in poravnavo vseh stroškov in škode. Dovolilo pa mu je pogojno kazen. Učitelj Jazbec obsojen na eno leto lede radi poteptanfa znaka z na-eicnalnlmi barvami Včeraj dopoldan se je vršila na goriškem kazenskem sodišču razprava proti ljudskošolskemu učitelju in rezervnemu podporočniku italijanske vojske Ludviku Jazbecu, roj. L 1905., iz Svetega pri Komnu. Obdolžen je bil, da je svoji sestrični Erneisti Jazbec iztrgal s prsi znak z itaLijansko trobojni-co ter ga nato poteptal z nogami. Jazbeca ni bilo k razpravi, zato ga je sodišče sodilo v kontumaciji. Vee dogodek se je, kot se glasi obtožnica, zgodil na sledeči način: Na letošnji praznik sv. Jožefa, ko se vrši v Komnu tradicionalni sejem, se je Ludvik Jazbec te<.va orožnika sta vzela v sredo* Ernesto Jazbec in jo pripeljala pred predsednika. Ta ji je nato dal pet minut Časa za prem iJHje-vanje. IYedsednik: «Dam vam pet nri^ aut na razpolago, ko tekoen petih minut premislite in svoje prejšnje pričevanje prekličete, se bo ta razsodba postopanja proti vam spremenila in boste prosta, ako pa se ne premislite, ostanete zaprta* Po preteku petih minut pripeljejo orožniki Ernesto Jazbec na-zaj pred predsednika. «No, ste se premislila?« «Ne. Kar som rekla, sam rekla.; Rekla pa sem samo to, kar somi videla. In nič veČ!» «No, pa ostanite v zastoru do, razprave.* Orožniki so jo odvedli. Razprava se je nadaljevala. i>rž> pravdnik je, dokazujoč krivdo-Jazbeca, zahteval, da se Jazbec, ki bi se kot učitelj in še kot bivfci italijanski častnik moral pač zavedati velikega pregre^ka ki ga je storil s tem, da je potepta.] nacionalno trobojnico, sveti simbol, države in italijanske narodnosti, strogo kaznuje, da se ne bo nikdar več prikazal sem, kamor ne spada. Pred lagal je, naj ga sodi^ 5če kaznuj*- z 20 meseci zapora, Odve-tnik je to pobijal, trdoč, da, se je kaj takega moglo zgoditi lo radi ljubosumnosti do ženske iis naj ga sodišče, Če ne drugače o-p ros t i radi pomanjkanja dokazov. Sodišč© jo potem izreklo svojo razsodbo in Jazbeca obsodilo na eno leto zaptrra in na poravnavo vseh stroškov. PODGOFA Pogreb Riharda Breganta Preteklo nedeljo ob 3. popoldne smo pokopali Riharda Breganta. Kdo in kaj je bil Rihard. vedo povedati njegovi starši katerim je bil zvest in prider sin, vedo povedati brezštevilni njegovi prijatelji, katerim je bil naklonjen in udan, vedo pove dati podgorski pevci, katerih petje je nad vse ljubil, športniki vedo povedati, za katerih dele se je pred leti nad vse zanimal, in tudi prosvetni delavci, katerim je rade volje in vedno po magal orati trdo ledino — ir vedo povedati, kaj je bil mladi komaj 26-letni hihard vsi sosedje in vsi Podgorci. Žalosten je bil sprevod, ki m je razvil iz hiše žaiosti; sklonjene in Čnie postave sorodnikov, znancev in prijateljev so vso ix)f mislile na Riharda, ki so ga peljali v Črnem vozu, mislile sc na kruto smrt, ki tako neusmiljeno trga mlado cveije. Ni videla Pod gora še takega pogie ba. Od hiše do cerkve se je bil razvil sprevod nepretrgoma, da se ie zdelo, kot bi mu znanci in prijatelji razgrnili črno preprogo — od hise do cerkve! Zima in mraz sta ležala na cesti, a toliko rož in cvetja je b»lo v vencih. Najljubši prijatelji mu hedili ob strani, da ga še na njegovi zadnji poti pospremijo, l evci pa so mu zapeli pod vodstvom gospoda I>ratuza neKaj prekrasnih žalostink, katere so do solz ganile one, ki so Riharda spremljali na njegovi zadnji poti. PEVLIA Blagoslovitev novih zvonov V nedeljo, 18. t. m., ob 3. uri popoldne, se jo v naši vasi vršila slovesna blagoslovitev novih zvonov. Siavnosti se udeležilo vse polno domačega ljudstva. Posvetil je zvonove prevzvišeni goriški kDezonadskof li. Sedej, ki je zbrano ljudstvo in povabljence nagovoril ter jim v govoru razlagal pomen in način zvonen^a. Po njegovem govoru se je oglasil domači župnik Budili, se zahvalil vsem, ki so so slavnosti udeležili in tako pokazali, s kakšno radostjo to sprejeli vsi, brez razlike novo-do?!e zvonove, k L bodo po več kot desetih letih znova zapeli iz zvo-nikovih lin. Posebno pa sf» je zahvalil za besede piev/višenu a nadškofa ter omenil, s kako težavo se je bilo treLa boriti, da novi zvonovi prispeli tudi v Pevmo. — Vas je bila okrašena s slavolokom, ki so ga napiavili domačini, ravno tako so bili olepšani in opleteni štirje zvonovi, izmed katerih je bil eden ze'o velik, dvđ manjša, Četrti pa zelo majhen. — 7 Trstu, toe M. deeembga 1127. ioveene blagoslovitve so so ude-žili poleg prevzvišenega nadško-l £e njegov tajiiiji. dekan v po-oju g. Korsič iz Solkana, fetota-o sedanji dekan iz Solkana, trije leriki ter domači župnik Budin, 'ovabljenih je bilo nad 30 borov in botric, izmed katerih &e ih >e blagoslovitve udeležilo 28. led temi si opaziJ gospo Fiegel. estavraterko iz Gorice, družino ^egcl iz O^lavja, MuSčevo dru-ino. viteza Printf.^iča, sodnijske-a »adsveteflia iz Gorice, inž. Fo-rarja gospo Čukov o iz Gorice in •e veliko, veliko drugih domači-•ov in GoriČanov. Po končani slovesnosti je žup-uk Budin povabil knezonadškofa Sedeja, ostale duhovnike ter "totre in botrice »a svoj dom na i prigrizek. Tu so se vrstile napit-in govori. Govoril j« pred -nem prevzvišeni nadškof ter na ■ oiuu vse f-k u pa j vnovič Jb4aigo-lovil. Vitez Primožič s© j« zahvali v imenu vseli botrov in botric. \nto je dvignil g. Jo»ip Klan-ček iz Osi^vja ter izrazil Seljo, la bi pri.&el kmalu tinti čas, ko bo / Ofelavju dozidana in popravlje-cerkvica Sv. Mihela — in bodo 'udi OsJavčani tako srečni,da bo-to dobili nove zvonove v čast vasi in korist njenim prebivalcem. , župnik Budin ga je nato potolažil z veliko nado. da se bo to zgo-lilo. Vsi, ki *o se blagoslovitve ude-ežili. in vsi, ki ko bili od g. župni-ca Budina pogoščeni, so odnesli * seboj zadoščenje in vtis prisrčnosti in zadovoljnosti. BAČA NAD PODBRDOM Resnici na ljubo in v obrambo ^e čutim dolžnega odgovoriti na lopi« v «Edinosti» St. v kateri dopisnik trdi, da smo dobili love zvonove, ter da se fantje in lekleta nedeljo za nedeljo vrtijo, i Kar se tiče zvonov, Kino jih res dobili, ampak samo dva, ne pa treh kakor je bilo v dopisu. In kakor je preveč pisano o zvonovih, tako je tudi glede plesa. Da ne bo *do mislil, da ne poznamo niti adventa, moram priznati, da pri nas se res preveč pogostoma vrtimo, toda ne nedeljo za nede^ i jo (je namreč dotični dopisnik Le preveč vedel), a v adventu nik-lar. — Eden v imena več fantov in deklet. Iz tržaške pokrajine IZ SEŽANE Na trgu v Sežani je bilo dne 22. nov. in 12. dec. t. 1. 1571 glav živine, in sicer: 1volov in krav, 143 telet 124 konj in filO prašičev. Cene goveji živini žive teže od 250—-320 lir stot, teletom mrtve teže od 450—500 lir, konji od 1000— 3000 lir. — Radi obmejne carine je hilo na trgu samo 124 konj namesto 3C0—iOO. Pra 5čki 6--10- tedenski od 125—150 lir. Kupčija v obče dobra, posebno pa z mlečnimi kravami in prašički. Manufakturna in druga trgovina sred-nie dobra. — Prihodnji tržni dan 22. t. m. Reška r o krajina TRNOVO Ker stopa tukajšnji mlekar Winkler \ javnost, treba je, da bo stvar spit ?no pravilno umevana, podčrtati to-le: zadružne zadeve spadajo najprej odboru, ki ima dovolj razumevanja, čuta pravič- m. nosti in tudi moči, da zadevo uredi, kakor zahteva zadružni red, in popravi krivice. Nedvomno se dobro zaveda, kaj pomeni v teh teft-kih gospodarskih časih to edino zavetišče ubogega kmeta — mlekarna — in kako daleč segajo pri zadružnih ustanovah vestnost, natančnost in razumnost. Odbor to dobro ve, a če .člani mlekarne ne dobijo na svoje pritožbe nobenega j zadoščenja, so sami krivi. Ve- ! lika večina članov nima najmanj- ; šega po -oa o zadrugi v obče i*> se ? ne zanezii za pravila mlekarne; j vse presojajo z osebnega stališča in iz trenutnega razpoloženja in giavna — tudi edina — njihova skrb je prodaja mleka za kolikor mogoče visoko cene in nočejo nič sli&aii o plačevanju mleka po stopinjah vsebovane maščobe; obračajo se « pritofch&mi (ki bo večkrat bolj podobne ponižnim in plašnim prošnjam) ravno tja, od koder izvirajo nedostatki aH krivice: hodijo okrog mlekarja, svojega uslužbenca, ki jih osomo odvrača eciraoa ki ni poklican dajati pojasnil. Ako mso pri njem uslišani — kar je največkrat slučaj —, mečejo krivdo na upravo mlekarne. Saj bi vendar morali člani vedeti za predstojnika mlekarne ali njegovega namestnika, oziroma za odbor! Kako naj predstojnik izve za krivice, ako se mu nihče ne pritoži! Kdor se je že kdaj pritožil — aeve utemeljeno —, je imel uspeh. Končno pa bi moralo biti vsakomur jasno, da edino pristojno mesto *a splošne zadružne zadeve je občni zbor. Takrat naj bi se prizadeti oglasili! Ponavljamo, da morajo biti pritožbe in predlogi tehtni, kakor pa — mimogrede povedano — večkrat niso. Ni zadrugar, kdor s svojimi osebnimi interesi tepta skupne, to naj bi si vsakdo živo zapomnil. Znanost in umetnost Z. LOZAR: KaraM v sini naseli Kino odnosno kinematograf je iznajdba zadnjih desetJetij in v tem kratkem ča«u svojega obstoja je zadobil tak razmah, kot ga nima zlepa večjega nobena druga iznajdba, novejše doba. Ves ta razmah kina se je vršil predvsem v podajanju dramatičnih in humorističnih predstav, katere pa imajo na nravnost in sploh na kulturo \eč.nora a tako kvarne posledice, da sta mnogim znanost in kino dva povsem nasprotujoča si pojma. V bistvu tega nasprotja pa ni; nasprotje je zgolj raed znanostjo in današnjo uporabo kina, ki pa je le posledica pohlepa po izkoriščevanju današnje dobe. Že dejstvo, da je izšel kino kot plod resnega in znanstvenega dela in raziskovanja, nam priča, da kakega nasprotja ne more biti; v resnici je kino aparat, ki znanost vsestransko zanima in katerega se z veliko korist jo poslužuje. Ne gre pri tem za zanimanje, katero posveča znanost vsaki novi iznajdbi, raziskovanje naravnih zakonov in pogojev, pod katerimi kino deluje, tudi ne za. tehična vprašanja. Zanimanje znanosti za ki- dlSTiLNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUS'J. UONKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODRASLIH. PRODAJA SE V RUDEČIH ZAVITKIH PO 50 CENT. Kcnitčno-lekernlttt lavod . 41!a Modoone doti« Satule* Ce» Rttffl Godina S- Ciocomo. Ofovnt lassopnifc in uloinll za Italijo In tolcnij*: Adolf g Ceehel • Trtcsfe V!« S 11 S^HHOa PODLISTEK Crrsi lovec Zgodovinski roma u iz kanadske prošlosti (76) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. ho je 1 omenil Kobineaua sc je obličje gospoda Lotbiničre za trenutek potemnijo. »Nikakor ne morem razumeti, kako se more družiti 7, nadzornikom in njegovimi prijatelji,» je de.al. «Stotnik je v Novi Franciji najboljši vojaški strokovnjak. Stanje dežele pozna on bolje nego jaz. Izhaja iz rodu častnih in zvestih bojevnikov in vendar se je v teku enega leta tako izpremenil, da ga komaj več spoznamo. Ce od štejem njegove vojaške dolžnosti, se je pov&e-m ločil od sveta. Ne morem umeti, kako je mogoče, da ga ima njulzornik tako na vrvici.» Nancika ju je> večinoma poslušala in ostala z njima toliko časa da so ji veki začeli lesti skupaj. Jio &e ie končno David uricravLal k odhodu in sta ostala za nekaj trenutkov sama, je v prvič omenila Anico. «Si jo danes kaj videl?» je vprašala, «Nisem bil tako srečen.» «Toda kako spoiučilo si prejel od nje?» «Niti besedice.» «Pa jaz sem slišala in toliko, da bo zadostovalo obema,» je rekla Nancika. N ene mehke besede je spremljal nenaden ognjeni žar. «0-Čitajo mi, da ti zastrupljam, dušo in to podpihu>m oroti Bi^oiu. Znabiti ni iepo od mene, David, da te vznemirjam, storila pa bom to vrdno, vedno Lom smatrala to za svojo dolžnost, dokler ne napoči čas, ko jo iztrgava iz krempljev te poša&ti. Danes sta se Bigot in Anica zopet odpeljala na izlet po cesti Sainte Foye. Vsa zmedena sem. Za vsein tem sr> nekaj skriva — nekaj kar moramo odkriti, če je le mogoče.» Drhteča je umolknila. «Zakaj mi ne poveš, kar imaš v mislih, Nancika?» «Ne moretn, ne morein; prehudo je.» «To rej meniš, da hlepi Bigot po Anici '2» no je povsem dru^e narave, kot bomo videli v naslednjem. Primerov, v katerih se poslužuje znanost kinematografa za reprodukcijske namene, bi se dalo mnogo navesti. Za geografska m etnografska raziskovanja je postal malodane neobhodno potreben; rabijo ga polarni raziskovalci, raziskovalci Afrike itd. Tudi v naravoslovju že je z uspe&om uveljavil; s po-močjo kina se dajo življenjske razmere ha vsakovrstni gibi Si-vft'i veliko laije i« z mnogo večjim uspehom opazovati kot pa v kakem zoološkem " rtu. Prav posefeno velJte korist! doprinaša uporaba kina moderni medicini in to, bodisi kot učno sredstvo, ali pa za medicinsko proučevanje- Tako posname na pr. kinematograf potek kake težje in lrirurgično važne, le o-mrjeiieBitt številu oseb dostopne operacije, katera « potem reproducira pri predavanjih na projekcijskem platnu, kar je za študij kirurgije vsekakor vebke vrednosti. Tudi v drugih sluča»» jih medicine |e izkazal kino jako koristnega, na pr. pri pno-u če vanj u nenavadnih gibnih pojavov živčno bolnih, skrčevanja pupale pri svetlobnih dra 51 i n i k itd. Se večje zasluge si je pri-d<>bU kino v ha&Atsii^oiOe^ji tedaj, ko se je posrečilo moderni tehniki zvezati kinematograf z mikroskopom. S pomočjo ter* se lahko poveča predmet na do 30.000 kiatno velikost, tako da ima jo krvna telesca na projekcijskem platnu do 15 cm premera, medtem ko merijo tf resnici komaj 7 do 8 mikronov. S tem je mogoče opazovanje povzročiteljev raznih bolezni, kot so na pr. bakterije spalne bolezni, si f ili de, elefaniiaze in dr.; z ul-tramikroskopom se vidi celo, kako se zaje bakterija v krvno telesce ter ga uniči; da*se tudi posneti obtok krvi v živalskih organih, kakor tudi pretakanje soka v rastlinstvu. Višek popolnosti bi dosegel kino v medicini vsekakor tedaj, ko bi se posrečilo zvezati kinematograf direktno z Ront^eno-vim aparatom, kot na pr. z mikroskopom. Do sedaj to ni bilo mogoče, kvečjemu se da sestar-viti iz posameznih Rontgencrvih fotografij film, kaj* pa je v zvezi š precejšnjimi težkočamL Sicer se da doseči tudi tem potom lepe uspehe, kot je pokazal poizkus dr. RosenthaJ-a v Mo-nakovem z Rontgenovimi posnetki gibanja želodca. Sličnih primerov bi se* dalo še mnogo našteti. Kinematografa se poslužuje tudi tehnika, šola, sploh vse stroke vede. Celo voja&tvo se ga poslužuje ori rio-dei nem vežbanju v streljanju, kjer služi kot cilj kinemaio°raf-k*a slika jezdeca v diru namesto dosedanje mrtve figure. V vseh teh slučajih pa deluje kinematograf kot priprava, ki ponavlja dejanje v istem prostornem in časovnem razmerju, a s tem njegova naloga še ni končana. Kot sta mikroskop itn konkavna leča pripraivi, s pomočjo katerih večamo odnosno manjšamo za nase oko prostornino predmeta, tako je kinematopraf aparat,s pomočjo katerega lahko čas poljubno spreminjamo, to je krčimo ali daljšamo- Tudi te prednosti se poslužuje znanost z velikim uspehom. So na pr. v naravi pojavi, ki se vrše s tako počasnostjo, da jih mi z našimi čuti ne moremo zaznamovali, na pr. rast rastlin. Z našim očesom ne izsledimo nikake spremembe pri poganjajoči vejici, to spremembo beležimo šele od časa do časa; ako pa napravimo za dobo desetih dni vsakih pet minut ki- nematografi če n posnetek te vejice in potem predstavljamo ta film z normalno kinematografsko hitrostjo na platnu, skrčimo rast teh desetih dni na 2 do 3 minute. Cesar nismo vzatli preje s prostim očesom, to vidimo sedaj s pomočjo kinematografa, namreč ono skr1"vnostno poganjanje in razvoj od popka pa do cveta. Tudi v živalstvu se dajo napraviti slični poizkusi, na pr. z razvijanjem ličinke v metuljaja ko zanimiv, a z nepreglednimi težkočami združen poizkus te vrste bi bil, ako bi fotografirali človeka, vsak dan v vedno enakem položaju od njegovega rojstva pa do 20tega leta; podajanje tega filma bi trajalo pri-bližtto S minu-t Te vrste poizkusi so razmeroma lahki, težji so oni pri katerih gre za posnetek pojavov, ki se vrše z bliskovito in zato našim očem nedostopno naglico, ter potem podajanje z normalno* za nade oko sprejemljivo hitrostjo na platnu. Za 1o treha že posebnih aparatov, ker z normalnim aparatom se da napraviti v splošnem le 30 in le pod posebnimi pogoji nad 100 posnetkov v eni sekundi« tako da predstavlja ena slika tega filma dejanje 1/30 sekunde, kar pa ne zadostuje za posnetek mnogih pojavov, ki se vrše v veliko krajšem času. V dosego tega so si pridobili Marey, Buli, in posebno pozneje tranz v Charlottenburgu največje zasluge. Z od njih izpopolnjenimi aparati se dajo napraviti 1/4 sekunde trajajoči posnetki s frekvenco 2000, da celo do 10.000 slik v eni sekundi. Ena taka slika predstavlja torej dejanje 1/2000 do 1/10.000 sekunde, vsekakor brzina, katere ne moremo niti pojmiti; pribLžen poj m bi dobili, ako si predstavljamo te v eni sefcundi posnete slike drugo poleg druge, dobili bi 2 km dol^r film, za katerega bi rab li celi 2 uri, ako bi ga hoteli na platnu predstavljati. S tem izpopolnjenim aparatom se da fotografirati izstreljena krogi j a. Lep poizkus te vrste je fotografiranje strela v mehurček, napravljen z milom.Na platnu se vidi lepo, kako leze krog-Ija počasi do mehurčka, se o dere vanj, ga razpoči ter zopet dalje leze, razen tega se da opazovati tudi zračno valovanje in vrtinec, ki so povzročeni po izstrelku. Balistika se poslužuje teh poizkusov pri proučevanju in preizkušsvanju strelnega o-rožja, tudi tehnika je imela pri opazovanju poleta ptic in žuželk s pomočjo tega kinematografa velik uspeh. Vsi ti tu navedeni primeri bi bili le splošen obris sedanjega znanstvenega pomena kinematografa. S tem pa ni še izpopolnjen njega delokrog; druge možnosti uporabe k ne mate grafa čakajo še rešitve, oziroma izpopolnitve. Sem spada med drugim združitev kinematografa z gramofonom. Ta naloga je šele nepopolno rešena, od njene reši- tve pa si obeta znanost pri proučevanju nastavka ust in ustnie pri govoru in petju še nt nog o koristi. Torej vidimo, da je kinematograf, a ko ravno se uporablja danes v pretežni večini kot zabavno sredstvo, vendar le prekori-sten pripomoček znanosti, kateri obeta še velik napredek v obvladovanju prostora in ča-sa. «KRIVOJPRIS£ŽNIK». Narodna igra s petjem v sedmih slikah. Po Anzengruberju priredil in predelal za slovenske odre A-floJt Robida. Drugi popravljeni natis. Ljudski oder 2. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1927. Cena Din. IS.—. Ze precej časa je pošla prva izdaja KrivoprisežD ika. Zato je prav, da je Jugoslovanska knjigarna izdate drago popravljeno izdajo te priljubljene narodne . igre. Krivo priaeŽĐćLk sa je Črtal pot po vsej deželi. Njegova vsebina je resno — VE£iO vsem prijatetem in znance žalostno vest, da je včeraj po d >tgi in mnčn bolezni preminul niš n< p zabni VIKTOR STANIČ v cveta mt*d<>«t 2< let. Pogreb cUagega nam pokojnika se bo vi Sil danes, 20. t. m., ob IS.3^, iz mrtvafci ce me* ne b I iiš «ice prt Sv. M. Magdaleni na pokopališče v Š*cdenj. TRST, dne 20 deceml*« 1927. Dmžine Stanič, Dolgan, Da.ieu. tdHk. poar. porfle^e Ruma In-pr«^ Ceno V. € 1:1 47 ZAHVALA. Za ganljive izraze sočustvovanja ob nenadni izgubi našega nepozabnega sina, brata in svaka, g. RIHARDA BREGANTA se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin blagopokojnepa. Posebno zahvalo pa izrekamo preč. g- duhovniku, pevcem za njihove ždlostinke, vtern cenj. darovalcem rož in vsem, ki so se udeležili pogreba in spremili predragega Riharda na njegovi zadnji poti. Maše zadušn ce se bodo brale v petek dne 23 decembra v domači cerkvi v Podgori in sicer ob šesii uri zjutraj in v devinski cerkvi isti dan ob 7. uri. PODGORA, dne 19. decembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Nancika je sklonila glavo. «Tega se bojim, bavid.» «In misliš~.» «Ne mislim, le bojim se.» Ni mu zatrepetal glas, ko je voščil laiiko noč in odšel. Raven kakor Indi anec je stopil skozi vrata na prosio in zginil v teoni. Toda ko je i>il na cesti, so mu uoge po-staie svinčene, da se je spotikal. Ni se brigal kam gre. Več slučaj kot namen £a je zanesel do samostanskega obzidja- Obkrožil ga je. V pogrebnem mraku je bilo potopljeno poslopje, v katerem je spala Anica. Mučni prividi so mu migljali pred očmi — prividi Zatonskega griča z zlato dolino pod njim, ki je bila vsa polna cvetja in solnčnega sija prividi rdeče rože, zmečkane rokavice in Anice, ki se pelje z Bi-gotom. Želel je vedeti tedaj, kod hodi Črni lovec. Oh ko bi bil nocoj tun kaj ž njim... Krepko je stisnil čeljusti. Saj ie vedel, kaj bi mu povedal Crni lovec: «M ž cd reke RicheUeu se toju nikoli xte umakne!« in tako je po tednih in anesecih slepote dospela do njega resnica. Istočasno s to resnico, ki mu je bobnela in razbijala v možganih, se je porodilo novo, vztrajno enolično vprašanje, na katero ni vedel odgovora: Ako hlepi Bigot po Anici, ako spletkari, da si jo osvoji, zakaj se tako požrtvovalno trudi, da si pridobi njegovo prijateljstvo? Tretji dan po Petrovem odhodu je prejel David od Anice drobno pismo. Bilo je kratko. Imenuje ga dragega Davida in ob koncu je polno srčne ljubezni, med vrsticami se je pa razodevalo poinan,kan/O toplote in iskrenosti. " Sporoča mu, da jo bila bolna. Dokler se njeno stanje ne izboljša, ga ne pride obiskat, misliti pa hoče nanj vsak dan. Upa, da mu je njen sel varno-prinesel imenovanje in izraža prepričan;«, da napreduje v novem poklicu. Preden gre spat moli zanj vsak večer in je prepričana, da bo njena molitev uslišana in da bo srečen. - Kakor je bilo videti, je David izgubil občutje bolestnih čustev. Na pismo je odgovoril nežno in mirno. Ni pa namigaval prav nič, da želi skorajšnjega snidenja, priznal pa je, da bo nesrečen dokler se ji zdravje ne izboljša. Povedal ji je vest o Petrovem odhodu, o Robi-neauu in o svojem vežbanju. Z isto slučajnostjo ji je povedal o večeru, ki ga je prebil v družbi gospoda Lotbiniere. Odslej se je svojemu delu posvetil Še v večjo resnostjo. Skozi teden dni je prejel od Anice le kak kratek brezpomemLen listek. Kazalo je, da se deklici povrača telesna krepost le polagoma. Tekom tega tedna je v učenju tako napredoval, da je presenetil celo Robi-neaua ki je to zvesto sporočal bi-gotu. Teden je bil zanj do roba poln dela. Trikrat je bil z nadzornikom v palači in v družbi Cadeta, de Peana in drugih. Prejel je uniformo in se ji privadil. Žar stanovskega ponosa je zaigral v očeh stotnika Robineaua, ko ga je prvič videl oblečenega v uniformi in z mečem ob strani. Bigot je začel posvečati Davidu večje zanimanje. Osebno ga je predstavil guvernerju in ga seznanil z mestnimi svetovalci, ki so se shajali k sejam v gradu St. Louis. Ob drugi priliki, ko so se sveto-vavci zbrali k seji. je pozval Davi- da, da jim da podatkov o pustinjah dežele, zlasti tistih delov, ki ee tikajo z reko Kichelieu. Skratka. tekom tega tedna mu je nadzornik dal razumeti na polno načinov, da je dejanski koristen in da s svojo koristnostjo vrača vse, kar je pre'el od Bigota. Koje v palači zboroval njegov lastni svet, je Bigot želel njegove navzočnosti in tam ga jo izpra.^eval v vseh podrobnostih o njegovem potu v angleško utrdbo VVilliam Henry, v deželo Pennsylvanijo ter o vsem, kar je videl in se naučil na potovanju. Pozval ga je cclo pred škofa, da pove tam o gotovih stvareh, ki so se nanašale na neko tujo tekmujočo cerkev, ki se je pojavila v južnem delu dežele, kjer sta so stikala francoski in angleški vpliv. David, ki še vedno ni našel odgovora na svoje veliko vpra ianje, ki mu je gorelo v možganih jo bil bolj nego kdaj prej zmeden od tega naraščajočega prijateljstva in; brige Bigotove, ki se tako trudi, da mu pomaga na potu navzgor. Bigot pa, pazljiv kakor pajek ? osrčju svoje mreže, je opažal vso to in se opaial nad poslenlicami. «EDnrosT» T Tkitv, da« 2i decembra li27. koruza nove letine dosti pod sedanjo ceno in sicer po 154/— sh cif Trst. To blago pa pride na trg efektivno šele maja oziroma junija. Avstrija je napravila Že precej zaključkov po tej ceni. Druga roka daje tudi promptno blago nekaj ceneje kot prejšnji teden in sicer po 83—85 lir flto Trst, ocarinjeno, v vrečah. V ovsu je bilo precej zaključkov provenijence Plata za ja-nuar-marec po 174 do 175 sh cif Trst. Češki se drži po 155—156 Kč fko Trst v vrečah tranzit. Rum unski primanjkuje, a za o-grskega so zahteve 4.40 dolarjev fko Postojna previsoke in ne dobijo kupcev. Na mednarodnih «xgih drugih vrst blaga zaznamujemo zadnje tedne sledeče zanimivejše spremembe-. Sladkor je čvrst in sicer to pod vplivom konference sladkornih producent o v v Parizu, kjer se je slnenilo kontrolirati ponudbe mi trgih in jih držati vedno na višini, ki odgovarja vsakočasne-mu povpraševanju. Sladkorna letina je bila letos nad vse obilna in jo radi tega izgledalo v začetku, da bodo cene 5e dosti padle. To bi se bilo tudi gotovo zgodilo, ako bi se ne bilo posrečilo pravočasno sladkornim tovarnam disciplinirati trgov. In tako se je polagoma razvilo precejšnje naraščanje cen sladkorju na tržaški borzi v zvezi s čvrstimi cenami v vsej mednarodni trgovini, ki traja že par tednov in ima za posledico tudi znatno živahnost v kupčijah. Vendar je treba opomniti, da so te oscilacije cen sladkorju razmeroma tako nizke, da se pri našem konsumentu ne bodo občutile. Danes st?.ne sladkor v Trstu tranzit okoli 131 lir za 100 kg. K temu je treba že prišteti 38 zlatih lir uvozne carine in ICO lir produkcijskega davka, tako da se končna cena za konzumenta zviša na preko 600 lir. Pcmbisž, ki je letos poleti in jeseni tako hitro dražal in povišal svoje cene na dvakratno višino onih pred enim letom, in to radi velikanskih povod nji v Združenih državah, ki so uničile dober del letošnje letine, se zape J nagiba v cenah navzdol. Od najvišje dosežene točke je do sedaj padel okoli za 20% a tudi za naprej ni več tako dobrih izgledov za visoke cene. Letina v Egiptu je izpadla nepričakovano dobro in tudi v Združenih državah je bila nekaj boljša kot sc je !»ilo prej nadejati. Tovarne so se zaenkrat preskrbele s to sirovino za dolgo časa in umetna svila, ki od dneva do dneva viš:! svojo proizvodnjo, je resen konkurent, tako da se je bati velikega padca cen bombaža prihodnje leto, ko pride na trg nov letina. Površine bombažnih nasadov so se namreč radi visokih cen bombažu letos povečale. Pri tekstilnih trgovcih je radi ega na mestu previdnost pri sklepanju zaključkov z dolgim ciljem. Maslo je na merodajnih evropskih trgih zadnjih štirinajst dni padlo za kakih b% in se ni mogla trgovina kljub bližajočim se praznikom oživiti. Ban-ika, Kopenhagen, je znižala svoje zahteve za 10%, to je 30 kron pri 100 kg. V Berlinu je nazadovala cena na debelo od 193 mark 1. decembra na 185 mark 16. decembra za 50 kg in sicer za pr-vovr » no čajno maslo. Padec v Hamburgu znaša 12 mark za 50 kilogramov. Te spremembe v cenah masla so v zvezi z razto-čo konkurenco Nove Zelandije in Avstralije, kjer se mlekarstvo in maslarstvo vedno bolj razvija. Tekstilna Krija v \w\m Jugoslavija je v prvi vrsti a-grarna država, vendarle bi bilo napačno iz tega sklepati, da je dežela brez vsake industrije. Tamkajšnja industrija se temveč sestoja iz nebroj manjših podjetij, ki so ravno radi neznatnoga cbsega daleč okoli ne-po7ii na. Le v cementni, železni, lesu i in prcinogokopni industriji se rlubijo večja podjetja, v ka-terih je zainteresiran tuji kapital in ud katerih -levijo nekatera tu 'i v daljnjem inozemstvu. Cementna, lesna in premogo-kopna industrija je celo v stanu staviti nekaj svojih produktov na razpolago za izvoz. Najbolj nepoznana pa je v inozemstvu tekstilna industrija, ki se ie v povojnih letih skoro iz nič razvila na precejšnjo stopnjo, tako da je sedaj v stanu Kriti eno tretjino domaČe potrebe. Zanimivo je, da se v Južni Srbiji sadi v majhnem obsegu tudi bombaž in sicer v okolici Bt- tolja in Skoplja. Leta 19*25. se je pridelalo tam 300.000 kg, na na 380 kg, te dragocene industrijske sirovine. Sicer pa ta množina ne zadostuje niti od daleč potrebam rastoče domače industrije. Uvoz bombaža in bombažnih niti se je v povojnih letih viSal, kar priča o hitro razvijajoči se industriji (v tonah): leta sirovi bombaž prediva 1920 237 3 541 1921 3.764 7.781 1922 4.169 4.783 1923 4.554 5.585 1924 4 9o9 6.595 1925 5.753 7.754 1926 6.893 7.606 Jugoslavija drži za&čitno carino za vse tekstilne proizvode, kar sicer povzroča, da so tam oblačila dosti dražja kot drugod, ali zato ščiti obenem domačo tekstilno industrijo, ki se razvija z veliko brzino. Iz sledečih podatkov se more razvideti, kakšen na.predek je bil napravlien od leta 1921 do 1. 1927. 1927 1921 družb 20 11 predilnice 6 4 tkanin 21 11 klopce v 112.906 84.500 predilmh stolov 5.941 3.190 H. P. (konj. sil) 12.439 7.070 delavcev 9.450 4.495 Potreba indu*- strije na bombažu 7.7 milj kg. In sicer je največji napredek zaznamovati na Hrvatskem, kjer se je število družb zvišalo od 1 na 6, v Sloveniji od 2 na 5, v Srbiji je ostalo nespremenjeno 6. Prednost letne proizvodnje se ceni na 850 milijonov dinarjev. Pred vojno ni bilo v teh krajih takorekoč nobene tekstilne industrije, potrebe teh krajev v tekstilnem blagu so krila znana industrijska središča na Češkem in Poljskem v Lodzu. U-vedba zaščitne carine je otežila tem industrijam izvoz v Jugoslavijo. Zato so premestile del svoje produkcije naravnost v Jugoslavijo, da se na ta način izognejo plačevanju uvozne carine. Ustanovile so lastne tovarne, zgrajene na novo od tal z uporabo ponajveč starih strojev, prepeljanih iz starih tovarn na Češkem ali Poljskem. Gospodarska konjunktura tekstilne industrije v Jugoslaviji je sedaj povoljna, le ona podjetja, ki so se ustanovila popolnoma znova z domačim kapitalom čutijo težo dragih investicij, ker ao prisiljena vsako leto staviti višje vsote v amortizacijo. Domača proizvodnja naravno še ne zadostuje za pokritje vseh potreb, tako da so se morale u-voziti še sledeče količine v tisočih ton: 1. 1920: 13 4, 1921: 17.», 1922 13.5, 1923 17.1, 1924 16.%, 1925 17.0, 1926 13.9. Za sedaj se ceni, da znaša letna potreba Jugoslavije na tekstilni robi 17.000 ton. Ta potreba se krije z domačo produkcijo do 5000 ton, in z uvozom 12.000 ton. Ravno te dni se je povišala u-vozna carina na nogavice, ker se tako hoče podpirati tudi to industrijsko branšo, ki kaže ravno zadnje dve leti precejšen razmah. Razne zanimivosti Zdravljenje padavice z operacije Po amerikanskih ve.-teh se je tamošnjim kirurgom posrečilo, ozdraviti padavico t. j. božiast z operacijo. Zdravniki odstranijo pada vičnim bolnikom živčno tkanino okrog vratne žile in dosežejo s tem r&rpvnost neverjetne u-spehe. Od devetih bolnikov iih. je doslej pet popolnoma ozdravljenih. Redna zračna zveaca t^loskvar* Tokio Iz Friedrichshafna ob Boden-ske-m jezeru, glavni delavnici nemških zračnih ladij Zeppeli-nov. prihaja vest, da se v kratkem času otvori zračna proga med Moskvo in Tokio-jem s pomočjo Zoppelinov. Potrebne kapitale je založila Nemčija. Ob enem se bo zgradilo v Rusiji s pomočjo Nemčije sto dvajset Junkersovih letal. AJiileicn se j preda (Vrad Ahileion na Krfu, last bivšega nemškega cesarja Wii-iielina, se l>o v kratkem času iz-dražil. Grško gospodarsko ministrstvo je odposlalo na otok po sebno komisijo, ki naj preceni opremo, poslopje in zemljišče. Po dosedanjih neuradnih cenitvah znaša vrednost tega gradu z vsemi njegovimi umetninami petnajst milijonov drahem. Grad Ahileion je bil najprej last avstrijske cesarice Elizabete, ki je dala postaviti v parku kip svojega najljubšega pesnika Heineja, ki ga je pa dal njen naslednik, cesar \Vilhelm, odstraniti. Ladja se je razčesmila Ladja «Seminale», ki je vozila petrolej, je zadela ob breg in se razčesnila. Pri tem se je izlilo osem tisoč ton petroleja v reko Mersey, ki je gnala vso razlito množino v smeri proti industrijskemu mestu Liverpoolu. Vsa policija je bila takoj na nogah in je strogo pazila na to, da ni nobeden vrgel kake vžigalice v reko, sicer bi nastal velikanski požar, ki bi skoraj gotovo uničil celo liverpoolsko mesto. Obrambne akcije so se udeležili vsi ognjegasci in vojaštvo. Na srečo se ni zgodila nobena nezgoda in nevarna tekočina je sla srečno mimo >seh krajev ob bregu v morje. Srebrne lisice v Italiji V T ur in je prispelo nekaj parov srebrnih lisic v vrednosti trideset tisoč lir za posamezen par. Te lisice se pošljejo v občino Courmaueur, ker je zgradila neka turinska diužba vzreja-lišče za take lisice. To je prvi poskus, ki se napravi v Italiji s srebrnimi lisicami. V Nemčiji in na Francoskem se je gojitev te živali zelo dobro obnesla. Samo na Francoskem je sedaj š^st in sedemdeset takih vzgajališč. Te lisice se goje radi izredno fine in dragocene kože. Polet črez Tihi ocean Iz Tokia, glavnega mesta Japonske, prihaja vest, da se tam pripravljajo na polet Črez T hi ocean. Ta polet naj bi bil narod- na manifestacija, kajti poleteli bodo japonski letalci na japonskih letalih z japonskimi motorji. Da se zagotovi temu podjetju popoln uspeh, se je ustanovilo narodno udruženje, ki ima po vsej državi pododbore, ki že sedaj nabirajo prispevke, potrebne za ta polet. Podgan* s trgovskim, instinktom. Neki potnik iz ameriškega «div-jega» zapada pripoveduje: «Bil je moj prvi večer na »divjem zapadu». Staremu Charieyu sem razkazoval — ne brez ponosa — razne zanimive stvari, ki sem jih bil prinesel iz velikega mesta na vzhodu: žepni kompas, nepreimoč-Ijivo jUatljico za vžigalica, žepni nož z mnogimi rezili itd. Ko je bilo razstave konec, je Stari Ghar-ley mirno omenil: «Ko greš spat, si deni vso to šaro pod vzglavje, ne zabi tudi na uro, sicer te bodo tovorne podgane okradle:» »Tovorne podgane? Kaj je to?» «Nekateri jim pravijo tudi trgovske podgane,« je pojasnil Charlcy. «Kadar namreč kaj ukradejo, pustijo na tistem mestu vedno kaj drugega, Pofulile ti bodo lahko ti-si-ole zlato uro in pustile na njenem mestu smrekov storž; na mestu, kwer si pustil nož. boš našel morda košček drevesnega 1 ubada. Pretkane so te žkvalice in sebe le redkokdaj osleparijo dasi je res, da se s prazno konzervno škotljo iz pločevine trudijo z isto vnemo-kot bi se z zlato uro. Poišči ob priliki kako njihovo gnezdo, vse mogoče reči boš našel v njem — vse, pravim, od prstana pa do stare igrače. Svetle, leskeče stvari jim najbolj ugajajo.« Mladi novinec ni vedel, če govori Stari Charley resnico ali se samo norčuje, in odločil se je. da poskusi. Svojo «šaro» je najprej skrbno skril, zunaj pa je pustil nekoliko izstreljenih revolverskih patron. Zjutraj ni bilo nobene več, na njihovem mestu pa je našel enako število drobnih kamenčkov! Te vrste podgana je znana tudi pod imenom «malteška podgana«, po nekod jo poznajo kot «gorsko podgano». Doma je po vsem ameriškem zapadu. Od navadne rjave podgane je znatno manjša in mnogo lepša. Rep kna košat in je skoro bolj podobna veverici nego podgani. Barve je kameno sive, svetlih okroglih oči in ostrega smrčka. Navadno si išče hrane le ponoči. Dom si izdolbe v tleh in ga prav spretno zavaruje z «bodečožičnimi ovirami«, namreč z ostrim trnjem kaktov. Kače in roparske ptice so njene na hujše sovražnice. Stari Charley ni bil povsem natančen, ko je dejal, da ne kradejo, temveč samo «kupujejo», kajti mnogokrat se le zgodi da kaka posamezna živalica odnese predmet in pozah'i dati zanj odškodnino. Toda to velja samo v slučajih, ko na.de poedln piedmet, ki ji uraja. Kadar vzame kaj iz skupine večjega števila predmetov, pusti vselej nadomestilo. Nekateri skušajo pojasniti to navado malteške podgane z mnenjem, da tedaj, ko jo omami kaka svetla stvar, da jo želi imeti, ima že v goLčku kaj drugega, kar potom pusti v zameno. To vsekakor ne pojasni dejstva, da pusti vselej baH toliko kamenčkov ali česa drugega, kot vzame revolverskih patron ali srebrnih žlic. Znabitl meni, da je s tem zakrila tatvino. Morda je končno res poštena in misli, da je dovolj plačala za vzete predmete, in slo je le v tem, da ne ve in ne pozna našega pojmovanja valute. Kdo bi sodil, da najdemo pojem pravičnosti tudi v živalskem svetu! Grad m odda zastonj. Monakovska mestna občina je nakupila v bližini mesta večje zemljišče, h kateremu je spadal v 16. stoletju sezidan grad \Vatters-dorf. Občina je pripravljena oddati stavitev bi znašali približno 60 tisoč mark (260.000 lir). Kdor bi želel prevzeti grad, mora dokazati, da kna dovolj sredstev za vzpostavitev gradu. Doslej se je priglasilo Že 200 oseb, ki so pa vse odstopile, kakor hitro so pregledale poslopje. Grad je skrajno zanemarjen in je v nevarnosti, da se podere. V gradu je obsežno stopnišče, 30 večjih sob kapelica, na voglih so Štirje stolpiči in je videti grad od daleč prav romantična stavba. Nora obrt. Nov vir dohodkov si je poiskal neki berač v Hal le-ju na Nemškem. Obešal se je, ko so prišli ljudje v njegovo bližino, in se dal potem od svojih rešiteljev odrezati. TI rešitelji so ga tudi »opet obudili k življenju in ko so se prepričali, da si je hotel vzf/ti življenje radi lakote in hrezposelnosti, so mu naklonili večjo denarne vsote. Z obešanjem si je tako služil lepe denarce, dokler mu ni odvzela policija obrtnice s tem, da ga je zaprla Bil je pa ta berač res že preveč nesramen, v enem popoldnevu se je bil že petkrat obesil in ko se je hotel flfestič, ga je ccrešila» policaja. Spar radi glave faraonske Egiptovska vlada zahteva od Nemčije, naj ji ta vrne v pruskem državnem muzeju nahajajo6o se glavo kraljice Neiretete. la glava se je izkopala pred petnajstimi leti. Za izkopavanja je imel znani berlinski mecen James Simon pravilno dovoljenje. Po zakonskih predpisih so se tedaj izkopa niče razdelile. Egiptovska vlada je dobila krasen oltar, Simonu je pa ostala glava kraljice Nefretete. Predmete je odkazal egiptovski u-radnik posamezni stranki ko je bil prej ravnatelj egiptovskega muzeja ocenil vrednost ofceh predmetov. James Simon je pozneje daroval med drugimi starinami tudi glavo egiptovske kraljice berlinskemu muzeju. Egiptovska vlada sicer prizna da so je delitev vršila pravilno, dostavlja pa, da se je pa tedaj nepravilno cenila vrednost izkopane glave. Odkar se je namreč odkrila grobnica faraona Tu-tankamna, je porastla vrednost glave kraljice Nefretete, ki je bila tašča Tutankamnova. Na tej novi podlagi naj bi se torej dogovarjali egiptovska in nem ška vi ada, ki naj bi priznala da ima Egipt nekako pravico do Simonu odstopljene glave. Ta glava je kip in je naravnost umetnina in ni je tašče na vesoljnem svetu, ki bi imela tako mehkih in lepili potez. Obsojen na smrt. Prod poroto v Epinalu na Francoskem je bil obsojen Pavel Va-lenco na smrt, ker je iz sebičnih namenov t. j. da bi čimprej podedoval skušal večkrat svok) lastno mater zastrupiti in ji končno raz-česnil s sekiro glavo. Med razpravo je bil morilec svoje matere popolnoma miren, prav tak je ostal, ko se mu je naznanila smrtna obsodba. Morilcu se odseče glava na glavnem trgu v Epinalu. Do giTo-tine pojde, kakor predpisuje zakon morilcem svojih staršev, bos in s črno tenčico na glavi. Olas Iz Sibirije. Leta 1914. je Šel Leo Oberpertin-ger iz Trienta s svojim polkom, tirolskimi lovci, v vomo. Leta 1917 so ga zajeli Rusi. Od tedaj dalje so izostale od njega vse vesti, tako da so ga smatrali domačini Že za mrtvega. Te dneve je pa došlo od pogrešanega vo:aka iz Sibirije dolgo pismo, v katerem popisuje vo^'ak svoje dogodlia'e in izraža upanje, da se bo v kratkem vrnil v svoj rojstni kraj. Zarod za dečke v plamenih. V Ouebeku (Kanada, Severna Amerika) je nastal v zavodu za dečke sv. Karla požar, ki ie v kratkem času uničil celo poslopje. V zavodu je bilo tri sto eden in sedemdeset dečkov in štirideset žrtev, od katerih se je dobilo doslej že sedemnajst trupel. Nune so v zadniem trenutku metale dečke skozi okno na vrt, kjer je bil na srečo visok snee. ki ie padec nekoliko omilil. Škoda se ceni za 50 tisoč dolarjev. Novi predsednik v šrlet Obe zbornici v Švici sta izbral! na svojem zadive m zasejan hi naslednika prednjemu predsedniku švicarske zveze Motti v osebi odvetnika dr. Edmunda Srhulthessa in Roberta Haaba za njegovega namestnika. Schulthess je bi! že predsednik švicarske zvere v letih 1917. in 1921. Tudi nje?ov namestnik podpredsednik Haab je že predsedoval Švici in sicer 1. 1922. Prvi ima 60, druei 72 let. Dežela brez rev?3ev. Znani narodni gospodar profesor Irving Fischer iz New-Yorka je priobčil v nekem članku presenetljivo izjavo, da se bore Zedinjene države Severne Amerike tako srečno in uspešno zoper r>ev -čino, da jim je zagotovljena 1. 1932. popolna zmaga On trdi, da se je v dobi med letom 1921. in 192G. po- večal dohodek za 36 odstotkov. Dovolj je, nadaljuje Fischer, da gre tako dalje, pa doseže Amerika višek, ki ga doslej še ni dosegla nobena država. L. 1926. je znašal narodni dohodek 90 milijard dolarjev t. j. 770 dolarjev na vsakega posameznega državljana Prof. Fischer trdi, da je znašal srednji dohodek družine, obstoječe iz petih oseb in pripadajoče bolj revnim slojem, 2300 dolarjev v letu 1926. Ako se bo upošteval porastek dohodkov za zopet ni h 36 odstotkov v letu 1931., prihaja profesor do zaključka, da ne. bo tedaj več nobene revne družine v Zed i nje nih državah. Novo ekspedicije. Milanska mestna uprava je prevzela financiranje ekspedicije, ki potuje v ozemlje Karakorum in ki jo organizira italijansko geografsko društvo in planinski klub. Vodil bo ekspediciji kraljevi princ Aimone Savoya Aosta. Ekspedicija bo skušala doseči višinski rekord na himalajskem gorovju. Posebna komisija se napoti v najkrajšem času v Kašmir, kjer pripravi vse potrebno za glavno ekspedicijo. Ob enem se čuje, da bo rimska mestna uprava spremila posebno ekspedicijo,, ki bo gospodarsko in znanstveno raziskovala Arabijo. Za aravnavo Mlsslsslpplja. Predsednik Coolidge je predložil kongresu od vojaških inžener-jev izdelani načrt uravnave Mis-sissippijevih voda in sicer na o-zemlju, ki se razteza od mesta Cairo v državi Illinois do meksi-kanskega zaliva. Izvedba tega načrta bo stala 296,400.000 dolariev. Vlada se zelo poteguje za ta načrt. Z uravnavo odpadejo potem vsakoletne povodnji, ki so bile leto 1-njo pomlad posebno pogubne za cele okraje in so ogrožale že velemesta s popolno pogibeljo. Posledice mraza Na Kaspiškem morju je vladal te dnevp mraz, d i ie njegova površina nenadoma zmrznila. Mnogo ribi&iiih ladjic in čolnov je ostalo sredi morja priklenjenih med kdom. Nastopila so letala in odnašala ribiče na kopno, drugim ribičem so pa donašala živež. Ves pregled Kaspiškega morja je pa nemogoč, zato je skoraj gotovo, da je mnogo ribičev zapisn.n h smrti sredi ledene brezkončnosti vkljub prizadevanju neštetih letal, rešiti nesrečne ribiče grozne smrti. Volkovi na Švedskem Na severnem Švedskem, v Lapplandu in Zaemtlaniiu, so se pojavili volkovi v zelo velikem številu. Ogrožajo črede severnih jelenov. Samo v cbčini Frostviken so raztrgali petdeset jelenov in pregrizli dva in tridesetim živalim vratove. Volkovi namreč usmrčajo toliko živali, kolikor jih dosežejo, medtem ko se medvedje zadovoljujejo z eno, kvečjemu z dvema živali-ma. Upravnik Lapplanda Staaf v Oestersundu je mnenja, da se dado preprečiti večje žrtve le s strupom,da se namreč nastavlja volkovom s strihninom zastrupljeno meso. Janačkova glagolska maša Dne 5. decembra se je izvaja r-j, v Brnu na Čehoslovaškem prvi krat nova skladba znanega če-hoslovaškega skladatelja dr. Janačka, iu sicer njegova ma^a s staroslovenskim besedilom za solo, mešani zbor, orkester in orgije. Premiera je imela pri občinstvu nenavadno velik uspeh in listi so pisali o njej zelo navdušeno. Poročevalec lista »Narodni Osvobozeni» piše, da je Janačkova glagolska maša eno najboljših Janačkovih del in da bo šla z uspehom po celem svetu. DAROVI Ob priliki obletnice smrti nepozabnega sina Karluče-ta, dne 18. decembra daruje njegova mama L 50 Šolskemu društvu. Cen j. darovalki iskrena hvala! ZLATARNA Aifeart Povh Trat, Vin Mazz.n 46 Kupu/e zlato, srebro in kron*, ^opravlja in priKiaja zlatenico. Cene zmer te. Izšel je roman £ C*na L 6%—f po poš2i L 7.&0 TržsšKfl posojilnica in branllnlcs registr. zadrega z omej. pHJ «& Tiskarna Edinost u Trstu c s« t j ii ...............................................MMM»»«HWH«*****»' IMUMtMM •••■ •••* j Izvršuje vsa tiskarska dea v na med rnej-^m st tu kakor; J ---:-—----—-- ; 2 tidi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejiml stroji, j ; Irkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim stroj am. j j-——-----------———---* j Vsa »{.ročila sa izvršujejo ločno in po zmern h cenah. J .............................................,„{ jUl. S. Francesco d'Assisi 20