Leto V., štev. 68
Lfublfana; sreda, 19. marca 1924
(zhafa ob ♦ zjatraf. ^
gtane mesečno 20-— Din w inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
jUklošičeva cesta St. 16/1. Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Dln
Upravništvo:
Ijubljana, Prešernova-ul. št 54. Tele!. St. 38.
Podružnici t
Maribor. Barvarska ul. t^ Celje, Aleksandrova e.:,
Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 18. marca. Kaša razkritja o najnovejšem klerikalnem napadu na verski mir v deželi, na svcu- do vesti in vere so vzbudila splošno pozornost. Mi v meetu živeči naprednjaki si moremo komaj predstavljati, pod kakim terorjem dela naš somišljenik v premnogih vaseh na deželi. Misijoni so eno izmed sredstev terorja, uprizorjeni po skrbno napravljenem načrtu, kakor to zahteva gene-ralštab SLS.
Glavno plašilo SI.S prav nerodno juraljo v zaščito svojo vodstvo. Nekoliko poskuša tajiti, a kai. ko pa je so to in še več po vsoj deželi notoriČno. S'a to pa »Slovenec« pravzaprav vse priznava, in se povzponja do argumentacije, ki jo vredna, da. jo pribitemu.
Škofov člankar namreč trdi, da sc ravnajo misijonarji, ko se zaganjajo r napredni tisk, po — katekizmu. V vsakem katekizmu in v .vsaki moralki se dobi, tako trdi »Slovenec«, natančno navodilo, zakaj mora duhovnik s"ovednici in na prižnici preganjati Jutro« in »Domovino«! Katekizem cerkveni nauki so gibčni, če jih vatme jezuitski razlaga t olj v roko. Na nodlatrl takih razlag so klerikalci mir-duše obešali in zažigali »krivover-re» in čarovnice, ubijali znanost in umetnost ter zadržavali napredek Inveštva. A da se iz katekizma more ■klorati, da ie čitanje »Jutra« in »Domovine« greli, to je kljub tej sijajni ijoflovinski preteklosti klerikalstva vendarle presenetljivo.
Veren katolik se mora v vseh svo-"li delih ravnati po naukih svoje vere. Tako pravi »Slovenec«. To pot «mo složni. Želeli bi samo, da so kleriknli-tem predvsem ravna po tem lepem načelu. Klerikalizem pa je v vsej svo-: praksi ena sama dosdodna negacija, verskih načel. Le poglejmo delovanje klerikalcev: Ne le vse božje zapovedi so zanje razveljavljene, ampak strankarsko strastjo so iim dovo-lieni vsi grobi. Ta dvojna morala jemlje duhovščini uorlcd. Ka( pa veri škoduje, o tem razsoia-odrekamo našim klerikalcem v viko tomnefeneo. Vsaj njim ni za vero. Pred forom zgodovine je zdavnaj riz-mieno, da so katolicizmu, kadar in kjer so ga zadeli veliki udarci, škodo prinesle samo klerikalne zlorabe vero. Treba samo nekoliko proučiti, takšni povsem posvetni razlogi so vodili do razkola vzhodne cerkve, in ia; i? počenjala duhovščina, dokler ni pri-Hicala reformacije. Klerikalni tisk, ki Matematično laže, krade čast, zavija resnico in greši proti vsem predpisom tasti in poštenja, ta tisk hoče biti sodnik nad druirim, češ. da razkritje resnico o dvojni morali kardinalov tn duhovnikov »škoduje veri«? Torej ne 'ločin, ampak kritika zločina jo škodljiva! To jc ona ista morala, ki se rije stoletja skoz ves klerikalizem i a njegovo ponašanje napram svobodni ifinnosti in umetnosti.
Čitanje roparske »Straže« in mariborskega »Gospodarja«, ta katokicm priporoča, a »Jutro« — zabranjnjo. •Vsaka moralka« veleva, da se v občinski orlbor v Šebreljah voli no Janeza Korenjak, ker jo demokrat, ampak Izidorja Petoliznika, kec je pri-SLS. To je argumentacija, s katero nam odgovarja »Slovenec« n" našo rosne opomine, naj SLS ne gro"i prot.i verskemu miru.
Glasilo SLS nas ni omajalo v našem Prepričanju, da je ataka na svobodo >'esti naših kmetskih mož in žena po povednicah in misijonih v Sloveniji 'pašna veri in verskemu miru. Na-protuo: otročje momljanje o katekizmi. ki da obsoja »Jutro«, jo le eden med dokazi, da je za umazano aktiko SLS vera samo eno izmed redstev brez ozira na to, ali se pri
tn sredstvo onesnaži ali ubije. Mi bomo to lažimoralo pobijali 'ia M" moč. To delamo v interesu svo-»<lo vesti pa tudi svobode vere. Ko m pišemo o nemorali v cerkveni hie-•itliiji, o sramotnih činih in korupciji ' cerkvi od Vatikana do Slovenije, 'torimo to po »Slovenčovi« želji, »da katolik mora v vseh svojih delih '■tvoriti po naukih vere«.
Uradniške plače
Beograd, 18. marca. p. Jutri dopoldne 'i'- 9. posetijo zastopniki strokovnih or« tinizacij skupno s predstavniki uradni« ''"•■ga Saveza finančnega ministra, ki jim ip obljubil, da jim pri tej priliki dcfinl« ivno odgovori glede dohodkov predvi« icnih po novem uradniškem zakonu, ka« •°r tudi poda odgovor na vprašanje, fea) jc sklenila komisija, ki sc bavi z dra 1'njskimi dokladaml. O tem je finančni minister obširneje poročal na včerajšnji ®il ministrskega sveta,
Novih 32 poverilnic izročenih
Protest proti priznanju aneksije Besarabije
Moskva, 18. marca. s. Sovjetska vlada je z brzojavko na Poincareja protestirala proti ratifikaciji hesarabskega proto-
PREDAVEC IN MAČEK V BEOGRADU. - KONFERENCE OPOZICIJSKEGA BLOKA. — POPOLN SPORAZUM GLEDE NADALJNE TAKTIKE.
Beograd, 18. marca. p. Danes dopol« I rirala z Davidovičem in Marinkovičem. dne sta z zagrebškim brzovlakom dopo« , Ob pol 17. sta dospela h konferenci tudi tovala v Beograd podpredsednika HRSS ' Spaho in Korošec. Ob 17. so Maček, Pre« Uola v francoskem parlamentu. Brzojav dr. Maček in Predavcc. V narodno skup« I daveč, Hohnjec, Kuicnovič in Pcra Mar« 'fcn zatrjuje, da znači odločitev francoske ščino sta došla okoli 11. ure. Takoj na to kovič odšli v predsedništvo narodne zbornice na predvečer rusko - rumunsklli sta se napotila v muslimanski klub, ka« skupščine ter tu izročili 32 poverilnic ' pogajanj vmešavanje tretjega v interne mor sta došla tudi posl. Pečič (dem.) ter ! podpredsedniku Bakiču od katerega so ' ruske zadeve, kar 1)1 utegnilo ovirati t raj Hohnjec (klcr.) kot člana verifikacijskc« zahtevali reverz. Bakič jim je Izjavil, da j „) niir In povzročiti, da ostane položaj v
OSTRA SOVJETSKA NOTA FRANCOSKI VLADI. - POOSTRITEV RUSKO-RUMUNSKIH ODNOŠAJEV.	i
Moskva, 18. marca. c. Odnošaji med Moskvo in Bukarošto so so v zadnjih dneh zaradi Besarabijo tako zelo poostrili, da so odgoditev dunajske konfe-
ga odbora. Radičcvska odposlanca sta predložila 21 novih poverilnic, ki sta jih prinesla iz Zagreba, kakor tudi 10 onih, ki so sc že nahajale v Beogradu. Potem jc Pcčič odšel v vcrifikacijski odbor, da sc prepriča, ali proti novim pooblastilom ni bila vložena kaka pritožba. Nato se ic vršila konfcrcnca v klerikalnem klubu
jim reverza nc more datlj kpr to ni pred« i tem ozemlju še dalje časa nepojasnjen, videno v poslovniku. Ko so poslanci za« j Sovjetska vlada opozarja, da Je s tem
htevali, da sc pozove predsednik skup ščine Jovanovič, sta Bakič in tajnik Ko bnsica izjavila, da ga telefonsko ni mo« goče doseči. Nato jc Predavcc zahteval povcriinice nazaj, češ, da jih bo izročil jutri na plenarni seji Narodne skupščine.
katere se jc udeležilo veliko število po« Bakič jc izjavil, da izročenih aktov ne slancev klerikalnega in muslimanskega ! more več vrniti, pristal pa jc da se vpi°
kluba. Dr. Maček in Predavcc sta poro« čala o bodoči taktiki HRSS. Konferenca jc trajala do pol 13. Za tem jc Predavcc sprejel novinarje, ki jim je podal na« stopno izjavo:
Bil sem na Dunaju, kjer sem poročal predsedniku stranke Radiču o situaciji. Predsednik stranke je odobril vse naše korake in popolnoma soglaša s politiko strankinega vodstva. Naročil jc, da naj naša stranka nadaljuje to politiko in pa taktiko. Čim bodo v vcrifikacljskem od« boru ostali mandati overovljeni, prej« mejo vsi Radičevi poslanci navodila, da so vedno pripravljeni za odhod v Beo« grad. Podrobnosti taktike bo določil opo zicijski blok.
Ob pol 16. sta prišla dr. Maček in Pre« davcc v demokratski klub ter tu konfc«
šejo v vložni zapisnik skupščine ob na« vzočnosti gospodov, ki so jih prinesli. To se jc zgodilo in povcriinice so bile vpisane v vložni zapisnik pod št. 6112 6154. Donašalci so sestavili o izročitvi še poseben protokol, ki so ga glasno pre čitali tajniku Kobasici in mu ga izro« čili.
Beograd, 18. marca. p. Na konferencah
Francija kršila pravice Besarabije In zveze fovjctsklh republik ter vsled tega odgovarja ludi zn škodo, kl jo jc Ituntu-nljrt storila sovjetski zvezi z okupacijo Besarabije. Sovjetska vlada bo Izvajala vse odgovarjajoče konstkvence.
renče, ki jo bila. določena na 27. t. m. zdi neizogibna. Po vwj Itusiji so se v nedeljo vršila ljudska zborovanja, na katerih so je protestiralo proti aneksiji Besarabijo k Uumunski. Ruski tisk piše iclo ostro. »Pravda^ pravi, da Rusija zahteva, da 60 besarabsko v pra Sanjo reši potom plebiscita in zaključuje, da so ru-munska vlada moti, ako misli, da bo Rusija še dolgo časa trpela, da je Rumun-ska samo nekoliko ur oddaljena od Odeso.
Italijansko-romunski konflikt
Itim, 18. marca, s. Listi izjavljajo Rlede rumunsko - italijanskih nesporazumljcnj,
Poincarejeva zmaga v senatu
Pariz, 18. marca. j. Senat je sprejel s 131 proti 23 glasovom celokupni vladni
vsle<l katerih jo bil prihod rumunsko j predlog o izrednih polnomočjih In fi«
kraljevsko dvojice v Italijo odpovedan, da jo italijanska vlada predlagala čim
med voditelji opozicijo je bil danes do« j prejšnjo rešitev nekaterih žo leta visečih sežen popolen sporazum glede nadaljne , finančnih vprašanj pred obiskom rumun-taktike. Baje pride že prihodnje dni j skega kralja. S tem je hotela preprečiti,
manjša skupina radičovskih poslancev v Beograd. Zvečer sta posl. Predavcc in Maček konferirala z zemijoradniki ter sc ž njimi dogovarjala o skupnih agrar« nih akcijah. Ob 7.20 sta se vrnila v Za« greb, kjer sc jutri vrši seja vodstva
bo storila vlada
SEJA MINISTRSKEGA SVETA. - UGIBANJA RADIKALSKEGA CA-
SOPISJA.
Beograd, 18. marca. p. Zvočor od 6. do 9. tire se je vršila soja ministrskega svota, na kateri so je obširno razpravljalo o položaju, ki jo nastal vsled izročitve novih radičovskih poverilnic. Ministri so po seji odklanjali vsako direktno informacijo, izvedel pa s?m, da vlada no namerava delati verifikaciji nobenih tožav in jo torej računati, da bodo danes najavljeni radičevski mandati tekom tega tedna vorificirani. Vlada računa s prihodom radičovcev v parlament in bo se nadc, da ostanejo radičevci doma izkazalo za neosnovane. Po njihovom prihodu bo razmerjo sil v narodni skupščini sledečo: vlada razpolaga s 122 zanesljivimi glasovi (108 rad. in 14 džc-mijetovcev), opozicija bo štela: ožji blok 90 in 52 radičovcev jc 142 poslancev, katere pa v borbi proti radikalom v svrho rušenja radikalske vlado podpirajo tudi zemijoradniki (11) in 2 socialista. O Nemcih (8) se sodi, da si no bodo upali Be vmešavati v nastajajočo odločilno borbo. Vlada jo torej v znatni manjšini in je pripravljena na demisijo. O tem, kdaj se
naj to izvrši in katera taktika se naj vodi, so prepuščene Pašiou svobodne roke. Tudi danes se delajo radikali velike optimiste in v radikalskih »Beograjskih Novo-tih« so hvali eden od ministrov: Si tuacija se razvija, kakor treba.
Po končni razpravi o politični situaciji je min. svet m. dr. odobril nakup palače »Anker« za svrho ministrstva pro-svete.
Beograd, 18. marca, p. Radikalsko časopisje objavlja informacije, da Pašič ne bo preje podal ostavke, predno ne pridejo radičevci v parlament. Po drnsri verziji smatra Pašič, da opozicija ne bo storila ničesar odločilnega, predno budžet no bo sprejet. Takoj po sprejetju proračuna pa bi Pašič s kraljevskim ukazom parlament odgodil, erazčistib situacijo, nato nn novo sklical skupščino, ki bi naj sprejela invalidski zakon in zakon o zem-Ijoradniški banki, nakar bi razpisal vo-1 litve.
Opozicijonalni krogi smatrajo, da je ta načrt neizvedljiv.
Budžet finančnega ministrstva
SPREJET Z VEČINO GLASOV. — OSTRA KRITIKA OPOZICIJE. Beograd, 18. marca, p. Danes dopoldne I stopil Nemec Kralt, ki je kritiziral bud-
je bil v seji Narodne skupščine najprej prečitan od ministrstva pravde predložen predlog zakona o olajšanju v sodnem postopanju v področju višjih sodišč v Ljubljani in Splitu. Predsednik Jovanovič je izjavil, da predloži to zadevo zakonodajnemu odboru.
Za tem je skupščina prešla na dnevni red: Debata o budžetu ministrstva financ. Prvi Je govoril dr. Bohmen (musl.) in kritiziral generalno direkcijo neposrednih davkov, nato direkcijo državnih cariu in državnih dolgov. Pokazal je na mnoge nepravilnosti in naglašal, da so takse previsoke. Radi tega trpi samo siromašno ljudstvo. Nastopil Je proti unifikacijl monopola tobaka in izjavil, da bo glasoval proti budžetu. Za njim je govoril klerikalec Kulovec, ki se je bavil s taksami in kritikoval nepravilno postopanje finančnih organov v Sloveniji.
Demokrat Kumanudi je kritiziral budžet finančnega ministrstva, ki bi moral služiti za vzgled budžetom ostalih ministrstev, pa jo izdelan nadvse malomarno. Očital jo finančnemu ministru, da je budžet svojega ministrstva povišal za preko 860 milijonov dinarjev. Prošlo leto je znašal ta proračun 1„147.000,000.000 dinarjev, a letos skoro poldrugo milijardo. Kritikoval jo slabo administracijo v finančnem ministrstvu. Poprej je v Beogradu obstojala ena sama carinarnica, sedaj pa so kar štiri. Kritiziral je tudi nepravilno delovanje monopolske uprave in za-vlačevanjo izplačevanje državnih bonov, za katere jamči država. To postopanje dela zelo slab utis na Inozemstvo.
Za njim js govoril zemljoradnik Mo-skovljevič, ki je kritiziral nove davke, ki so v veliko breme naroda. Nato le oa-
žet. Pri tem je prišlo do incidenta med njim in posl. Kobasico. Kralt so je posebno pritoževal uad poslovanjem davčne .administracije in očital njenim funkcionarjem različne nepravilnosti. Celo uradniki v resortu finančnega ministrstva vrše nezakonitosti. Izjavil je, da bodo Nemci glasovali proti temu budžetu. Predgovorni-kom je odgovarjal finančni minister doktor Stojadinovič in podal mal ekspoze, v katerem je v glavnem govoril o tem, da so ie naš izvoz znatno zvišal in da so stalno boljša. Naša trgovinska bilanca je aktivna in dinar se dviga. Zlasti se je zvišala produkcija tobaka, od česar bo imela država veliko korist.
Skupščina je prešla nato na glasovanje in Jo bil budžet ministrstva financ z večino glasov sprejet. S tem je bila seja zaključena in prihodnja odrejena za jutri dopoldne.
Znižanje bolgarskih reparacij
Sofija, 18. marca. s. Da dokažejo Can-kovl vladi zadovoljstvo nad njeno mirovno politiko, so velesile sklenile zmanjšati račun o okupacijskih stroških na 25 milijonov zlatih trankov.
IZ BELGIJE.
Pariz, IS. marca. J. Belgijska zbornica se je po daljši pavzl danes popoldne zopet sestala. Thcunis le prečital progra-matlčno izjavo, v kateri naglasa v bistvenem smernice prvotnega kabineta. Vlada bo skušala urediti reparacijski problem sporazumno s Francijo pravično In praktično.
da bi italijanski narod vsled starih nesporazumov ne sprejel dvojice dovolj gostoljubno.
Po volitvah v Podkar-patski Rusiji
Praga, 18. marca. h. Guverner karpat-sko Rusijo dr. Beskid in njegov namestnik sta bila brzojavno pozvana v Prago, da poročata na merodajnih mestih o vzrokih, ki so pri nedeljskih volitvah v dvanajstih okrajih karpatsko Rusije povzročili zmago komunistično stranke.
Praga, 18. marca. j. »Coske Slovo« zahteva anulacijo volitev v podkarpat-skl Rusiji. Pri današnji seji parlamenta so pričakovali komunističnih nemirov, vendar so zdi, da bodo napravili komunisti vsled volilno zmapo kratko pavzo. Edina, demonstracija, ki so si jo privoščili, jo bila v tem, da so prišli k današnji seji z rdečimi klinčki v gumbuicah.
NEMŠKI KANCELAR NA DUNAJU.
Dunaj, 18. marca. s. Državni kancclar dr. Marx prispe jutri popoldne ob 5. na Dunaj. V njegovem spremstvu se nahaja razen državnega zunanjega ministra dr. Strcscmanna, tudi nekaj gospodov državne pisarne. Program obiska obsega več konferenc in sprejemov, vendar pa bo v splošnem lo bolj čin vljudnosti in proti-usluga za svoječasni obisk dr. Sclpla v Berlinu. Na konferencah, ki so predvidene se bodo obravnavala razna medsebojna gospodarska ln trgovska vprašanja. Državni kancelar odpotuje v petek opoldne.
AVSTRIJSKI DEFICIT V MINULEM LETU.
Dunaj, 18. marca. s. »Neue Frcic Prcs-se» prinaša končno številko avstrijskega deficita za leto 1923, ki znaša 1.6 bilijonov t. J. polovico več, kot bi smela znašati po predlogu Zveze narodov.
AVSTRIJSKI POSLANIK V MOSKVI.
Moskva, 18. marca. s. Za avstrijskega poslanika v Moskvi je bil Imenovan dosedanji zastopnik Oto Pohl. Včeraj jc izročil Kaleninu svoja povcrilna pisma.
TROCKIJ SE VRAČA V MOSKVO.
Pariz, 18. marca. .c. Kakor se javlja iz Moskve, se Trocklj v nekaj dneh povrne v Moskvo in prevzame vodstvo vojnega komisarljata. Z druge strani pa sc poroča, da je odšel Rikov na Kavkaz, da pregovori Trockega, da opusti svoje stališče, s katerim podpira pokret delavske opozicije, v četner da sc mu je Troc-kij vdal. Pomočnik Trockega v vojnem komlsarijatu, Skalinsklj, je odstavljen ln je stopil na njegovo mesto ukrajinski pacifist Frunze, kl jc v zadnjh dveh letih obsodil na smrt več tisoč ljudi v pogro-mlh proti rokovnjaštvu. Kje se nahaja Trocklj, Je Še vedno tajnost.
MOČAN POTRES V ALŽIRU.
Constantine, 18. marca. e. Včeraj jc bil močan potres v okolišu Batne. Veliko hiš se je porušilo. V Kl Ksuru jc ubilo tri otroke, več oseb pa je težko ranjenih. V okolišu Aln Tute jc tudi zelo veliko hiš porušenih. Prvemu potresnemu sunku je sledil še drugI, ki je napravil tudi veliko škode. V svrho reševalnih del je bilo odposlano vojaštvo s potresno
nančnl sanaciji. Predlog bo sedaj poslan, ski zbornici vrnjen, da sprejme par spre« memb senatu. Resnih težkoč ni več.
Ameriški kredit Franciji
London, 18. marca. s. Daily Telegraph doznava, dn dosega kredit, ki so ga sta« vile Združene države Franciji na razpo« lago, svoto 30 milijonov dolarjev. Vse vesti o 100 do 200 milijonih dolarjev ao pretirane.
Pariški poročevalec «Daily Heralda« potrjuje, da je moral predsednik Banque de France prevzeti napram Morganu obveznost, da Francija nc bo povečala svojega visečega dolgu, dokler traja amo riška podpornn akcija, in da nc bo vzela nobenega posojila, čigar obresti bi bile krite iz rednega proračuna.
POŠTNO-BRZOJAVNA KONVENCIJA Z ITALIJO.
Beograd, 18. marca. p. Danes popoldne sc jc vršil sestanek naših in italijanskih delegatov, ki se bavijo s sklepanjem poštno-brzojavnega sporazuma. Našo delegacijo zastopata dr. Krbavac In Zlata-novlč, italijansko pa Nemi in Mateuci, ki sta včeraj dopotovala v Beograd. Upajo, da bo ta konvencija sprejeta brez vseli težkoč, ker jc predvsem tehnične narave.
OMEJITEV PRISELJEVANJA V AMERIKO.
Washhlf?toil, 18. marca. s. V reprezentančni hiši je bil sprejet osnutek zakona o priseljevanju, v katerem se zmanjša število priseljencev na dva odstotka oseb, ki žive že sedaj one narodnosti v Ameriki.
AMERIŠKI ZRAKOPLOVI NA POTU OKOLI SVETA.
Newyork, 18. marca. s. Štirje ameriški zrakoplovi, ki so nastopili polet okoli sveta, bodo med 17. in 20. Junijem prispeli na Dunaj in tam ostali nekaj dni.
Inozemske borze
18. marca.
CURIH: Beograd 7.10, New-York 580, London 24.85, Pariz 29, Milan 24.60, Praga 16.715, Budimpešta 0.0085, Bukarešta 3.05, Sofija 4.15, Dunaj 0.00815.
TRST: Beograd 28.90 do 29.20, Dunaj 0.0330 do 0.03'10, Budimpešta 0.03 do 0.04, Praga 68.25 do 68.75, Bukarešta 12.25 do 12.75, Pariz 118 do 119, London 101.00 do 102.40, New-York 23.70 do 28.90, Curih 407 do 410, dinar 28.90 do 29.20, dolar 23.65 do 23.85, carinski franki (20 zlatih) 91 do 92, uradni tečaj zlate lire 453.79.
DUNAJ: Beograd 865 do 869, Berlin 15.80 do 16.40, Budimpešta 0.91 do 1.01, Bukarešta 379 do 881, London 303.400 do 304.400, Milan 3024 do 8036, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3572 do 3588, Praga 2051 do 2061, Sofija 499 do 503, Curih 12.235 do 12.285; valute: dolarji 70.860 do 71.200, funti 301.600 do 303.200, lire 3020 do 3040, dinarji 864 do 870.
PRAGA: Beograd 43.65, Dunaj 4.92, Berlin 7.95, Rim 151.25, Budimpešta 4.875 Pariz 180.50, London 150.55, Ncw-York 85.05, Curih 610.75.
BERLIN: Beograd 5.38, Dunaj 6 08, Milan 18.05, Praga 12.21, Pariz 21.05, London 18.05, Ncw-York 4.19, Curih 72.62.
LONDON: Beograd 345, Berlin 18.75, Pariz 84.80, Rim 100.525, Curih 24.85, New-York 428.50, Dunaj 305, BuVareSla 817, Budimpešta 280, Praga 148'
NEW-YORK: Beograd 12!'	n
22,5, London 429.37, Pariz	■ h
17.24, Rim 421.75, Dunaj G	a-
15, Praga 286.75.
Trgov, odnošaji med Italijo in Jugoslavijo
IZJAVE TAJNIKA TRGOVSKE IN OBRTNIŠKE ZBORNICE DR. FR VVINDISCHERJA.
Izkoriščanje naravnih bogastev in veliki delokrog, ki ee nudi trgovcem
Trst, 18. marca.
Današnji »Pičc-olo« priobč.uje razgovor o italijansko-jugoslovensklh trgovinskih odno&tjih s tajnikom ljubljansko Trgovsko in obrtniške zbornice dr jem. Franom Windischerjem, ki so jo te dni mudil v Trstu. Doktor Windischer je podal dopisniku tržaškega dnevnika sledoče zanimivo izjave:
Uvozna statistika med Italijo in Jugoslavijo dokazuje, da se je izmenjava blaga med obema državama po vojni zelo povečala. Jugoslavija izvaža v prvi vrsti les, agrarne produkte in živino, potrebuje na kolonijalno blago, Industri.inlne artikle, posebno pa teks-tilije. Glede trgovine z Jugoslavijo od lota 1918. dalje, je Italija zdaj na prvem, zdaj na drugem mestu. V resnici pa jo trgovina z Jugoslavijo mnogo inlenzivnojSa, kor so statistike o uvozu in o izvozu ne ozirajo na vse blago. ki eo izmenjava v potniškem prometu.
Dejstvo je, da fo bili trgovinski stiki med obema državama tudi v dobi akutne politične krize zelo živahni. Baš trgovina kaže, da so pogoji življenj:!. močnejši od političnih momentov. Nagli valutni padci so nudili posebno ugodnosti za eksport.no trgovino.
7j ozirom na veliko dolžino granice mM obema državama, od katerih je ena po svojem bistvu industrijska, druga pa agrikulturna, je utemeljeno pričakovanje, da se bodo trgovinski odntfaji med oboma državama v bodoče če bolj pojačili. Te nado eo posebno upravičene, če upoštevamo možnost So večjega razmaha in nadpro-dakcije, ko bo sklenjena trgovinska pogodba ter bodo železniške in pomorsko zveze izboljšane, ko izginejo vplivi povojne dobo in ko se stabilizira valuta. V obeh državah so trgovci in industrijalci zelo pridno gibljejo. Oni poznajo iz lastnega izkustva dejanski položaj in potrebo Italije in Jugoslavije.
Jugoslavija, bogata po naravi, potrebuje v prvi vrsti kapitala in tudl ini<\jat,ive od zunaj. Zato se išče so-delovanj'? inozemskega kapitala, katero ne za d one na težkoče. ako so to vrši s potrebnim taktom in v oportu-nih oblikah.
Kar se tiče ustanavljanja, tujih podjetij. je najboljšo, da so faktorji, kl imajo na razpolago tozadevna sredstva. združijo ali pa vsaj so naslonijo na domača podjetja, pa naj gre za kapitaliste. industrijalce ali za velefcr-Kovce. Saj je splošno znano, da so jugoslovanski kraji na polju trgovine, industrije !n denarstva šo neizrabljeni.
industrijalcem in kapitalistom, odpirata najugodnejše perspektiva. To prav dobro vedo v Nemčiji in Avstriji. Ti dve državi, ki pozuata jugoslovansko ozemlje že od prej, sta v tem pogledu že pridno na delu. Nemški in avstrijski trgovci, industrijalci in finančniki so udeleženi na novih in starih podjetjih. Posebno jo treba tu imenovati dunajsko finančne kroge. Prav tako so interesirani v Jugoslaviji francoski, angleški in ameriški kapital in francoski denar jo udeležen na raznih bančnih podjetjih.
Več nego enkrat so pretresali italijanski kompetentni faktorji vprašanja italijanskega gospodarstva z ozirom na državo SHS. Toda le na bančnem poliu se vršijo pogajanja. Čas pa je, da se od besed preide k dejanjem.
Na vprašanje, kakšne perspektive se nudijo v Jugoslaviji za italijansko bančno poslovanje, jo odgovoril dr. Windischer, da so mu zdi najprimernejše načelo, če inozemci ne ustanavljajo v Jugoslaviji novih denarnih zavodov, temveč se domačim finančnim napravam pridružujejo kot. sriinte.ro-senti. Na ta način so prihrani mnogo delavnih sil in mnogo časa, katerega zahteva vsako novo podjetje. Ta oblika sodelovanja italijanskega kapitala na jugoslovanskih tleh je najprinrav-nojša in obeta največ uspeha, ne glede na to, da prihrani tudi največ stroškov.
Inozemskemu kapitalu se na ta način odpira prilika, da začno poslovati s kil jen tel o, ki žo obsoji ter si jo ni trebn iskati. Tako so uveljavljajo vse tuje bančne skupino — izvzemši edini Wiener Bankverein — in sodelujejo s svojo glavnico pri domačih dobro uvedenih podjetjih.
Če uvažujemo kupčijsko stike med Italijo in Jugoslavijo na podlagi trgovine z lesom in živino z eno strani, z druge strani pa s tekstilnim blagom, je iz tega takoj razvidno široko polje, katerega ima pred sabo italijanski kapital. ki se hoče udejstvovati na jugo-slovenskih tleh. Industrijalna aktivnost. soudeležba na polju trgovino in dobav so posledice participacije na tem ali onem zavodu.
II koncu velja omeniti telefonsko zveze med Italijo. Ljubljano in Zagrebom. Brez telefonskega prometa -o rodni trgovski odnošaji nemogoči. Direktno telefonsko omrežje že ekslstira, in ni nolieue tehnične ovire, da bi se ne vzpostavilo. Trgovski ter industrijal-ni krogi obeh držav bi tako obnovitev z odobravanjem pozdravili.
stranke, da opozicija ne strmoglavi
vlade že pred sprejetjem budžeta, ker bi z odgoditvijo budžeta prišlo na-meščenstvo s i. aprilom v jako težak položaj. Opozicijska taktika daje vladi priliko, da ob provedbi činovniško-ga zakona sklene take dodatke, ki bodo vsaj znaten, korak naprej.
V to svrho vpostavljeini znesek 600 in 50 milijonov Din je prenizek. Treba odločnega pritiska, da se dovoli več.
Uvažujč vse te Tazloge, se je slovenska organizacija JDS danes ponovno obrnila na vlado, naj so v tem odločil nom trenutku spomni opetovanih slovesnih obljub, na demokratski klub pa, da naj pazi, da se v svoji lojalnosti no vračuna, ampak na vso moč pritisne, da bo nova draginjska naredba prinesla čim največ sattsfakcljo trpečemu državnemu nameščenstvu in zla-sti tudi železničarjem.
Husein Ibn Ali
ncvl wn>-<.tt i?aHf.
Industrijalci, podjetja, veletrgovci!
Mnogo jih je mod vami, ki bi mogli še stopiti v vrsto onih, ki eo že storili v častni meri evojo dolžnost napram veliki misli, ki gradi »Sokolski Tabor«. Kl!£amo vas! Trkamo na važo zavednost, na vaš narodni ponos in na va.šo ljubezen do Sokolstva. Trdnjava na Taboru se dviga in ne dolgo, bo stala, ponosna in nepremagljiva! Velik je cilj in žrtev vreden. Ali žrtev je treba velikih!
Mnogo nam šo manjka, predvidno 000.000 Din, da dopolnimo proračun 3.350.000, toda res skoraj malenkost napram že doseženim uspehom. Številko govore, da je gradbena akcija bila trdno zasnovana, da je torej vredna vašega zaupanja!
Zato prispevajte po svojih najboljših močeh, prispevajte s srccm, da rešimo Tabor!
Odbor društva za zgradbo doma Sokolu I. v Ljubljani.
/ Poročali smo že, da jo del muslimanskega sveta proklamiral kralja v arab-
fkem Iledžasu, Huseina, za novega ka-ifa. Seveda jo še zelo dvomljivo, ali bo mogel Husein kot kalif prodreti in se obdržati, ker ima za enkrat za seboj lo Arabce. Vsekakor govori v njegov prilog dejstvo, da ga podpira Anglija, ki združuje v mejah svojega imperija največ muslimanom, in da eo bodo izrekli ra njega bržčas tudi mezopotamski mu-Slimam, saj jo, kakor znano kralj Iraka, Emir Foizal, Huseinov sin.
AngleSko simpatijo za novega kalifa so umi ji ve, ako pomislimo, da jo Husein pod vplivom in v Interesu Anglijo proklamiral neodvisnost Hcdžasa od Turčijo ko jo ta stopila v vojno proti antanti. Antanta se mu je revanžirala s tem, da je priznala lledžas za suverono kraljevino in Huseina za kralja. Seveda pa jo ta suverenost le bolj na papirju, saj šteje ccla kraljevina z Moko in Medino vred lo okrog 800.000 prebivalcev in Husein je v lastnem interesu prisiljen, se nasloniti na kako močnejšo državo. Da si jo izbral za protektorja baš Anglijo, jo umevno in z njegove strani gotovo pametno.
Ali ste že poslali^ naročnino za „Jutro"
nrzavme nameščence
Iz Beograda poročajo, da je vlada na delu, da s 1. aprilom izplača uradnikom nove temeljne plače, obenem pa zniža dravinjske doklade. To poročilo jo vzbudilo v krogih državnih nameščencev živo gibanje, čuti se, da je t.u odločilen trenutek in la mora m,im istrski svet, ko pretresa nove dra-ginjske doklade, pokazati jasno barvo.
Po proračunu, ki bo sprejot prihodnji teden in čigar veljavnost začne 1. aprila, je za provedbo uradniškega zakona in kar je z njim v zvezi na razpolago G00 milijonov Din in 50 milijonov Din vrhu tega za vpokojence. Torej 650 milijonov Din voč za 12 mese-cov. Dvanajst,inke pa so dale od januarja do aprila 200 milijonov, kar jc na mesec izračunano nekaj več.
Koliko natanko se potrebuje samo za zvišanje temeljnih plač, se prav ne v6. Zlasti ker prevedbe v nekih resor-tih niso Še končano. A to jo gotovo, da s 050 milijoni finančni minister ne moro izvesti zakona in pustiti stATO doktade. Manjka mu v to svrho po računu dobro poučenih cenlteljev okrog 200 milijonov samo za aktivno činov-ništvo! Za vpokojenco pa bi trebr.lo še okrog 100 milijonov Din.
Državno nameščonstvo stori prav, če v tem trenutku napne moči, da opozori vse činitelje.
Mislimo, da no izda.mo nobene tajnosti da ie no želii • demokratske
Politične beležke
+ Shod brezposelnih. Za včeraj zvečer jc bil sklican v Mestni dom shod za brezposelne, k! pa je imel s problemom brezposelnosti malo opraviti. Prireditelji so le zlorabili sicer slabo obiskano prireditev v komunistično hujskanje. Na shodu so med drugimi govorili sodrug! Vrhovnlk, Skuble, Joža Oolmaler In Os-terman, kl so vsi ostro napadali vlado, Vranglovce In — Orjunašo ter pozivali zborovske nai vstopijo v odbor za brezposelne. Med njihovimi govori se je ves čas čulo medklice ter vprašanja: «Kje je denar?«, .Kam ste dali podpore?., »Odborniki sede sedai vsak dan v Emoni, preje niso!. Itd. Oovornik Skuble hudo napada vel. župana Sporna ter čita njegov odlok, s katerim je zavrnil prošnjo, da bi smel njihov odbor za brezposelne pobirati podpore. Za Oolmajerjem ie nastopil neki delavec, ki je povdarjal, da ne ve zakaj so prireditelji sklicali shod. «MI hočemo vedeti, ali bomo dobili kako podporo.« Zahteval jc, da se shod za brezposelne vrši podnevi, ker imajo vsi čas, ne pa po noči. Pritrjevanje. Medklici: »Kdo je odbor volil?« «Prlš1l smo, da nam bo da! odbor obračun.. Tudl zadnji govornik, kl Je nastopil s klobukom na glavi, je zahteval, da naj pridejo šc enkrat na shod vsi, ki bodo povedali koliko denarja so dobili od odbora. Nato se je začel splošen nemir, med katerim je g. predsednik prečital resolucije ter razglasil, da so sprejete. Po shodu sc jc vršila mala demonstracija, katere so se udeležil! le maloštevilni mlajši zborovale!, kl so pozdravil! zlasti mestni magistrat s klici: «2lvc!a sovjetska Rusija!«, »Slava Leninu«. »Doli Orjuna«. Mala gruča mladih demonstrantov je dospela še do pošte, odkoder je menda hotela napast! ljubljanski bar, pa Jo je preje policija razgnala. Izvršenih ie bilo par aretacij. Cela prireditev se je vršila v znamenju fiaska in jo končala s pravo blamažo. Več resnih mož, ki so prišli radi vabljivih lepakov na shod, je odkrito obsojalo prireditelje ter izjavljalo, da se tako ne rešujejo socialna vprašanja brezposelnih.
+ Neprijetna vpraSaitja. »Avtono-mist« hudo sprašuje vest »Slovencu« in ga poživlja, naj pove, zakaj se jc »Katoliška tiskarna, prekrstila v »Jugoslovansko«, zakaj se «Kmcčka zveza« zove «Ju goslovanska Kmečka zveza«. Čudno Je lc, zakaj ta vprašanja stavlja šele zdaj, ko Ka je SLS dala na indeks. Odgovor na »Avtonomistovo. vprašanje je lahek: kakor je bilo jugoslovenstvo lc plašček, kl ga je 1. 1918. in 1919. rabila SLS, da ga pogrne preko njeno avstrijanščine, tako je avtonomizem SLS umazana konjska plahta, da se žnjo pokrije nagota srednjeveške mrliške grimase klerikalnega jezuitizma.
+ Hrvatska Zajeshilca Je v nedeljo imela svoj letni občni zbor. V referatu strankinega tajnika Ivice Poršiča o žlvo-tarenju stranke zajedničarsklh inteligen-tov jc posebno značilen povdarek: »treba jc mirno spremljati razvoj političnih dogodkov ln stremeti, da (Radičeva) stranka, ki že peto leto vodi hrvatski narod in Ima njegovo usodo v svojih rokah, neovirano dovrši svoje delo, nakar se jI bo lahko sodilo po delih In doseženih uspehih.. Zajednlčarji imajo torej preizkušeno politično devlzo, da je potrpljenje božja mast, in tako jim bo vse prav, karkoli pride. O političnem položaju je nad eno uro govoril dr. Ivan Lotkovlč, toda »Hrvat, navzlic dvokolonskemu poročilu o občnem zboru ne razodene niti z besedico, kaj je dr. Lorkovič tehtnega povedal.
čine. Poročal je oblastni tajnik JDS. Spindler iz Maribora o političnem položaju in zlasti pozival k skupnemu nastopu
naprednih strank, kar so odobravali tudi navzoči pristaši drugih strank.
Zetale: Demokratski shod, ki se Je vršil v Zetalah v nedeljo popoldne, je posetilo nad slo ljudi. Tudi klerikalci so prišli. Vsi bo odobravali izvajanja govornikov g. Vidgaja tn Malgaja. Ustanovila se je nato krajevna organizacija a predsednikom Franom Svenškom, gostilničarjem v Zetalah. Ostali odborniki so tamošnji posestniki in drugi mladeniči.
*
JESENICE. Občni zbor krajevne or< ganizacije JDS v nedeljo jo bil krasno obiskan. Z največjim veseljem so bili pozdravljeni tudl naši zavedni železni« čarjl, ki so s svojo prisotnostjo in stvar« nimi nasveti ponovno dokazali, da žele skupnega in intenzivnega dela vseh slo« jev zavedajoč se, da je edino v tem mo» goč napredek in pa Izboljšanje položaja. Za novo poslovno dobo jo bil izvoljen stari odbor, ki bo svojo nalogo kakor do sedaj tudi naprej vestno vršili
Po svetu
—	Macdonald se udeleži zasedanja Zveze narodov. »Manohester Guardian« poroča, da so namerava Macdonald meseca septembra osebno udeležiti zasedanja Zveze narodov.
—	Nemške železnice sredstvo za rešitev reparacljskega problema. Po poročilih nemških listov, namoravajo izvedenci uporabiti nemško državno železnico kot sredstvo za rešitev reparacijsko-ga problema. Po njihovem predlogu naj bl francoska režija železnice v Porenju in Porulirju vrnila Nemčiji, da se tako omo goči enotnost državno železnice. Zato pa naj bl se izpromenila potom državna železnica v akcijsko družbo, pri kateri bi imole upniška države polovico delniške glavnice in tndi polovico glasov v uprav nem svetu. Nemčija bi inela s predsednikom upravnega sveta samo en glas večine.
—	Bencinska afera ra Češkem. Na
ukaz divizijskega sodišča v Pragi, ki vodi preiskavo v znani bencinski aferi, sta bila v potek aretirana višji ravnatelj Sijo in ravnatelj Kin Legionarske banke, ki sta bila v zvezi z ravnatelji Nastaspola.
—	Prvi ženski poslanik. Sovjetska vlada jo imenovala za svojega poslanika v Teheramu gospo Kolontaj. To jo nedvomno prvi slučaj v zgodovini diplomacije, da jo bila ženska imenovana za oficielnega zastopnika kn!:e vlado v ino-zomstcu. Gospa Kolontaj je siccr žo, doslej zastopala sovjetsko Rusijo na Norveškem, vendar pa še ni imela značaja oficiolnega poslanika.
Iz demokratske stranke
Nedeljski shodi JDS. v mariborski oblasti.
Ponikva ob južni želez.: Pri g. Martinu Zdolšaku se je zbralo okrog 40 kmetiških mož in fantov, ki so z zanimanjem poslušali demokratska govornika iz Maribora in Celja o finančni politiki vlade, katero so vb! navzoči ostro obsojali.
Lemberg: Shod se jo vršil v Lavrenča-kovi gostilni. Poročal je g. Vork iz Rogaške Slatino, ki je govoril o političnem položaju iu pogubni finančni in gospodarski politiki naše vlade. Poslušalci bo Rovornikova izvajanja ponovno živahno odobravali. Shod je trajal skoro dve url, Tudi nasprotniki so pritrjevali govorniku, Nato so je ustanovila nova krajevna organizacija JDS., kateri predseduje tamošnji nadučitelj Frau Zidar. Ostali odbor zastopa kmetiške in obrtniške kroge.
Dramljo: Demokratski shod se je vršil v nedeljo pri Jarnoviču ob lepi udeležbi kmetov in drugih občanov- Ajameljske oJ^
Občni zbor savinjske podružnice SPD
Celje, 16. marca 1924.
V soboto so jo vršil v hotelu pri Belem volu ol) izredno dobrem obisku članov občni zbor Savinjske podružnice SPD. Predsednik Fr. Kocbek je ugotovil uvodoma, da jo to 30. občinski zbor plo-donosnega dola podružnice, pozdravil med številnimi navzočimi člani celjskega župana dr. Ilrašovca, zastopnika mariborske podružnice Bar. Roterja in reforen ta oddelka ministrstva za trgovino v Ljubljani Badiuro tor so spominjal velikega prijatelja, naših planin in slovenske turistike umrlega dr. Frischaufa, Poudar jal jo njegove zaslugo za zboljšanje cest, za zvezo Ljubno - Solčava, za projekt Logarjova dolina - Železna Kaplja, a razkritje naših Alp ter končno velikih bojev, kl jih jo imel vsled tega z Nemci.
Naslikal jo nato žalostne prometne raz mere. ki vladajo v Gornje - savinjski dolini. Ker ni pričakovati za enkrat od državo nobene večjo odpomoči, je sklenil okrajni zastop gornjegrajski, da krije ostali del prispevka za telefonsko napravo, ki bi ga ne mogli zložiti interesenti, iz lastne blagajne. Snuje se že družba za rodno avtomobilsko vožnjo v te kraje, ki je nujno potrebna.
Iz, tajniškega poročila je posneti, da štoje podružnica 454 članov. Priraslo je sto novih, zato pa nekoliko padlo število starih članov. Med večjimi denarnimi prispevki prednjači okrajni odbor gornjegrajski, ki jo dal 5000 Din podporo in 5000 Din za popravilo cest. Obisk planinskih koč je bil v poslovnem letu izredno lop in jo dosegel v Frischaufo-vem domu in pri Piakemiku rekord. Obiskalo ja tujcev Frischaufov dom 1202, zabavišče pri Piskerniku 1100, in Koro-Slco 582. Kocbekovo kočo je prevzel Fe-rijalni savez. Tudi Mozirska koča izkazuje leto« najvišje število obiskovalcev, to jo 315. Izvršila so se po več krajih popravila poti, in obnovila so jo markacija. Nujno potrebno je, da dobi Logarjeva dolina novo zavetišče, ako so hoče zadovoljiti vedno bolj naraščajočemu številu tujcev. Tozadevne načrte je napravil žo celjski stavbenik Golograno brezplačno. Tajniško poročilo se spominja med drugimi tudi velikih zaslug veleposestnika Fran R obleka v Žalcu za cesto v Logar,jevi dolini. Meseca novembra eo jo vršila v Celju pod predsedstvom dvor. svet. dr. Marna anketa za povzdigo tujskega prometa v Sloveniji, na kateri je bila zastopana tudi podruž-nioa. Poudarjala se je pri toj priliki potreba, da se dotok tujcev regulira po gotovem načrta in se s primerno reklamo za Savinjske planine in Pohorje razbremeni. Triglavsko pogorje, Lansko loto
je imela podružnica tudi čast pozdravili v svoji sredini prvič srbske planinoe, tj so se divili krasoti in prijaznosti naSa krajev tor obljubili, da pridejo letos fc v večjem številu,
V imenu celjskega odseka podružnic« jo poročal predsednik Plahuta. Odsek ja prevzo! v proskrbo eoljsko kočo, na kateri je bilo treba izvršiti mnogo popm. vil. Preskrba bo jo žo uredila in jo oblafc te koče kot eksponirane izletne točke ja, ko povoljen. Odsek je dosegel s primer, no intervencijo, da so vozili v poletne® času izletniški vlaki proti Zidanemu mostu in v 8avinjsko dolino. Blagajniško poročilo, ki ga jo podal predsednik Koo. bok, je prav ugodno. Donos koč je zna« šal nad 55 tisoč Din.
Kot posebno točko dnevnega reda j« obravnaval sodni .svetnik Tillor projektirano zgradbo planinskega hotela v Lo. garjevi dolini, ki bi vzporedno s Pisker-nikovim zavetiščem zadovoljeval vedno večje število planincev, ki prihajajo v Savinjsko planino. Stavba bo obsegala 11 sob z 21 posteljami, brez skupnih le. žlšč ter bo stala po načrtu 73 tisoč Din ter oprema 60 tisoč Din. Sobe naj bl opremili ljubitelji narave pod pogojem, da bo jim za dobo njihovega bivanja v hotelu na razpolago, sicor pa bi bo lahko uporabljale od planinskega društva. Doslej so jo priglasilo za to žo par strank, med temi brežiški planinci. Dc-narnili prispevkov jc nabranih nokajnad 15 tisoč Din. Predlaga, da naj občni bor sklene zgradbo in pooblasti odbor, j da Jo še tekom letošnjega poletja do prši, Predlog se sprojme in se izreče svetniku Tilleruj za velik trud srčna zalivala. Pri volitvah jo bil izvoljen sledeči odbor: predsodnik. Fr. Kocbek, podpredsednik dr. Ernest Kalan, odborniki: Fr. Ro-blok, Fr. Tiller, J. Zdolšek, Podbrežnik In Til Vertovec. Pri slučajnostih se sklene, naj v Celju bivajoči odborniki stopajo v stik s planinskim droštvom Ojstrica glede skupnega delovanja ali pa zdm žitve s celjskim odsekom podružnice. Dr. Kalan se spominja odlikovanja veleza-služnega predsednika Kocbeka ter ga naprosi, da spiše ob 80-letniei zgodovino Savinjsko podružnice planinskega društva. Stavijo so šo nekateri predlogi glede zboljšanja preskrbe v posameznih kočah, nakar je predsednik zaključil lopo uspeli občni zbor, ki se je zlasti odlikoval po stvarnem razmotrivanju in naa petih v procvit in nadaljnji razvoj slovensko turistiko v Savinjskih planinah.
LIKVIDACIJA ODBORA ZA PRENOS JUDENBURŠKIU ŽRTEV.
Odboru jo onemogočeno izreči vsakem« dovršil svojo nalogo. Po pregledu vseh računov in zlasti vseh odposlanih ia vrnjenih nabiralnih pol, so sopodpisnni preglcdovalcl računov ugotovili sledcii denarni promet: Skupni dohodki so znašali 103.325.80 Din, od katerih odpade na nabiralne pole 79.228.75 Din iu na druge prispevke 24.097.05 Din, torej ekupuo 103.325.80 Din. Skupni stroški prevoza in pogreba so dosegli 77.457.22 Din ia znaša torej prebitek 25.868.58 Din.
Preostanek 25.868.58 Din se porazdeli po ključu enakosti med dve vdovi in 8 sirote po ustreljenih žrtvah S 45IM) Dio. Tretji zopet omoženi vdovi so v počaščo-nje spomina ustreljenega moža prizna enkratna podpora v znesku 1500 Din. — 1868.50 Din, oziroma obresti tega zneska se določijo za vzdržavanje in vsakoletno okraševanje grobišč. Izkupiček od izdanih razglednic in še noiztirjani dolg se odstopi deloma Udruženju vojnih invalidov, deloma Savezu dobrovoljcev v Ljubljani, za pripadnike bivšega 17. pp. Knjige in račune sla pregledala podpisana pregle-dovalca računov. Ugotovila sta popolno pravilnost in skladnost vpisov ter se je blagajniku in odboru izrekel absolutorij.
Odboru je onemegočeno Izrčl vsakemu posamezniku zahvalo za nabiranje in darovanje prispevkov hi za drugo gmolno in moralno podporo. Tudi je nemogofe obelodanili imena zelo velikega števila darovalcev. Večina prispevkov so tvorili drobni dohodki in prespevki iz vrst našega priprostega naroda, tako da jo to pomembno vsenarodno manifestacijo omogočil naš priprosti človek, ki je s tem dokazal, dn zna ceniti in upoštevati žrtve za našo svobodo in da je zato vredea svobode.
Tiha sreča vdov in sirot, ker kosti njih najdražjih mož in očetov počivajo v blagoslovljeni domači zemlji, naj bo vsem darovalcem najčistejša zahvala. Za požrtvovalnost naj jim bo plačilo zavest, 'la je bil njih trud posvečen veliki misli svobode stoletja teptanega naroda.
Predsednik: dr. Tono Jamar 1. r.; blagajnik: Fr. Kramar 1. r.; pregledovnlca računov: M. Osana 1. r., A. Bevc 1. r.
Poziv vsem vpokojencem, milosl'-narjem, nezgodnim rentnlkom, vdovam ln sirotam.
Pozivamo vas, da se vdeležlte vsi 1* cele Slovenije protestnega shoda, kateri se vrši dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne. v Mestnem domu v Ljubljani. Verige našega strašnega večletnega trpljenja, hočemo In moramo raztrgati! Zahtevamo, da se nam takoj izplača ves ostali znesek med kronsko In dinarsko veljavo od 1. maja 1921. leta dalje in da se nam izednačljo naši mesečni prejemki, ter da nam ostanejo vse dosedanje pravice nedotaknjene. Ne pripoznavamo vpokojen-cev dveh vrst, temveč samo vpokojcncc,
Povabimo na shod tudl gg. narodne poslance In poročevalce listov.
Ljubljana, 17. inarca 1924. „,, Odbor koallranlh vook&Jenčeft
»
Maši kraji in
Kako osnujem napredno kulturno organizacijo ?
Napredno kulturno društvo spada v vsako vas, ne samo v vsako občino, podlaga za ustanovitev je podana, ako je za to vnetih par samostojno mislečih mož ali žena, ki vidijo okrog sebe pouka in vsestranske duševne pomoči željno ljudstvo. Nj treba, da gre za itotine ljudi. Če vidiš, da bi pristopilo 20—30 članov, osnuj pripravljalni odbor 3—5 oseb.
Kdo je poklican, da snuje izobraževalna društva? Mnogi mislijo, da to morejo storiti le advokat, notar ali duhoven. Tako jo bilo nekdaj. A danes smo v demokratični Jugoslaviji, In tudi mi smo demokrati, kar nas pa jo pristašev JDS, pa ravno v tem vidimo glavno moč na.šega programa, da mu naj bo ljudstvo samo nositelj. Advokati, profesorji, čast jim, a oni so daleč in na žalost tudi ni res, da bi bili vedno najboljši. Na svoje nogo fe moramo postaviti. JDS bi hotela, da se vzdignejo iz ljudstva samega voditelji na vseh poljih narodnega življenja.
Kdo je torej poklican? To si Ti sam, tmet, kinotski fant, obrtnik, delavec ia Ti njihova žena. Ti moraž dvigniti roko in reži: tu smo, mi bi si radi pomagali naprej z večjo izobrazbo. Mi bi radi živeli s svetom, ga spoznavali ja si s tom nabrali sposobnosti v lastnem delu.
Izgovori so različni: eden pravi, da ee ne zna kretati v društvu, da ne zna okretno pisati. Drugi noče iti v ospredje, Vse to je prazno govorjenje. Seveda dokler je samo eden, ga duhovščina pobije. A če nas je mnogo in držimo vsi za enega, eden za vse, nam ne morejo blizu. Naša duhovščina jo proti vsaki izobrazbi, čo ni ta po klerikalno prikrojena. Mi pa hočemo vzgajati samostojno misleče ljudi.
Ali imate v Vašem kraju pravo ljud-(ko izobraževahio organizacijo? Ali imate ljudsko knjižnico? Ali je skrb-Ijeno za razširjenje časopisja? Ali Vam pride kdaj kdo pre<lavat? Ali pojete, tamburate, uprizarjate igre?
Odgovarja se nam, da to dela gospoda, Ce je tako, je to lepo, a to je
r e m a 1 o. Kar ni last celega ljudstva, to je osamljeno in no koristi mnogo. Če je čitalnica lo za gospodo ia napolgospodo, mi demokrati moramo ustanoviti organizacije, ki t«) last ljudstva in katerim bodo voditelji možje iz l,judstva.
Kako torej osnujemo napredno izobraževalno organizacijo? Ako si gotov, da se okoli pripravljalnega odbora 3—5 oseb more poznoje zbrati vsaj £0—30 članov, sedi in piši pismo na ta j n i š t v o J D S, ki bo poslalo podrobna navodila, kako treba postopati in videlo se bo kmalu, da bo misel rodila lep sad. Kmet ali obrtnik predsednik, delavci, pomočniki podpredsedniki in odborniki, vsem skupaj pa v bratsko pomoč učitel j, železničar, odvetnik, financar, zdravnik, to jo prava demokratska družba. Če bodo delali in skupaj držali, bo kmalu vzrast-lo čedno drevesce.
Kričali bodo na Vas in delali vse mogoče težave. Misijon in spovcdnica, prižnica bodo delovale. A kaj to! Naj lajajo in kriče, ko pa si nič ne sto-
daje vsakovrstno
655/a
najmodernejše mode po kolikor mogoče
nizkih conah stara, renomirana konfekcijska tvrdka •
rimo iz tega. Ko se prepričajo, da votlo bobnenjo ne izda, prenehajo sami od sebe.
Na/prej, napredni kmetje, obrtniki, delavci in podeželska inteligenca: Zberite krog sebe par mož in žena in osnujto napredno izobraževalno društvo. Iz njega se bo pozneje razvilo vso drugo: gospodarsko, sokolsko in druge organizacije. Naša ljudska visoka šola, to eo naša društva.
Za deco in mladino
V Jugoslaviji je na desottisoče nezaposlenih in bedne, nezaščitene dece je več in več. A kdo so briga zanjo? Najmanj pač naša vlada. Objastne z,v ščite jodva životarijo. Manjka jim v prvi vrsti denarja, pa tudi inioijative, direktiv od zgoraj. Brez urejenih bud-žejev kolebajo v delu od meseca do meseca in ne vodo, ali jim bo mogoče nadaljevati to, kar so bile prejšnji mesec začele. Vse njihovo delo nosi znak negotovosti. Tudi z zasebnimi karita-tivnimi društvi, ki sebavijo z zaščito dece, ni vlada v nikakih stikih. Od nje ne dobivajo to organizacije niti najmanjše vzpodbude, drl, čestokrat jih celo odbija in jim jemlje veselje do na.jidealnoj.5ega dela.
Zato ni čudno, da vladata v pogledu zaščite dece in mladine vsesplošni neorijentiranost in apatija. Država prav pri zaščiti dece najbolj štedi. Tako jo uprav strašna slika o stanju našega narodnega podmladka. Zaradi-tega so se zbrale slovensko dobrodelno organizacijo, — vabljene so bile prav vse — da zakličejo vsemu narodu:
Sila jo velika! Pomoč nujna! Povzdignimo svoj glas vsi. ki nam jc pri srcu blagor naše dece, blagor naroda! — V, soboto, 22. marca se vrši v Mestnem domu v Ljubljani velika skupščina za napredek zaščite dece in mladine. Jugosloveni, .Tugoslovenkt, pridite vsi, da se poučite, kako velikanskega pomena je to vprašanjo za prospeh in napredovanje države, a kako majhno važnost mu pripisujejo poklicani merodajni krogi!
Potrdilo o siromaštvu po taksnem pravilniku
Kljub temu, da jc po taksnem pravilniku natančno določeno, kakšna mora biti vsebina potrdila o siromaštvu, ki ga izda županstvo, prilagajo no samo stranke, ampak tudi odvetniki pravdnim spisom ubožna izpričevala, ki nikakor 110 odgovarjajo novim predpisom, tako da morajo sodišča tožbe in druge vloge vračati strankam v dopolnitov predloženih ubožnih izpričeval. Običajno so uporabljajo stari obrazci, ki pa so sploh neuporabni. Kaj mora navajati potrdilo siromaštva, jo določeno v točki 20. in 27., čl. 1 pravilnika o taksah. Označeno mora biti vselej: ali dotična oseba plačuje neposredni davok, za kaj in koliko ga plačuje, nadalje po čigavi izjavi nima ta oseba nobeno ali nima več imovine razen onih, od katerih plačuje davek, po potrebi pa označbo, da je vdova z več nego tremi mladoletniki in da ne plačuje na leto več nogo 20 Din neposrednega davka brez osebnega davka in do-klad.
Nadalje je treba zapisati, da velja potrdilo za leto dni od dne, ko se izda, in da se na njega podstavi ne plačujejo takse iz tar. post. 82., 86., pod b), 173. do 192., 194., 819., 320., 322. in 327. pod a) taksne tarife.
Ker osobito od županstev na deželi nI mogoče pričakovati, da bi sestavljala pravilna potrdila o Biromaštvu, bi bilo potrebno, da finančna delegacija izda nemudoma potrebne nove obrazce odgovarjajoče vsem navedenim predpisom. Samo tako se bodo prihranili strankam nepotrebni stroški, osobito stroški za pot
k davčnim oblastvom, ki sploh nimajo Izdajati nobenega potrdila glede plačevanja ali neplačevanja davkov, ampak jo stvar županstva, da si pred izdanjem ubožnoga izpričevala preskrbi vse potrebne Dodatke.
Za zidovi. ..
Ljubljana, 18. marca.
Za zidovi mestnih hiš sc dogajajo če-sto res čudne stvari. Koliko gnoja in propalosti sc skriva včasih. V človeku sc zbudi često prava bestija, in v takem stanju trga in kupuje tuje blago, samo da zadosti svojim strastem. Nizke duše pa oddajajo blago šc iz roke v roke, ker smatrajo to kot dobiček in prirastek njihovemu umazanemu spominu.
V Ljubljani sc žc nekaj dni šušlja o čudnih tajnostih, ki se skrivajo za zidovi hiše st. 8 na Sv. Jakoba trgu. Pred nekaj dnevi je bila aretirana vdova S., ki s! jc ustvarila tekom časa žalosten sloves zvodništva. Njen mož sc je približno pred osmimi leti zastrupil v spovednici stolne cerkve. Vdova jc vzela nato k sebi nezakonsko hčerko, kl jo je uporabljala kot vabo. V hiši so se že dolgo časa prirejale orgije, katerih žrtev jc bila tudi mladoletna hčerka. V goste pa so hodile tudi druge ženske. Včasih je posvetil v temo predsob tudi meč pravice, ki pa je pod gotovimi gesli zopet smuknil nazaj v nož nico In se zgubil v temi tudi sam. V škan dal je zapleten med drugimi tudi neki igralec. Tajnosti hiše so prišle čisto slučajno na dan. Ena izmed tajnlli prijateljic se je namreč sprla s Pravico, nakar je pod pritiskom raznih okoliščin izdala svoje skrivnosti, kakor tudi skrivnosti .milostljivc. in raznih iksov. V koliko pa so tajnosti usodepolne za celo družbo, o tem bomo še poročali.
Nečloveški zločin
Morilec Hlrcer aretiran. — Kako je Izvršil umor.
Maribor, 18. marca.
Dodatno k našemu poročilu pod zgornjim naslovom, nam še poročajo:
Prostor, kjer je Simon Hlrcer zakopal svojo ženo, jc zasadil 7, grmovjem, da ne bi mogc! nikdo slutiti kaj sumljivega: ne daleč od tega mesta, jc zakopal krvavo obleko umorjene, sekiro pa, s katero je umoril svojo ženo je umil, da bi tako odstranil In uničil vse sledove svojega zločina.
Pri obdukciji umorjene se je ugotovilo da ic imela lobanjsko kost popolnoma zdrobljeno In da je umrla vsled krvavljc-nja v možgane.
O morilcu Simonu Iiircerju sc je splošno mislilo, da je z ozirom na bližino državne meje pobegnil v Avstrijo. Zato so orožniki, ki so nanj prežali do dne 16. marca, odšli. Kmalu po odhodu orožnikov pa so opazili sosedje, da sc v Hir-ccrjevcm kozolcu nekaj giblje v senu. Sli so gledat In zasačili Simona Hircer-ja ter ga odvedli na orožniško postajo.
Orožnikom je Hlrcer priznal, da je umoril svojo ženo In siccr zato, ker ga je priganjala k delu, ker je bila štcdljiva !n skrbna in ker ga jc nagovarlala k zločinu posestnlkova hči Marija Scnčičeva, s katero je Imel ljubavno razmerje že pred svojo poroko, pa tudi, ko je že bil oženjen. Scnčičeva je prihajala k tlircer-ju, seveda vedno takrat, ko njegove žene ni bilo doma. Prigovarjala mu je večkrat, kakor pravi Ilircer sam, da naj spravi svojo ženo od hiše, da si bosta potem onadva «dobra». Iz vseh teh razlogov je Hlrcer sovražil svojo ženo In mrzli tudi otroka, ki ga je pričakovala umorjena. Izrazil se je namreč nekoč napram svojemu sosedu, kl ga je podražil, da bo dobil kmalu naslednika, da ne bo dobil ničesar in če bo njegova žena dobila otroka, da bo zavil vrat otroku in ženi. Iskal jc zato prepira s svojo ženo, da bl jI zagren'1 življenje In jI je večkrat grozil, da, kadar jo bode udaril, jo
bo udaril tako, da bode «proč».
Svojo grožnjo je izvršil 7. lebruarja t. I. Ta dan sc jc zopet spri s svojo ženo. Ko je žena odšla v kuhinjo, jc Ilircer stopil v lopo, pograbil sekiro ter se tiho priplazil za svojo ženo, ko jc stala v kuhinji poleg štedilnika. Z veliko silo jc dvakrat udaril z ušesom sekiro ženo od zadaj po glavi. Sirota sc lc zgrudila na štedilnik in čez kakih 10 minut umrla.
Ko se je prepričal, da je žena mrtva jo je ponoči zakopal na zgoraj popisani način. Ljudem, kl so naslednje dni povpraševali po ženi jc odgovarjal: Odšla jc, vrag naj jo vzame, kaj mc briga, kod se klati. Nazaj jc ne maram več! In v svoji brezmejni surovosti je nekaterim cclo z roko pokazal v smeri, kjer jo je zakopal, relcoč: Tam le do! je nekam šla...
Hircerja so odgnali v zapore.
KRVAVA TRAGEDIJA V ČABRU.
Oče ustrelil sina, slu očeta.
V Cabru ob bivši kranjsko-hrvatski meji se jc odigrala v petek krvava rodbinska tragedija. Bivši trgovec in posestnik, Jurij Zbašnik, jc odšel pred letom dni v Romunijo in ostavil svojemu sinu Juriju vse premoženje. Pred kratkim se jc oče zopet vrnil ter pripeljal iz Rumuni.ic s seboj tudi lepo in mlado ciganko. Od tega trenotka naprej jc trajal v hiši, v kateri je sin odstopil svojemu očetu stanovanje, večen prepir. Oče je zahteval, da mu sin vrne posestvo, ta pa o tem ni hotel ničesar slišati. Napetost med obema Je postajala zato od dne do dne hulša, v petek je postal spor usodcpoln. Oče jc vnovič zahteval od sina, da mu vrne posestvo, ker pa je ta zahtevo odklonil, je stari Zbašnik potegnil Iz žepa samokres In ustrelil sina v prsa. Krogla mu je šla nad srcem ter obtičala v hrbtu. Vendar pa je bil sin še toliko pri moči, da Je iztrgal očetu samokres Iz rok ter potem sprožil na očeta, ki ga je krogla zadela sredi čela. Oče se je na mestu zgrudil mrtev na tla, sina pa so pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer sc bori s smrtjo.
Rešimo soliolsM Tabor!
Dopisi
ŠTEPANJA VAS. Dramatični odsek
našega Sokola so pod vodstvom agilno-ga br. Kosmača prav živahno razvija. Velik korak naprej pa jo dramatični odsek storil z uprizoritvijo dramo «Sin». Marsikdo jo dvomil, da bi mogli na našem provizoričnem odru in z domačimi močmi dostojno igrati «?ina». Tembolj smo bili pri predstavi vsi veselo proso-nečeni. Igra jo tako izbonio uspola, da bi delala čast marsikateremu podeželskemu odru. Glavni igralci so živeli v svojih vlogah ter sc jo njihova igra prav lepo stopnjevala od dojanja do dejanja. Omeniti moramo pred vsem krasno, naravno igro Holcne tor njonoga druga Cirila (br. Kosmač), ki sta pritegnila za seboj tudi ostale1 igralce ter si osvojila na mah vso publiko. I/ep talent jc pokazal br. Stroj&n v vlogi očeta Slomon-ca. Dobri so bili tudi ostali: Slak (br. Perko), dr. Trdina (br. Žitnik), Marija (s Bokavškova), Tilka (s. Cornetova), Marica (s. Hlebševa) ter Metod (br. Hlobš); posameznim bi priporočali le nekoliko več živahnosti. Tolovadnica jo bila nabito polna občinstva, ki jo sledilo z velikim zanimanjem predstavi tor po vsakem dejanju živahno pozdravljalo igral-co. Obžalovali so lo vsi, da agilni Sokol nima primemo strehe, kjer bi lahko nudil Štepanjcem večkrat podoben užitek. Na splošno željo občinstva so drama .Sin. danes dno 19. marca ponovi.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Kljub vsom težkočam se naš Sokol krepko razvija in tudi v kulturnem delovanju no zaostaja. V kratkem času je priredil več gledaliških predstav, ki 60 vse izborno uspele, v nedeljo dno 23. marca pa uprizori Meškovo «Mati>. Igra zahteva spret nih in dobrih igralcov in smo zato prepričani, da so bodo igralci potrudili, da
rešijo častno svojo vloge. Ker je igra jako lepa, pričakujemo obilne udeležbo tudi 7. bližnje okolice.
MOKRONOG. Naš kaplan je imel v nodeljo tako «lepo» pridigo, da je kljub mrazu polovica obiskovalcev zaspala. 1'riporofamo mu, da pusti 6okolski pozdrav v miru; siccr bo Živel z nami v vočnom prepiru. — V nodeljo zvočer smo imeli fantovski protop. Policaj, ki jo miril, jc prišel ob sabljo, vrhutega pa dobil še nekaj udarcev. Zadeva pride pred sodnijo ter upamo, da bosta z rezultatom zadovoljni obo stranki.
KOČEVJE, šo nekaj pripomb k volitvam v premoženjsko upravo. Geslo ek«-tremistov je bilo: Gcgcn die Krojnor (Slovenci)! Duhovnik jo n. pr. izjavil, da no voli Slovoncov. Polog zdravnika in odvotnika so intenzivno agitirali obrtniki, mod drudimi mizar F. in steklar Kraus ki imata zahvaliti svoj obstoj v veliki mori velikodušnosti slovenskega industrl jalca, posebno slednji; tudi nekateri trgovci itd. To si jo treba zapomniti. Nn?a združena lista jc bila prav srečno postav ljona. Polog nosilca g. Rflthla, dosedanji odbornik g. Osvvald, občo priznani prvovrstni strokovnjak v gozdnih stvareh, nato od naših: A. Jakomini, kovač in trgovec z ogljem ter dr. Štefan Rajh, odvetnik in hišni posestnik kot nova agi!-na moč pa domačin K. Brnimo, usnjar. Prepričani smo, da ti možjo pri prihodnji volitvi zmagajo in tako popravimo zadnjo zamudo v blagor mosta. — Siict je zapadel pred todnom dni nad motor visoko, mraza jo bilo te dni 12. do lfi. stopinj R, čez dan pa isto toliko toploto, torej jo razlika 2-1 stopinj U in več.
JESENICE. Sokolsko društvo jo priredilo dne 9. marca v svoji telovadnici koneort z obširnim in postrim sporedero. Za Jescnice Jo bil to dogodek prvo vrsto, o čomer jo pričala polna dvorana. Program jo obsegal 22 točk, s katorimi so se vrstili društvena godba na pihala, društveni salonski orkester, godalni kvar tet in kvintet iz Ljubljane, flavta-solo s klavirjem, društveni moški zbor in ruski po rek i kvartet. Društvena godba na pihala v umetniškem oziru pač ni šo to, kar mora biti, vondar jo naše zadovoljstvo z njo vsaj začasno lahko popolno, saj jo storila za svoj napredek vse, kar jo v dobi komaj dobrega pol leta z neukimi začetniki sploh dosegljivo. Iskrena hvala gre za to v prvi vrsti noumornemu in požrtvovalnemu učitelju, a tudi vztrajnim godbenikom. Salonski orkester, pomnožen z ljubljanskimi gosti, jo podal lopo koncertno točko. Razveseljiv jo tudi novi razvoj pevskega zbora, V umetniškem oziru najboljšo so bilo pač točk« ljubljanskega kvarteta »Zorana« in flavta - solo g. Stojca. Kvartet ««Zoran» kaže sicer 60 nekatero znako mladosti, vendar nas je presenetila enotnost in preciznost igre, s katoro so izvajali Mozar-. tov kvintet (s flavto g. Stojca), Dvora-kov valček in Čajkovskega .Ohant sans paroles.. Kvartet kažo jasne znake mojstrskega vodstva prof. Jeraja, ko je zna! ustvariti krasno donečo celoto in ji vdihniti dušo, kakor jo jo zamislil skladatelj. Prvi nastop je pokazal, da ima kvar tot možnost najlepšega razvoja. Zato mu iskreno želimo, naj ladaljuje začrtano pot in naj nas 60 večkrat obišče.	Fr.
MURSKA SOBOTA. Rodni občni zbor društva državnih nameščencev in upokojencev za okraj Murska Sobota so vrši v pondeljek dno 24. marca ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih hotola Do-bray v Murski Soboti. Dnevni rod: Od-borovo poročilo, volitev predsednika ostalih odbornikov in dveh računskih pre. glednikov ter slučajnosti. Ako občni zbor vsled nezadostnega štovila članov ni sklepčen, se skliče v smislu § 14. društvenih pravil čez pol ure drugi, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih dništvenikov.
Trgovski Informacij« Iz Italije
dobavlja točno 1084/»
ALOMA COMPANY
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Kulturni pregled
Šentjakobski oder
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Sreda, 19. ob 15.: «Lil!om». Ljudska pred stava. Izv. Ob 20.: Tri maske, Smešne Precijoze, Priljudni komisar. Izv. Četrtek, 20.: .Kamela skozi uho šlvan-ke». C.
P«tek, 21.: Zaprto. (Oeneralna vaja.) Sobota, 22.: .Cezar In Klcopatra«. Premljera. Izv. Nedelja, 23.: .Cezar In Kleopatra*. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Sreda, 19.: .Mignon«. Ljudska predstava. Izv.
Četrtek, 20.: .Manon«. D. * Petek, 21.: .Poljub.. A. Sobota, 22.: «Manon». B. "edelja, 23.: «Carmen». Ljudska predstava. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto.
Mariborsko gledallšCe.
Sreda, 19.: ob 15. .2X2 = 5». Kuponi.
Ob 20.: .Pri treh mladenkah., Četrtek, 20.: .2X2 = 5». C. Kuponi. Petek, 21.: Zaprto.
Sobota, 22.: .Hanlce pot v nebesa»». A. Premljera.
«Te modre očl». — «Ljubosumnost».
Dvoje veseloiger, a dvoje karakteristik, dvoje razlik. Prva: neofektna, naravna, težka, z neironizirano resnico; druga: skonstruiran slučaj, zgrajen na zamenjavanju po vzorcu običajnih burk, a kljub temu ne slaba. Publiki je ugajala bolj nego prva.
.Te modre oči» so igrali v srednjem tempu, kar je motilo efekt.. Bila pa je težka, ker je zahtevala mnogo sigurne naravnosti, vsled česar se je bilo treba odrekati grotesknosti. Nokatera mosta ao bila naravnost težka, Baš g. Podre-beršek kot Jerman je imel težko stališče, ker je moral biti miren, dobrodušen ter se ni mogel razživeti kot po navadi. G. Brihti je vloga Zorana ležala. Izvedel jo je sigurno in mirno. G. Skrlj jO bil dovolj prepričevalen, mora pa šo bolj tanko izdelati plastiko varijacij. Gdčna. Petričeva je bila na mestu. Režija g. Ka-rusa je bila dobra, dasi je bila težka, bi pa morala biti še boljša.
Druga igra v režiji g. Podreberška jo tekla bolj gladko, menda zaradi svoje posrečene tehnike. Od najboljših in največjih vlog treba posebej omeniti g. Ka-rusa kot Bukovca. Igral je res sijajno. Gdfi. Petričeva .v. vlori Irme ie bila isto-
tako na mestu. Kar jc g. Nando (Krajec) izgubil na svoji odorski boječnosti, je pridobil s svojo resnično bojočnostjo v igri. Dobro mu je drugovala gdč. Mihaelova kot Ema. Bila jo ženska v vsej svoji prisotnosti. Poleg imenovanih sta vse hvale vredna šo g. Blažič ter g. ,To-tajevs. Svoji vlogi sta izvedla lepo in vestno.
Obe igri sta pokazali napredek, prva po izbiri snovi, druga v igralskem oziru. Na jezik pa velja paziti bolj brižno. Kar se občinstva tiče, naj povem, da prizadevanje vrlih Sentjakobčanov zasluži več pažnje kakor so jo bili deležni v nedeljo.	K-
Počaščonjo proi. Plečnika. Društvo slušateljev visoke šole za arhitekturo v Pragi jo imenovalo med drugimi arhitekti in zgodovinarji, zaslužnimi za moderne reforme češkega arhitekturnega šolstva, na prvem mestu profesorja Josipa Plečnika enoglasno za častnega člana. To čast si je prof. Plečnik v polni meri zaslužil kot bivši profesor praške umetno-obrtne šole tn pa v zadnjem času, ko je kot hrad-čonski grajski arhitekt neredko reševal aktualna arhitektonska vprašanja. Prof. Plečniku iskreno čestitamo!	B.
Slovenski pevski praznik bo letos 6. aprila. Dopoldne se vrši v Glasbeni Matici redna letna skupščina Zveze slov. pevskih zborov z običajnim dnevnim redom in predavanjem koncertnega vodje i Glasbene Matice B. Srečka Kumarja o
temi: <Poezijn v zborovski glnsbi>. Skupščine, na knteri se bo razpravljalo o ustanovitvi <Zveze jugoslovanskih pevskih zborov* se udeleže delegatje skoro vsoh v <Zvezis> včlanjenih društev. Popoldne ob treh se vrši v veliki dvorani Uniona velik pevski koncert. Posedaj so se priglasili na sodelovanje sledeči zbori: Glasbena Matica, {Ljubljanski Zvon», <S!a-vec>, pevski zbor nnpr. gosp. društva za šentjakobski okraj, pevsko društvo Kra-kovo-Trnovo (vsi iz Ljubljane), dalje pev-so društvo <Lirn> iz Kamnika, pevsko društvo <Zvon» iz Trbovelj, glasbeno društvo iz Zagorja ob Savi, pevsko društvo «Zvon> iz Šmartno pri Litiji, nar. glasbeno želez. druStvo <Drava» iz Maribora in pevski zbor bralnega društva v Tržiču. Zanimanje zn koncert, čigar namen je pokazati napredek v izvajanju naših pevskih zborov jo izredno veliko.
Mariborski pevci v Ljubljani. Za koncert pevskega zbora Glasbene Matico v Mariboru, ki se vrši v Ljubljani v ponedeljek dno 24. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani, vlada v našem mestu vseobče zanimanje. Krasno sestavljeni spored koncerta iu pa izvrstni zbor to zanimanje v resnici zaslužita. No našem koncertu pojo celo vrsto slovenskih mešanih in moških zborov, kakor tudi nekatero naše večno lepe narodne pesmi v rnz-HSnl obdelavi. Vstopnice za tn koncert so v predprodaji v Matični knjigarni, kjer so dobiva tudi tekst posameznih zborov, ki so na soorodu.
Mariborsko gledališče. Drama pripravlja v prevodu v režiji g. Koviča Ger-linrt Hauptmanna odersko pesnitev v dveh delih 'Tlonice pot v nebesav Muzi-kalon del študira ravnatelj opere Andro Mitrovič. Pri predstavi sodeluje orkester in operni zbor.
Mostno gledališko v Celju. Nedeljska popoldanska predstava cMamzelle Nitou-che> je bila zopet napolnjena do zadnjega kotička. Ker mnogo zunanjih gostov ni dobilo več prostora, se opereta ponovi na splošno zahtevo šestič In so vrši zopet v nedeljo popoldne ob 16. uri po 50 odst. znižanih cenah. To pot si naj zunanji gostje pravočasno preskrbijo vstopnice v trgovini Goričar in Leskovšek, da ne bodo imeli z vožnjo v Celje, ako je gledališče razprodano, nepotrebnih stroškov.
Matineja Glasbeno Matice v Colju sa
preloži na nedeljo, dne 23. t. m. ter se vrši točno ob pol 11. uri v mali dvorani hotela <Union». Na vzporedu so: Ditters-dorf: Kvartet Es-dur v štirih stavkih, Glazunov: Moderato iz Slovanskega kvai-teta ter Interludium in modo antico, Osterc, dva izvirna samospeva (za tenor-solo) s spremljevnnjem klavirskega kvinteta: a) <Vidiš te našo križc?> (Gradnik), b) {Ni te na vrtu več> (Zupančič), Dvorak: Allegro iz klavirskega kvinteta A-dur. Med sodelujočimi so: gg. Sancln, Osterc, dr. Sajovlc, BUrenkopf ln ga. Mlr-ca Sancln, tenor-solo poje g. Janko. Pred-prodaja vstopnic v trafiki fee. Kovai ? Aleksandrovi ullcL
J02EF0V0.
Nak, patronn Jožefa no gro pro7.ro-til Kajti v kolikor m« Janezi vseli sveturških kategorij ne delajo konkurence, jo častitljivi Jožef z lilijo in božjim detetom v naročju najpopularnejši zaščitnik slovenskih godovnja-kov, ne vštevši njegove posebne pa-tronanco nad lepim tesarskim stanom v naši bujni domovini, ki se okrog njegovega praznika začno pomladansko prerojati v zdravem sokovjn smrečnih planin in košntiti v svežem brstenju bukovih, brezovih, hrastovih gajev . . .
«Svet,' Jožef je biu an cimcrman,» povo stara tesarska pesem. Z enako plastičnostjo ga karaktorizira popevka njegovih godovnjakov in vseh ostalih zdravičarjev, ki ga riše v dobrodušnih konturah domačnosti, njega, svetega Jožrka, starega možeka s sivoj bradoj, s kateroj giblje, z nogoj pa zibljo lepo dete Jezusa . . . tak jo bil Jožef, ki mu je — kakor .pove slovenska le . m-da — edinemu med fanti v tomplju ozelenela suha palica in je zato postal izvoljeni ženin rože Marije, nato kot soliden tesarski mojster njen zaščitnik in konč.io skrbni krušni oče drobnega deteta božjega. Vdomačil so je zatorej Jožef z izbranimi svojimi čednostmi in Mnesljivo nripročmjo nikjer tako kot pri nas Slovoncih.
Tn je skoro ni pri nas na doželi fa-milije, ki ne bi štela pod svojo streho Jožica, Pepčka, Pcpce, Zeplna, Zefke, Pepine ali celo slavjanskega Bolisla-va, če ne dveh do treh obenem. V slovenski zgodovini, literaturi, politiki, v panogah vseh vrst štejo svoje varovance, da. celo odgovorni uredniki ga smatrajo za svojega prvega nedolžnega predhodnika . . . Kajpak, posebno mod «,!utrovo» publiko se druži številna čota Jožcfovih zaščitnikov, — r.o in ravno tem smo danes po stari šegi namenili voščilo zdravja, sreče, 'dolgega življenja, pa kratke smrti.
»	L.
•
• Osebna Test. V rodbini g. dr. Juro Hrašovca, župana v Celju, se je dogodil redek slučaj, da so bili vsi trije njegovi sinovi pomaknjeni istočasno v višji čin pii vojniškem napredovanju. Dr. Sandor Hrnšovec, odvetnik v Šmarju pri Jelšah ter dr. Franc Iirnšovec, tajnik v notranjem ministrstvu v Beogradu sta imenovana kapetanom II. razreda, dr. Milko Hrnšovec, odvetnik v Celju pa poručnl-kom. K častnemu napredovanju naša iskrene čestitke!
Promocija. Na dunajski univerzi je
zan na druge železniške zvezo, upamo pa, da bo direkcija v prvi vrsti tudi lokalne potrebo upoštevala.
*	Pozor! Dne 10. aprila se vrši prvi živinski in kramarski sejem v Velikih Poljanah pri Ortneku.
*	Planinski koledar preneha izhajati z letnikom 1924., ker posvečajo planinci tej brošurici premalo zanimanja. Na razpolago je šo neknj komadov. Gospod Brunon Rolter, Maribor, Krekova 5, prosi vse ono, ki koledarja še niso plačali, nnj mu ga vsaj vrnejo, da ne bo imel poleg dela še gmotne škode.
*	Narodni noin v Clevelandu. Naši rojaki v Clevelandu so dne 2. t. m. na slav-nosleu uafin otvorili svoj »Narodni dom > — impozantno zgradbo, ki .ie stala nad 250. 000 dolarjev. Velika dvorana z odrom ima prostora za 1400 gledalcev. Slavnostne otvoritve so je udeležil jugoslovanski poslanik v Washingtcnu, dr. Ante Tresič-Pavičič, mestni župan \Villiam Itopkins z večjim številom mestnih odbornikov, zastopniki slovenskih organizacij in ogromno število naših ameriških rojakov. Po-polduo se je vršil slavnostni koncert, zvečer pa dramatična predstava.
*	Smrt nn železniškem tiru. V nedeljo zvečer je v celjski okolici povozil vlak pri brvi, ki vodi o-i Grenadirja preko Savinje, preddelavca v apneniku Josipa Viš-narja. Ko so je po progi vračal domov, je pridrvel vlak ter ga popolnoma raztrgal. Ponesrečenec zapušča vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
*	Znžgal svojo lastno skladišče. V Ba-njaluki jo bogati trgovec S. Prača zažgal svoje trgovsko skladišče, da dobi zavarovalnino v znesku 200.000 dinarjev. Izročen je bil sodišču.
*	V peifi zmrznil. Zandarmerijska patrulja je našla te dni v okolici Beograda zmrznjenega opekarskega delavca Josipa Poremetoča iz Vidma v Italiji. 1'rezimoval je v peči opekarne, ker ni imel stanovanja ter je vsled hudega mraza zmrznil.
*	Strašen samomor. Iz Rajhenburga nam pišejo: V nedeljo, dne 16 t. m. ob 10. dopoldne je streljnč pri podjetju Du-kič in Drug na Reštanju pri Rajhcnburgu Anton Zibrct iz neznanih vzrokov izvršil strašen samomor. Vzel jo kilogram kam-uiklita in kapico, šel v preiskovalni rov Zakl, položil smodnik na tla, ga vžgal in legel potem na njega. Sledila je seveda močna eksplozija, ki je samomorilčevo Iruplo raztrgala na drobne kose.
Ss LjiibJfaiis •
u— S tehniške srednje šele. Razpisano jc mesto ravnatelja tehniške srednje šo« le v Ljubljani. Prošnje opremljene s pri« logami: rojstni list, krstni list, šolska iz«
bil naš rojak g. Vinko Cremošnik promo- pričevala, domovnica, dosedanji dekreti
o službovanju, zdravniško izpričevalo (ako prosilec še ni dr:>. uslužbenec), naj se prediože oddelku ministrstva za trgo« vino in industrijo v Ljubljani, Turjaški trg 3, II., do 15. aprila 1924.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Ra« di praznika sc vrše v tem tednu pevske vaje sledeče: Četrtek oh 18.15, mešani zbor, v petek ob 18.15, ženski zbor in isti dan ob 20. moški zbor. Vsi in točno!
u— Preskrba Ljubljane z elektriko. — Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi v nedeljo, dne 23. marca javno predavanje ki sc vrši ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela «Union». Predaval bo pro fesor univerze g. Milan Vidmar o pre« skrbi mesta Ljubljane z električno silo. Predvidoma se vrši po predavanju de« bata o tem važnem predmetu in naj dc« bata kakor predavanje prispevata k pra« vilnomu presojanju dejanskega položaja ter pospešita primerno rešitev nujnih vprašanj. O istem predmetu so sc pred kratkim vršile v Akademskem domu di« skusije, ki so opozarjale na nujnost pro blema preskrbe Ljubljane z elektriko. Vendar te diskusije niso bile dostopne širšemu občinstvu. Ker gre tukaj za ve« levažna vprašanja, ki neposredno zani« majo vse prebivalstvo slovenske presto« lice, je smatral odbor sekcije Ljubljana za potrebno, da priredi javno predava« nje, na koje se vabijo vsi interesenti. Osobito vabi odbor ljubljanske trgovce, industrijce in obrtnike ter hišne posest« nike, da prisostvujejo predavanju, ki naj v zvezi z javno razpravo prispeva v u« godno rešitev občnih teženj.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Po uradnem zdravstvenem izkazu se je v Ljubljani prošli teden rodilo 29 otrok, med njimi dva mrtvorojenca, umrlo pa je 17 moških in 8 žensk, skupaj torej 25 oseb. Od teh je 18 domačinov in 7 tujccv. Glede smrtnih vzrokov navaja izkaz, da so umrle 3 osebe za jetiko, 2 za
viran za doktorja vsega zdravilstva.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl v starosti 67 let g. Ernest Koder, oče zoho-tehnika g. Ernesta Kodra. Pokojnik je bil odločen narodnjak in naprodnjak. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz mrtvašnice državne bolnice. — V št. Vidu pri Stični je umrl včeraj g. Josip Lavrič, posestnik, gostilničar in mesar, ljubezniv družabnik in kremenit značaj. Bil je tudi načelnik gasilnega društva. Pogreb bo v četrtek ob 10. dopoldne. — V Ložu je umrla včeraj gospa Anica Vardjanova, 6oproga davčnega oficijala, stara komaj 26 let. Zapušča tri otročiče in soproga. Pokojnica je bila nadvse skrbna mati in splošno priljubljena. Pogreb bo v četrtek popoldne. Bodi jim ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožaljel
*	Milonko Vcsnič prepeljan v domovino. Smrtni ostanki bivšega predsednika vlade, pozneje našega poslanika v Parizu Milenka Vcsniča so bili iz Pariza prepeljani v Beograd, kjer bodo danes na novem pokopališču položeni k večnemu počitku.
*	Okrožni urad za zavarovanje delavcev
v Ljubljani. Ravnateljstvo Okrožnega urada je imelo včeraj sejo. Na dnevnem redu je bilo na prvem mestu zopet slsto-miziranie službenih mest in provedenje nameščencev. Ravnateljstvo je predlog o sistemiziranju in prevedenju bilo sprejelo že na seji 6. decembra lani, osrednji urad v Zagrebu pa je predlog vrnil v izpopolnitev. Ravnateljstvo v Ljubljani pa na svoji včerajšnji seji stvari ni rešilo, marveč je izvolilo v drugič komisijo, ki naj se bavi z izdelavo novegn predloga. Na dnevnem redu so bile še nekatere manjše stvari, med drugimi odpis prispevkov bivši bolniški blagajni od insol-ventnih dolžnikov in sprejem enega zdravnika.
*	Na naslov ravnateljstva državne železnico v Ljubljani. Z Gorenjskega nam pišejo: Ker se pripravlja sedaj novi po-
Din, pa dobila sem 2 Din 50 para pre« malo nazaj. Na moje vprašanje: koliko ste mi nazaj duli, sem jo zopet Izkupiia. Ženska se jc zadrla nad menoj: kako pa štejete! in ml iztrgala donar iz roke in je postala nekoliko uljudnejša še Ic, ko jc videla, da sem jaz imela prav in nc ona. C:c hi mc gospodinje par dni štraj« kale bodo postale tnke nevljudne pro« dajalke na trgu gotovo uljudnejše. Ni dovolj, da imamo že itak polno glavo skrbi, kadar gremo na trg, saj jc vse ta« ko drago, da nam kar sapo zapira (mno« go dražjo nego v Beogradu ali v Zagre« bul), povrlt pa moramo šc prenašati gro« bostil Tudi na trgu velja: lepa beseda, lepo mesto najde.
u— V novopreurejeni gostilni na Tr= čaški cesti št. 4 se odslej točijo garan« tirano pristna vina in sicer: Dolenjski cviček s Trške gore liter 12 Din, pristen beli Bizcljc liter 13 Din, pristna Portu« galka liter 14 Din in pristen Zavrčan iz graščine Ankenstein, sedaj Bori liter 16 Din. Vsakovrstna dciikatc3a: mrzla in gorka jedila po najnižjih ccnah. Speci« aliteta dnevno: goleš in vampi. Za o'ii> len obisk sc priporoča gostilna «pri Ne« st!nu», Tržaška cesta št. 4.
u— Z zlomljeno nogo se je pripeljal v Ljubljano v pondeljek popoldne po« sestnik Ivan Padpcskar iz Brega pri Kra« nju. Nogo si jc zlomil po lastni izpovedi v nekem gozdu na koroški meji. Na ko« lodvoru je nakrat občutil tako močne bolečine, da jc moral naprositi stražnika za pomoč. Ta jc nato telefoniral po re« šilni voz, ki je potem Podpeskarja od« premil v deželno bolnico.
u— Konji so se splašill hlapcu Antonu IIušu na Kodcljcvem. Ko jo nakladal na kolodvoru drva iz vagona, jc pripeljala mimo lokomotiva, konji so sc jc močno ustrašili in nenadoma potegnili voz. lila« pcc jc pri tem padel pod voz in so mu šla kolesa čez glavo, ter mu jo močno poškodovala. Ranjenca so pripeljali v ljubljansko bolnico.
u— Samomor. V svojem stanovanju v Cerkveni ulici se je ustrelil včeraj po« poldne sluga pri carinarnici na glavnem kolodvoru, 60 letni Leopold Markič. — Okoii pol štirih popoldne jc prišel domov pozdravil, odšel nato v svojo sobo, po« tegnil samokres iz žepa in si pognal kroglo v glavo. Bil jc takoj mrtev. Po« licijska komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in oficijala Jclcnca jc mogla ugotoviti sarno smrt. Vzrok sa« mornora ni znan.
u— Vlom na Dunajski cesti. V izložbo trgovine O. Bračko na Dunajski ccsti jc bilo včeraj oh pol enih ponoči zopet vlomljeno. Pied dobrim incscccin so vlo« rnilci raz biii levo izložbeno okno in od« nesli razne predmete, sedaj pa so se lo« tili desnega okna in odnesli iz izložbe več parov nogavic, kozmetičnih predme« tov kakor tudi drugih izdelkov v skupni vrednosti 1200 Din. Pobrali pa niso vse« ga izstavljenega blaga, marveč so v svoji velikodušnosti pustili nekaj naramnic, parfema in dva para svilenih nogavic. O predrznih tatovih ni nikakega sledu.
u— Policijske prijave prestopkov. Od ponedeljka na torek so bili policiji pri« juvljeni sledeči slučaji: 3 prestopki pija« nosti, 2 prestopka ccstncga policijskega reda, 2 prekoračenja policijsko ure, 2 radi kršitve pasjega kontumacn, 3 pre, stopki obrtnega reda, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek v zglaševalnih pred pisih, 1 nezgoda, 1 goljufija in 1 vlom.
Naročite si tudi Vi 3tra?o!e>žko ccona Tnačaja od priznanega »rafologa Frtna VorStoa, Maribor, Slomškov trn št. 16/d. Mnogo priznanih pisem I — Vpo&ljo so 20 s črnilom neprisiljeno pisanih vrstic kot pismo in 26 ali 61 Din.	1 os s/a
letni vozni red, Gorenjci ponovno opo- pljučnico, 2 za možgansko kapjo, 2 za
zarjajo nn nepraktičnost sedanjega prihoda vlaka št. 913 v Ljubl|ano. Jutranji vlak prihaja ob četrt na osmo uro, drugi dopoldanski pa šele opoldne v Ljubljano. Potniki, ki prihajajo s prvim vlakom in bo malo oddaljeni od kolodvora, morajo že ob 3. ali 4. od doma. Medtem pa zopet potnikom drugega vlaka, ko pridejo v Ljubljano ne preostaja drugo knkor gostilna ali kavarna do 2. ure popoldan. Ta čas v dnevu jo popolnoma izgubljen. Nekdnj je prihajal drugi dopoldanski vlak okrog pol 11. ure v Ljubljano, pri malih opravilih časa dovolj, da si so že odpeljal z opoldanskim vlakom iz Ljubljane. Vemo, dn nova direkcija nI nedostopna upravičenim željam potnikov, radi tega nujno prosimo, da prihaja dosedanji vlak številka 918 vsaj 1 aii 2 url ranije v Ljubljano. Znano nam je, da jo vozni red ve-
srčno hibo, 14 oseb pa vsled drugih nn ravnih smrtnih vzrokov. Prijavljenih je bilo v tem času pet slučajev nalezljivih bolezni: 2 slučaja škrlatice, 1 davice, 1 trebušnega legarja in 1 slučaj otročiške vročice.
u— Z ljubljanskega trga nam piše go« spodinja: Pred neknj dnevi sem kupila na trgu jabolka. Prepozno sem opazila, da so precej nagnila. Skromno sem na to opozorila prodajalko, naj pnzi,, češ, boš jaz mamica, nc bom naznanila, toda ka« kšna druga gospa utegne biti bolj sitna. V zahvalo sem dobila nazaj kup odurnih besed s pozivom, da nnj sndje vrnem, če se mi nc dopade in naj sc v ostalem nc brigam za reči, ki ml niso nič mar. Ker sem jabolka medtem žc vsula v svo« jo košaro k drugemu sadju sem potrpela in plačala. Dala sem bankovec za 100
SOKOL V MOSTAH.
vabi na današnjo prireditev ob priliki proslave 10 letnice. Dopoldne slavnostni občni zbor; ob 3. url pop. Mladinska predstava; ob 7. uri zvečer druiabni večer s plesom,. Sodeluje orkester I)rav. divizije. — Najlepša prilika za godovanje Jožetov in Jožič! Zdravo!	Odbor.
granefivlozne&a fi3wia
Iz Celja
e— Filntelšstično društvo «Oricnt» v Celju je pridobilo kljub kratkemu ob« Stanku že znatno število članov in ima redne sestanke vsak petek zvečer v klu« bovi sobi v hotelu «Balkan». Društvo namerava svoječasno izdajati tudi lastno glnsilo, ki bo prinašalo strokovne članke.
c— Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna «pri Orlu«, Glavni trg.
Iz Primerja
*	iskre lokomotive so v bližini železniškega predora na Opčinah zanetile v tam kajšnjem gozdu ogenj, ki sc je polagoma razširil na 1500 kvadratnih metrov, a so ga še pravočasno ustavili.
*	Letalska nesreča pri Portorose. — Mornariški podčastnik Olivo Bruschl, ki je bil v letalskem tečaju v Portorose, jc moral v sredo napraviti svoj zadnji poskusni vzlet, da bi dobil potem pilotsko izpričevalo. Polet bi bil moral trajati dve uri in doseči višino 3.500 metrov. Ker se letalec nI vrnil ob določenem času, so ga šli iskat z letalom in so našli njegovo truplo v morju pri rtiču Salvore. Letala niso našli In se je gotovo potopilo. Kako je nastala nesreča, še nI znano.
pred ljubljanskim deželniili sodiščem ob sojen na 1000 Din globo ali 20 dni la, pora. Kravico je medtem žo vrnil srci. nemu imojitolju, ki bo sedaj gotovo ( podvojeno skrbnostjo pazil nanjo.
Kino IDEAL
predvaja v četrtok 20., petek 21. soboto 22. in nedeljo 23. marca veiii Ilagenbeckov film
Tibetski volk
Senzacijska drama v 6 dejanjih v glavni vlogi Ernst Winar. Krasni na. ravni posnetki iz ledenih Tihetskih poljan. Lov na bizone, zanimivi prj. zori kako volkovi napadejo potnike
3.1
V Nevvvorku je pričel v nedeljo mednarodni šahovski turnir, za katerega vlada v Ameriki izredno zanimanje, ker r.o ga udeležujejo tv.di svotovni šahovski ' mojstri Capnblanca. dr. Laskor in Aljc- [ hin. Zo prvo kolo jc prineslo splošno iz- j nonadenjc. Capablanca je namroč žo po 20 potezah remisiral s slabotnim Janovv-skim, dr. Lasker pa po 11 .tih z madžarskim prvakom Maroczyjem. Le ruski ampijon Aljehin je z otvoritvijo Ruy Lopez po 85. potezah gladko porazil An-•leža Yatesa. Od ostalih igralcev ja Tar-akovver porazil Rusa Bogoljubova, Mar-hall in Reti pa sta končala remis. Pripominjamo pa, da turnir nima značaja svetovnega mednarodnega turnirja, ker je bilo povabljenih le neznatno število ahovskih mojstrov. Manjka namreč cela vrsta svetovno znanih šahovskih prahov (dr. Vidmar. Rubbistcln itd.). Ves interes je obrnjen lo na boj med Capa-.danco, Laskorjem in Aljehinom.
Šahovski klub v šiškl naznanja, da se vrši IV. redni občni zbor dne 20. mar-a. ob 20. uri v rest&v. g. štepica. Polno-'.tcvilne udeležbe želi — odbor.
Predstave v. 11., 3»,
tn uri
Trgossljs Informacije Iz Italije
dobavlja točno 1084/a
ALOMA COMPANY
Ljubljana, Kongresni trg 3. .,.,., i -„.• i i ■
cu
§ Neprevidnost. Previdno ni, če kdo kupi slabo staro kravo dražje kot jo vredna; neprevidno je pa tudi, če kupi mlado, zdravo kravo prepoceni, kakor se jo to zgodilo nekemu posestniku z Vrhnike. Srečal je nekoč pozimi ob 8. uri zvečer gručo možakarjev, ki so gnali blizu meje nekaj konj in krav — seveda na pašo ali pa z nje, kam sicer? Ustavili so se in so počasi, po ovinkih, zmenili za najlepšo kravico, ki so jo velikodušni gonjači prepustili zvitemu kupcu za 2500 Din. Mladi neizkušonce si je naskrivaj mel roke — prodajalci skoro gotovo tudi. Po poslovilnih besedah je srečni kupec odvedel prijazno kravico preko Drenovega griča na Bvoj dom, kjer ji jo prijazno prikimajo odmeril bodoči prostor. Približno čez 14 dni pa se jo javil pri njem sosed M. in mladi posestnik lepe kravico mu je hitel pokazat svoj najnovejši zaklad. Toda na neveselo presenečenje je sosed prijazno živinče spoznal za svoje in osumil strmečega gospodarja, da mu je izmaknil najljubše bitje itd. Končno so je pred sodiščem ugotovilo, da je bil kupec provaran od spretnih tatov in kontrabandarjev, ki so njegovo neizkušenost izrabili v svojo prid. Vsled nakupa sumljivega blaga jo bil
Dne 9. t. m. je imelo gasjlno društvo v Dol. Logatcu svoj občni zbor. Gosp. načelniku se je zdelo umestno z glasova« njem izzvati nad menoj občo nevo!jo, češ, da sem društvu kot dobrodelni usti« novi skrajno nenaklonjen in to vs!cd dejstva, da sem o priliki zadnje gasilske vcsclice veselični odbor trradno opozoril da naj se veselica vrši v smislu gostilni« čarskega reda in policijskih predpisov. Opozoril sem izrecno na točke, da eo mladini pod 16 leti ne dovoli vstop v gostilno brez spremstva odraslih svojccv da se istim ne sme točiti opojnih pijač, da sc dalje vcsclica ob poteku podaljša« ne policijske ure točino zaključi itd. Iz« javil sem, da bo žlupanstvo v slučaju nereda vprihodnje piroti takim veselicam in to ravno vsled razloga, ker se je lani na gasilski veselici dogodilo, da je bilo pozno v noč videti celo šolsko mladino na plesnem odru in je moralo šolsko vodstvo pozvati stiiriše radi tega k redu.
To opozorilo je bilo izročeno redarju pravočasno, toda 'dostavljeno je bilo pa« motoma šele ob 11. uri. Ni se pa name« noma ob tej uri izdalo, ker sem se ravno radi lojalnosti s».m od 10. do 12. ure ve« selice udeležil.
To je vsa moja protivnost, kakršno baje po izjavi g. načelnika doslej šc no« ben župan ni storil.
Povcin pa tole: Ako gotovi ljudje mi, slijo, da bodeni na svojem mestu figuri« ral le slamnatega moža, sc jako motijo, ker ravno hočem, da pametni predpisi nc ostanejo lc na papirju, ampak, da se tudi praktično izvršujejo.
Nisem proti gasilnemu društvu in tudi ne proti zmernim veselicam, čeprav za svojo osebo nc pristajam na sistem, da sc mora 90 odstotkov denarja zapraviti, da sc knki dobrodelni organizaciji more nakloniti 10 odstotkov izkupička.
Sem pa odločno proti takim veselicam, kjer se nc upošteva policijskih predpi« sov in sc čezmerno prcpleše tja do jutra, pa najsi bo žc pod takim ali drugim ovčjim oblačilom.
Bodem pa deloval na to, da se letoš« nja od 400 Din na 1000 Din povišana nagrada gasilnemu društvu od strani ob, čine pri prihodnjem občinskem pro™ čunu zviša na isto svoto, za kolikor jo letošnja vcsclica uspela na čistem do> bičku, za kar sem prepričan, da bode v dvojno korist občine in nc bodo vzroka pri prihodnji veselici kršiti reda.
GABRIEL OBLAK, župan. Dolenji Logatcc,
• Za vsebino uredništvo ni odgovorno.
izšava.
Podpisani preklicujem vse žaljivke, iz« rečene zoper gospo in gospoda Krhnc( gostiln, pri Kramerju v Sp. Šiški in so jima zahvaljujem, dn. nista uvedla sodni postop.
Dragotin Bliimlein. >
Darujte, da rešimo
sokolski Tabor! i
Ljubljana 18. marca 1924.
Ljubljana 306 nad morjem ^
Kraj opazovanja
Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . , Beograd , Dunaj . , Praga . , Iaomost ,
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
Zračna temperatura
7606 7594 759 8 760-4 760'7 769-fi 768 2 769-6
1-7 3 G 0-3 —20 10 00 -10 00
brez vetra oblačno jug. Tzh	sneg
več. jasno
sneg vč,jasno
V Ljubljani barometer nizek temper. spremeulj. Solnce vzhaja ob G'06, zahaja ob 18.11
Veter
jug. vzhod
jug. zap. zapad
Oblačno 0—10
oblačno sneg
Padavine mm
1-0
01
0'1 20 01 10
Dunajsko vremensko poročilo: Vreme
jo bilo danes po Avstriji večinoma obiač no. Semintja so imeli padavino, na Dunaju je po malem snežilo. Temperatura
je padla. V splošnem pa se je vreme od včeraj zboljšalo. Napoved za sredo: Precej jasno, nolcaj toplejše.
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
,JUTRO"
Alger medio, ki jo nudi po izvanredno nizki!; cenah Fructus, Ljubljana, Tabor 2. — Pri vagonskih odjemih Se poseben popust.
,Z
©
Tri ž . ne pregnanega kalifa
Prihod pregnanega kalila Abdul Mcd-jlda v Švico j« postavil tamošnje oblasti pred zelo težko vprašanje. Švica mora namreč sedal pretTestl vprašanje bivanja bivšega turSkega kalifa na svojih tleli. A sultan nl ostavll prorokove dežele sam, temveč ie pripeljal s seboj cel svoj harem, s katerim bi se hotel stalno nastaniti v SvlcI.
Problem tiči v tem, da kalif nl vzel s seboj samo ene, temveč kar tri žene. Ta okolnost, da jo poglavar Islamskega vero Izpovedovanja pripeljal s seboj več žen nego jih dovoljujejo švicarski zakoni, je zadevo zelo kompliciral. Švicarski zakon namreč predpisuje strogo tnonoga-mljo in kdor se predpisa ne drži, se obsodi v dveletno ječo. Kalif se je tedaj v trenutku, ko je prestopil švicarsko mejo, pregrešil proti predpisom švicarske zvezne ustave ter je pogazll zakone, ki veljajo na njenem ozemlju. Da ie on prej občan nego kalif, bl že sedel v zaporu ter bf se moral zagovarjati, tako pa cela zadeva visi v zraku ter čaka na svojo rešitev.
Ako bo prosil bivši kalif švicarsko vlado dovoljenja za stalno nastanitev v Švici, bo moral dobiti pristanek merodajnih faktorjev ne samo zase, temveč tudi za svoje žensko spremstvo. Bivši kalif In Švicarska vlad# se torej nahajajo v velikem škripcu, kl |e po eni strani resen, po drugI pa zabaven, švicarska vlada seveda ne more zahtevati od sultana, da pošlje dve ženi nazaj v Carigrad in da obdrži pri sebi samo eno. Po drugi strani mora pa curlška vlada čuvati nedotakljivost svojih zakonov. Tri kallfovc žene so torej povod konfliktu, od katerega boli glava že najboljše švicarske j jurlste.
Zato nameravajo švicarske zvezne oblasti najti Izhod na sledeči podlagi: pro-' glasiti nameravajo Abdul Medžlda za eksterltorljalno osebo, kajti v tem pri- j meru bl njegova pollgamija ne bila kaz- i nilva. Toda tudi v smislu tolmačenja med narodnega prava Je te vrste eksterltorl-ialnost zelo problematična. Za ekstcrlto-rljalce se namreč smatrajo samo take osebe, kl zastopajo kakšno tujo državo. Kalil pa, čim je moral zapustiti Carigrad, je postal privatna oseba ter se nc i more smatrati niti za zastopnika turške- j ca naroda, niti za poglavarja islamske! vere.
Dopisnik pariškega »Ouotidien« me-' nl, da se kalif sploh nc namerava stalno naseliti v Švici, temveč da bo potoval dalje v Pariz. V tem slučaju bo imela silne preglavice francoska vlada, zakaj tudi na francoskih tleh je pollgamija stro-fo zabranjena. Izgleda torej, da bi bilo najboljše, če odide kalif v Severno Afriko, kjer Ima mnogo tisoč osebnih pristašev. V Severni Afriki ne bi kallfovi nastanitvi nasprotovalo nič, zakaj v teh krajih je pollgamija dovoljena kakor na t'-rškcm ozemlju.
duh pri čitanju vzporedno, jc čitanjc lepo in temeljito. Odrasel in povsem sproten Slovele prečita, lahko v minuti 500 besed. Z veliko vajo so lahko prečita eelo 800 besed ali 00 vrst v minuti. Za vsako črko potrebuje duh, da jo zazna, pri 500 besedah '/mo, pri 800 besedah celo samo Vino sekunde.
Seveda v tako kratkem hipu ni mogoče, da bi oči videle ve« obseg posamezne črke. Zato potrebujejo korektorji tri do Štirikrat več časa, da opazijo napake na črkah. Ako čitajo bvže, pregledajo marsikaj. Pri čitanju so plazi naš pogled le po zgorenji polovici tiskane vrste; spodnjo jedva opažamo. Zgornji dol črk jo namreč značilen, dočim je spodnji precej splo-Sen. O tem se lahko prepričamo, ako zakrijemo spodnjo polovico in nato zgorenjo polovico črk. V prvem primeru lahko čitamo, v drugem pa le ugibamo ali sploh ne moremo razbrati črk.
Vhod v Tntenkamnovo grobnico
Principe Ncvoso
Gabriele Rapagnetta (= liepica) ponosnega pridevka D' Annttnzio (Razodetnik). poet in politik, »herojski« načelnik arditov i« prvi okupator Reke, se po enoletnem premirju javlja znova iz zatišja svojega bivališča ob Gardskem jezeru, kjer je leto dni kuhal jezo nad svojim rivalom Mussolinl,jem, ki mu je prevzel triumfalni pohod fašistov na Rim in mu tako iztrgal bakljo sedanje italijanske »veličine«. Zadnjo dni jo P' Annunzio, ki je naveličan izolacije iz vodilnih sfer,
pred obema pacljentoma kakor pred dvema čudovlštlma ter si fie vedo nobene razlage za to Izprcmlnjevanje barve.
X Eksplozija v tovarni vžigalic.
V mestecu Rocca Canavese v Italiji se je dogodila v soboto grozna nesreča. Vsled eksplozije se Je namreč porušila tamkajšnja tovarna vžigalic in so ruševin pokopale pod seboj 23 delavk in delavcev. Njihova trupla so našli naslednjega dne vsa razmesarjena In ožgana. Med ponesrečene! je tudi tehnični ravnatelj tovarne. Med mrliči jc 18 žensk, starih 15 — 17 let, ena je Imela celo komaj 13 let.
X Intornacijonala hlSitiii posestnikov, V Parizu se jc te dni ustanovilo mednarodno društvo hišnih posestnikov, v katero so priglasile pristop vse organizacije hišnih posestnikov v Evropi. Stalen odbor društva se nahaja v Parizu ter ima nalogo skrbeti za stalne zveze z mednarodnimi posestniki hiš In gojiti njihove stanovske pravice, med katere spada v prvi vrsti pravica razpolaganja s
svojo posestjo. Društvo ho Izdajalo tudi svoje mednarodno glasilo, ki bo hišne posestnike hrabrilo v boju proti njihovim neprljateljem.
X Konoc tnrbana v Turčiji. V sistematični provedbi svojih modernih reform jc angorska vlada zaukazala, da so v bodoče turbanl v vseh verskih šolah strogo zabranjenl. Gojenci takih šol nc smejo nositi vobče nobene Izrazito verske obleke. Vsak slučaj nepokorščine bo kaznovan z izključitvijo.
X Radio v aiueiiJkl volilni kampanji Ameriška volilna burba jc v polnem teku. Kandidati se v svoji agitaciji poslužujejo radlotelefonlje, ki se jc izkaza, la za tako koristno napravo, da sc bodo baje volitve vršile v glavnem s pomočjo radia. Wilsonov zet Mac Adoo le dal napraviti posebno postajo, s katere bo govoril svojim volilccm na vse strani, tako da ga bo obenem lahko poslušala cela Amerika. Iste metode sc bo posluži! tudi prczldcnt Coolldgc, ki si obeta od t«a načina volilnega boja najlepših uspehov.
Po slovanskem svetu
Tehnika čitanija
Čitanje je spretnost, ki si jo pridobimo z vajo. Otrok še črka, t. j. lovi črko za črko ter jih zvezuje v besedo. Polagoma se vrši to zvezovanje hitreje, ker črke vežemo že po zlogih, končno tudi že v besedah. Zadošča nam povrgen prelot preko skupine črk in že vemo, kak Sna je beseda. Ce čl-lamo pozorno, preletamo kmalu cele besedo in razumemo vsebino, ne da bi fe ob njih ustavljali. Končno objemamo z očmi ee-le vrste naenkrat ter hitimo od vrste do vrste, kakor bi se [azprejala navita nit. In duh sledi z isto, včasih Se večjo naglico očem, tako da se oči neprestano love z dir-jajočim duhom. Oko in duh torej ves čas delujeta napeto in naporno. Kdor hitreje misli, nego Sita, ne motre gladko čitati. Lo kadar korakajo oči in
dvignil prah s tremi senzacijonalniml izjavami: zaščitil je Battlst.ijovoga sina pred napadi glavnega fašistovske-ga organa s posebnim pismom; nato je naMovii Cičcrinu posebno poslanico, polno hvalo za ruski narod i rt njegov prerod; pred tednom pa je v posebni depeši na svoje »mlade francoske prijatelje« protestiral proti španskemu diktatorju Primo de Rivera, ki je dal doporl.irati poeta Unamuno. Ožigosal jc Španskega goneraia za »triumfirajo-čo bestijo« (Bestia trionfante) . . .
Italijanska javnost pričakuje, da sc bo D' Annunzio poslužil sedanje volilne kampanje za ponovni izstop v javnost. Naveličal se je enoletnega žtvo-tarenja v kneževski vili ob Gardskem jezeru, ki jo je zanj sckvestrirala italijanska vlada. Hoče se mu borbo in razmaha, ker se navzlic svoji poj>olni pleši kot, šestdesetletnik čuti večno mlad. In končno — kar smo hoteli predvsem povedati — potrditi hoče svoje kneževstvo, ki mu ga je nedavno podaril italijanski kralj. Gabriele Rapagnetta d' Annunzio jo namreč že dober tedon »principe Nevoso« — knez S ne ž n i š k i! . . .
PBPIP
THE REX C0„ LJUBLJANA.:
, ,	- -h=:
Zanimanje za najdenine v Luksorju v Egiptu se širi med najširše sloje prebivalstva po vsem kulturnem svetu. Saj pa pomenjajo odkritja v grobnici davnega iaraona Tutankamna dogodek, kakor jih beleži kulturna zgodovina novejšega časa prav malo. Odpirajo nam pogled v življenje visoko razvitega kulturnega naroda, kl Je živel par tisoč let pred nami. Tutankamnovo grobnico so iskali v Luksorju ob Nilu že mnogo časa. Odkril jo je naposled lani angleški lord Carnarvon ki sl Je postavil to skoro za nekako življensko nalogo. Ležala je globoko v peščenem griču sredi tipične egipčanske pustinje. Odkritje jc vzbudilo silno senzacijo po celem svetu.
Lord Carnavon ni užll vse slave svojega odkritja, ker je nenadoma umrl. Njegovo delo je nadaljeval njegov tajnik Carter, ki pa jo prišel, kakor znano, v konflikt z novo egiptovsko vlado. Naposled je bil dosežen kompromis in danes se nadaljuje izkopavanje pod nadzorstvom egiptovske vlade.
Iz vseh delov sveta, posebno seveda iz Amerike in Anglije prihajajo celc gruče turistov, da sl ogledajo izredne dragocenosti in zanimivosti. Naša današnja slika nam kaže vhod v Tutankamnovo grobnico.
X Ogromne ccne vojnih znamk.
Pariški dnevnik »Journal des Dcbats« poroča, da se poštne znamke izza medvojnega časa prodajajo dandanes v Parizu po neverjetno visokih cenah. Dasi še nl deset let odkar je začela svetovna vojna, so vendarle medvojne poštne znamke že prave raritete. Tudi znamke, ki so Izšle takoj po prevratu, postajajo zelo redke. Neka češkoslovaška znamka iz leta 1919, ki je tedaj veljala samo dva vinarja, se je prodala v Parizu za 1500 frankov. Za neko znamko nemške kolonije Togo, vredno 50 pfenigov jc iztržil prodajalec 3200 frankov a za 19 kosov ukrajinskih znamk iz leta 1919, kjer so avstrijske znamke pretiskane z ukrajinskim besedilom, je dobil prodajalec 0800 frankov.
X Človek, kl izpreminja barve. Milanski »Corricrc della Sera» poroča, da sc v angleškem mestu Hulle nahaja v bolnišnici danski mornar, kl trni na neverjetni bolezni, kateri ne more izslediti vzroka noben zdravnik. Mož je nekaj časa ves be!, potem pa nenadoma počrni. To lzpreminjanje traja žc dclj časa. Ne-| kl angleški mornar po imenu Shiiis, ka-i teremu je že 60 let, pa Je podnevi rdeč i kakor opeka, a čim zajide solnce, začne I njegova barva tciuneti dokler ne pnsta-
70 letnica voditelja hžiških Srbov
Uprka napravil žaro za pepel bivšega čsl. ministra Rašina. V najkrajšem času bo začel klesati kip prezidenta Masary» ka za mesto Tešin.
V soboto, 15. t. m., jo obhajal vo- «P!amja». V Pragi je do nedavno ditelj lužiških Srbov dr. ArnoSt Mu- obstojalo rusko založniško podjetje «Na ka svojo sedemdesetletnico. Bil je gim- ja Rječ«, ki se jc polagoma preobrazilo nazijski profesor in je sedaj v pokoju. v socljalno založbo »Plamja«. Ta izdaja Bil jo neumorno delaven, ves »prosti« . pod istim imenom prekrasen mesečnik, čas in počitnice je žrtvoval narodne-; katerega urejuje prof. E. A. Ljnckij. —
mu delu. Njegovo literarno in znanstveno dolovanje (kot slovanski filo-log in narodopisec) mu je pridobilo svetovno ime (je član akademije v ICrakovu, Zagrebu, Pragi, Beogradu itd., odlikovan je z ruskimi, srbskimi, črnogorskimi reidovi).
Kot Študent v Lijiskom jo pesniko-val ter ustanovil časopis »Lipa Berb-ska». iz katero je ustvaril 1. 1882. važni bcletristični mesečnik »Lužici«. Pozneje je začel izdajati plod večletnega dola »Statistika Serbow», ki ima veliko znanstveno vrodnoat. L. 1801. jc izšlo odlično znanstveno delo »Hi-storiseho und vergleicbende Laut- und Formenlehre der Niederserbischem Sprache«. Vestno delo sta. slovarja dolnjelužiški in nemško-srbski. Napisal jo tudi noš teto razprav iz filološke in narodopisne stroko. Odkril jo staro-slovenski rokopis v Gostnaru. Pošiljal je svojo prispevke tudi v Češi« in poljsko časopise.
Razen kot učenjak jo deloval in de-lujo dr. Muka tudi kot narodni delavec. Vse, kar jo mogel za kulturo sploh in zlasti za svoj narod storili, jo storil. Svojo sedemdesetletnico obhaja čil in zdrav in tudi mi mu kličemo: Na mnoga leta!
Statistika prebivalstva na Slovaškem
Slovaška Ima 3,000.000 prebivalcev
raznega veroizpovedanja in raznih na«		
rodnosti.		
Po veroizpovcdanj	u jc:	
katolikov	2,125.000	70 %
grških katolikov	210.000	7 %
evangelikov	375.000	13 %
reformiranih	145.000	5 %
Židov	140.000	48 %
drugih	5.000	0.20%
Po narodnosti jc:		
Oehoslovakov	2,000.000	67 %
Madžarov	700.000	24 %
Nemcev	140.000	4.5%
Rusinov	100.00	3.4?«
ostalih	60.000	1 %
Češki kipar Fr. Uperka ie zadnje ča« sc izvršil več del, med drugim nekaj soh v kararskem marmorju ter načrt za spo« menik slovaškega pisatelja Hurbana«Va« jonskega (pisatelja »Letečih senc«, ki so izšle tudi pri nas). Ta spomenik bo stal v Turčanskem Sv. Martinu. Dalje izde« luje kipar alegoričen kip «Uma» za dom
'	.1 iui vti ivuiiiiu wwi,ivi	,	c	.
I ne črna kot ebenovina. Zdravniki stoje i umetnikov v Ilodoninu. Poleg tega je
Plamja« je književno«znanstvcn zbor« nik, ki prinaša izvrstno gradivo. V njem najdemo dozdaj dva važna doneska za študij Leva N. Tolstega: spomine plsa« teljevega sina in Bulgakovo analizo Tol« stega etičnega miselnega sveta. Filozof« ska vprašanja sodobnega časa obdeluje prof. Vrcdenskij, juridične probleme pa prof. Zimmermann; vprašanju razmerja med Rusijo in Poljsko je posvečen bc« stavek prof. M. A. Lappa. — Založni« štvo pripravlja izdajo nove knjige prozo pesnika Konstantina Raljmonta in dru« gih ruskih pisateljev. Vse ljubitelje ru. skega duševnega življenja v emigraciji opozarjamo na »Plamjo«, ki zasluJi po« zornost ne le slovanskih izobraženih na« rodov, temveč evropskega kulturnega sveta vobče.
Zadnja slika Nikolaji II. Zadnji (XIII.) zvezek »Arhiva ruske revolucije« (Berlin »Slovo«) prinaša sliko Nikolaja II., slika katera je bila napravljena v Jekaterlnburgu nekoliko dni pred urno« rom carja in carice. Car sedi v našlo« njaču pri mali mizici ob postelji. Na zidu nad posteljo visi slika carice. Foto« grafijo je napravil rdeči vojak, ki je bil na straži pri carju. Po umoru se lastnik ni upal več obdržati negativa, temveč ga je podaril nekemu ujetniku Nemcu. Ta pa je zopet odstopil ploščo nekemu pa« storju, takratnemu duhovniku nemških ujetnikov ▼ jekaterinburškem okraju. Tako je slika prišla sedaj na dan in jo izšla razmnožena kot dragocen spomin za vse ruske monarhiste.
Zanimiva odredba v poljskem voj« nem ministrstvu. Poljski vojni minister general Sikorskl je izdal te dni okrožni« co, v kateri priporoča uradnikom svoje« ga resorta skromnost v toaletah in frl« zurah.
Priprave za regeneracijo bolgarske« ga gledališča. Gledališki krogi v Sofiji so že delj časa na delu, da bi obnovili bol« garsko gledališče. Sestavil sc jc krožek mladih gledaliških ljudi, katerim so so pridružili tudi pisatelji okolu revije «Hi« perion«. Ti hočejo spraviti bolgarsko glo dališko umetnost na nova pota. Doscda« nje prizadevanje zaznamuje že prilične uspehe. Sofijski »Studio« je uprizoril Hauptmannovo «Haničino pot v nebesa® in Mohorjevega »Ljubimca kot zdravni« ka«. Obe deli je režiral J. M. Daniel. Predstavi sta pokazali, da gre bolgarska gledališka umetnost novitn ciljcm na« sproti in da so ljudje, ki streme za pre« porod gledališča v Bolgariji, na sigurni poti, ki nesporno drži v boljše čase.
Griški:
Ivanka
(Iz cikla »Moja dekleta«.)
Potihnili so že davno polnočni zvonovi, ki so bili .naznanili verskemu ljudstvu, da je minul divji .pustni čas in da je nastopila pepelniea. V krasno ozaljšani dvorani pa se je Se glasila vesela godba in rajanja ni bilo konca ne kraja. Proti jutru so Sele umolknila tudi godala in plesišče se je jelo prazniti.
Pravi veseljaki so še ostali pri kupic^ rajnega vinca ali čaži črne kave, večina ljudi pa je hitela proti domu; tudi jaz.
Legel sem izmučen v svojo posteljo v nadi, da bom takoj zaspal. I.Ttisi burnega večera pa mi' niso pustili miru. V mojih možganih je šo verlno rojila cxlba, a mimo mene so se vrteli ve-Hi pari: vitke gospodične s sa.njavi.mi očmi, pa tudi brhko kragotico, polno življenja. Za plosalce se seveda nisem posebno brigal.
Ko sem ogledoval te plesalke natanko in natančneje, pa som jili spoznaval po vrsti: bila so sama dekleta woje mladosti. Ako bi dejal »ljubice«, l>i povedal preveč, ako pa bi jih imenoval »znanke«, bi rekel premalo. •
Ivanka je bila moja prva izvoljenca dasi ni tocra nikdar izvedela Ln
tudi ne bo, razen če H slučajno Pitala te vrstice in so spomnila tudi ona davno preteklosti.
Ne spominjam se dneva in kraja, ko so jo videle prvič moje oči: /akni bila sva soseda. Bližnja seseda in vendar se nisva nikdar skupaj igrala, kakor sc igrajo sosedni otroci. Najini starti namreč niso živeli v prijateljstvu. Pravzaprav so lo njeni stariši sovražili moje, menda iz konkurenčne zavisti, ker so izvrševali isto obrt.
Slično razmerje je bilo tudi med menoj in Ivanko: jaz sem io ljubil z vsem ognjem mlade duše'— štel sem takrat kakih deset, let — ora pa mo jo prezirala in sovražila, pač tudi pod vplivom starifev. Dala mi je to ob vsaki priliki neusmiljeno čutiti. Toda čim bolj je bila hladna proti meni, tem bolj me je zanimala. Približati se ji nfcero prav upal. Mislim, da je bila baš ona kriva, da sem ostal sploh nekako boječ nasproti lepemu spolu. Lepa je bila Ivanka, to pravim še danes, takrat pn se mi jo zdela lepša ko slika Marije Device ua steni vaške kapelice.
O Veliki npči sem bil dobil za pisan-ko krasno pomarančo. Moja prva misel je bila: oh, ko bi jo sprejela Ivanka! Posrečilo se mi ie, da sem na potu iz cerkve prišel v nično bližino. S pro-« sečim očesom sem ji nemo ponudil takrat za kmečko deco izredni sad. Ona na so te namrdnila in hitela ie mimo.
mene. To me je pot.rlo. Olupil sem pomarančo in jo pojedel. Zdela se mi je silno kisla.
Samo enkrat se mi je posrečilo, da io sprejela Ivanka dar od mene. Bila jo nevarno zbolela in l"žnla je že več tednov. Bil «em tako žalosten, da mi ni dihala nobena jed. Slučajno sem slišal njeno mater, da uživa Ivanka le še sadje. Na naši rani jablani so bila baš dozorevala jabolka. Izbral sem najlepšo, jo stisnil v žep ter hitel naravnost k sosedovim. Se danes se čudim, odkod sem vzel ta pogum. Tiho sem se priplazil skozi veliko sobo v postransko sobico, kjer jo ležala bolnica. Uboga revica jo bila silno zdelana. Kakor v snu me ie začudeno pogledala. Ko pa sem ji ponudil jabolko, ,ie stegnila roko ter se rahlo nasmehnila. Takrat se mi ie zazdelo, da sem vide! za hip nebesa odprta. Solze so me polile. »Ivanka, ti ne smeš umreti!« sem vzdilmil in zbežal iz hiše, v kateri sem bil prvikrat, in pač tudi zadnjikrat v življenju. Ivanka res ni umrla. Neizmerno srečen sem bil, .ko sem slišal, da se .ii povrača zopet zdravje in ko je prišla prvič v šolo, so mi' ie zazdelo, da se ie vrnila po hudi zimi čez noč zopet ljuba pomlad. Ivanka pa .ie bila zopet hladna kakor pred boleznijo. Tako je potekal čas.
Nekoč, sem jo prijazno ogovoril, pa so je obrnila v stram in se vpriOfl tova-
rišev žaljivo izrazila o mojih stariših. To me jo razljutilo. »Čakaj, Ivanka,« sem si dejal, »to mi poplačaš.«
Pogovorili smo se z nekaterimi tovariši, da ji zastavimo pot. Moj otroč-ji bojni načrt je bil: ko bo prestrašena Ivanka prosila za usmiljenje, ,ji odpustim velikodušno ter dosežem tako morda njeno ljubezen . . . Komaj pa jo Ivanka opazila na§ namen, je začela kričati, kakor da so jo napadli razbojniki. Namesto nje sem so prestrašil jaz in zbežal sem proti domu. Tudi tovariši so se umaknili in Ivanka je imela prosto pot.
Ko sem čez nekaj časa pogledal skozi okno domače hišo, sem videl Ivankiniga očeta, ki je hitel razburjen po cesti proti šoli. Polastila so mo jo zla slutnja.
Ne zaman! Ko sem prišel popoldne v šolo. me jc začel učitelj z resnim obrazom izpraševati, kaj sva imela z Ivanko. Povodni sem mu, kako se je bila izrazila o mojih stariših in da sem jo hotel za.to malo post rušiti. Ker so potrdili mojo izpoved tudi tovariši, je učite] kot. pravičen sodnik pokaral Ivanko. Morala je ostati pol uro po pouku v razredu. Moni pa so jo smilila.
Prišedši domov, sem našel domače v silnem razburjenju. Ivankln oče jo bil pisal mojim starišem hudo pismo, češ. da sem na roparski način napadel
njegovo hčerko. Le s težavo sem prepričal stariše o svoji nedolžnosti ter ušel kazni. Moji stariši pa so tisti dan sklenili, da me pošljejo jeseni v mesto študirat, da ne bom sosorlovim v nn-pot.je. Tako se jo tudi zgodilo. Moja prva ljubezen Ivanka je bila povod moji nadaljnji usodi.
Dolga vrsta let je že minula od todaj. V sanjah sem jo So videl mnogokrat m v počitnicah sva so včasih tudi srečala. Zbodlo mo je vedno v srco, a Sel sem tiho mimo njo.
Minevala so leta. Pred nedavnim me jo pozdravila na domači postaji Čedna ženska. Prijazno sem odzdravil in se začel opravičevati: »Zdi se mi, da bi moral poznati . . .»
»Sosedova Ivanka!« me je prekinila.
»A,j, ti?« sem za,jecljal, »kako si so izpremcni.la!« Bilo me je »ram. da jo nisem bil spoznal. Človeku, ki vržen iz rojstne hišo in le redko prihaja v rojstni kraj. zlasti ko to mu zagreb!i v domačo zemljo tudi stariše, se to labko prigodi ...
Vozila sva se skupaj v bližnjo mesto in rc razgovar.ja.la o brezpomembnih rečoh. Hotela me je vikati, pa sem io zavrnil: »Ivanka, nikar mo ne žali! Sa j sva si bila kot otroka sosoda, in j skupaj sva hodila v šolo . . .»
Vinski sejem v Semiču
Od kmetijskih podružnic Semič, Kot In Štrckijcvcc v Semiču prirejeni vinski vzorčni sejem jc bil prav dobro obiskan s strani vinogradnikov, katerih jc došlo preko 200, kl so razstavili nad 300 vzorcev starega in novega vina. Sejem jo posetil med drugimi zastopniki tudi odposlance ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu vinogradski inšpektor k. Petrovič, ki jc kazal veliko zanimanje za razvoj našega vinstva, osobito na zadružnem polju. Pred otvoritvijo sc jc vršilo primerno predavanje o vinogradništvu, kletarstvu in vinogradniškem zadružništvu. Sklenila sc je tudi resolucija na ministrstvo za poljedelstvo In vode proti uvozu italijanskega vina.
Na prodaj je bilo okroglo 4000 hI novega in starega, večinoma belega vina po 5 — 7 Diu. Prodalo sc je skupno okrog 300 ld po 5 — 6 Diu. Navzoči kupci iz Ljubljane in okolice ter iz novomeškega in kočevskega okraja bi bili nakupili, kakor je bilo videti, več sto hektolitrov po ceni izpod 5 Din, za kar se pa produecr.ti niso mogli odločiti. Sejem bo imel vsekako dobre posledice, ker so sc s temi vini in produccnti seznanili tudi do sedaj neznani interesenti, kl bodo gotovo pozneje izkoristili to poznanstvo. Zato naj te podružnico le vztrajno na započcteni delu.	—č.
Prejem vina pri gostilničarjih in zasebnikih
Vedno in vedno sc ponavljajo slučaji, da morajo gostilničarji, še večkrat pa privatniki plačati kazen, ker niso pravo« časno prijavili, da so prejeli vino. Pra« vilnik o trošarini na vino, ki velja v Slo« veniji, je namreč večini prebivalstva po« polnoma nepoznan, čeravno se pobira po njem trošarina žc izza leta 1920. Kaj čuda torej, da sc opuščajo prijave o pre« jemu vina kar povprek. Zato hočemo v naslednjem naše čitatcljc opozoriti na' najvažnejše določbe o prijavitvi preje« ma vina.
Člen 6. pravilnika o trošarini na vino je prvotno določal, da morajo gostilni« čarji in sploh vsi oni, ki trgujejo z vi« nom (takozvanc obrtne stranke), prija« viti prejem vina najmanj 24 ur, preden vino prejmejo, zasebniki pa v teku 24 ur po prejemu vina. V praksi se je pa kaj kmalu pokazalo, da jc prijava o prejemu vina, preden se jc vino prejelo, popolno« ma nemogoča, zato jc finančni minister Kumanudi v letu 1922 dovolil, da imajo tudi gostilničarji in obrtne stranke sploh še potem, ko vino prejmejo, 24 ur časa za prijavitev vina. Sedaj morajo torej tako obrtne stranke kakor tudi privatni« ki prijaviti prejem vina v 24 urah potem ko so vino prejele.
Prijavitev vina se mora izvršiti pri o« pcm oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu biva prejemnik vina, odnosno, kamor jc bilo vino shranjeno.
Prijaviti se mora vsak prejem vina, pa naj si je vino že zatrošarinjeno ali ne. Ako vino še ni zatrošarinjeno, sc mora ob prijavitvi prejema plačati tudi troša« rina na vino s pripadajočo občinsko do« klado vred.
Prijava o prejemu zatrošarinjenega vi« na se more vložiti ustno ali pismeno, vendar jc priporočljivcjše, da ae tudi ta prijavitev izvrši ustmeno. Prijavitev ne« va trošarin j enega vina mora biti vedno ustna, ker dobi prijavnik pri oddelku finančne kontrole poštno položnico, s katero plača pri poštnem uradu pripa« dajočo trošarino in eventualne občinske (doklade.
|. Ali je vino žc zatrošarinjeno ali ne, ,epozna lahko vsakdo po tem, ali jc pri« Slo vino s svobodnico ali kontrolnim ii« »tom. Če je prišlo s svobodnico, je vino tže zatrošarinjeno, če je pa prišlo s kon« jtrolnim listom jc vino še nezatrošari« njeno.
J Če vino nima niti svohodnice niti kon« ■trolnega lista, sc mora to nemudoma pri« jjaviti fin. kontroli, da ta ugotovi, kje jje transportni list (svobodnica, kontrolni 3ist) ostal, odnosno zakaj se ni izdal. ®rez kontrolnega lista pride n. pr. vsako jvino, ki se ni odpremilo v Sloveniji, ker "velja pravilnik o trošarini na vino, po katerem sc transportni listi izdajajo, Ic |ia Slovenijo. Kdor vozi vino iz Hrvat« ske z vozom, čolnom, itd., pa mora čim Stopi na ozemlje Slovenije, prijaviti pre« jjvoz vina pri najbližjem občinskem ura« du, da mu ta izda transportno potrdilo. (To potrdilo nadomestuje potem kontrol« Hi list.
i Kdor bi prejema zatrošarinjenega ali jiezatrošarinjcncga vina ne prijavil v 24 lirah, po prejemu vina, sc kaznuje radi itihotapljenja s petkratnim zneskom od« padajoče trošarine, za vsakih 100 litrov vina torej s 175 Din. Mesto po 35 Din plača potemtakem 210 Din za vsakih 100 litrov vina. Povrh tega mora plačati še Hakso za obsodbo po višini kazni. Ako se pobirajo v občini tudi občinske do klade k trošarini na vino, sc pa zvišata kazen in trošarina še za tc dokladc. I Ravno na ta način se kaznuje oni, ki prejem nezatrošarinjenega vina sicer pra vočasno prijavi, toda ne plača pripada« {joče trošarine v 24 urah po prejemu vina Na to posebno opozarjamo, ker ima fi« piančna kontrola strog nalog, da nc sme tveč trpeti, da bi se trošarina plačala ka« Meje ln ne obenem s prijavo.
Kazni zaradi tihotapskih prestopkov z Vinom sme po Čl. 77 troša rinskcBa pra«
vilnika generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu na prošnjo prizadete osebe v ozira vrednih slučajih znižati do petine t. j. na enkratni znesek pri« padajoče trošarine. V tem primeru plača torej dotična oseba mesto enkratne dva« kratno trošarino. Znižanje kazni pod to mero je nedopustno.
Končno bodi omenjena šc izjema, ki velja za prijave v Ljubljani. Tu nc po« birajo trošarine na vino organi finančne kontrole, temveč organi mestnega dobo« darstvenega urada. Prijava sc mora to« rej vložiti pri tem uradu, t. j. na mitnici. Tam sc plača seveda takoj tudi trošari« na in občinske dokladc. Finančni kon« troli prejema vina v Ljubljani ni treba prijavljati.
Tržna poro5i?a
Novosadska blagovna torza (18. t. m.) Turščica: baška, duplikat kasa, 23 vago« nov 247.5 do 257; banatska, 4 vagoni 247.5; sremska, 2 vagona 252.5; sremska, franko Boljcvci, 5 vagonov 255. Moka; «0», brez vreč, 2 vagona 5't0; «0s», ilupli-kat kasa, cn vagon 510 Din; banatska «0», en vagon 510 Din; «6», 1 vagon 510; Otrobi: v jutinili vrečah, 1 vagon 210; v papirnatih vrečah, 1 vagon 200. Tcn« denca nestanovitna.
Ljubljanski živinski sejem (18. t. m.) Dogon 205 konj, 34 volov, 46 krav, 8 tc« let in 77 prasccv. Cene za kg žive teže: voli I. do 14.50, II. do 13, III. do 11, krave debele do 11.50, krave za klobase 7 do 9, teleta 18.50 Din. Prasci, 6 do 8 tednov stari so se tržili po 850 Din par. Konji lahki so dosegli cene do 15.000 Din par, težki pa do 20.000 Din par. — Kupčija je bila srednja. Cene boljši go« veji živini so poskočile radi nakupovanja ' s strani italijanskih trgovcev.
= Hmeljarsko društvo za Slovenijo
ima svojo redno 41. glavno skupščino na praznik, dne 25. marca ob 2. uri popoldne v dvorani (pri neugodnem vremenu v gostilniških prostorih) g. Fr. Robleka v ?.alcu po običaincin dnevnem rodu. Hmeljarji pridite v obilnem številu, da boste slišali, kaj in koliko jo društveno vodstvo storilo e preospeh hmeljarstva in da eo pomenimo, kaj ie neobhodno potrebno, da si no bomo le ohranili, nego da bomo tudi napredovali v tej velovaž-ni panogi kmetijstva, ki je edini vir izdatnejših dohodkov Savinjske dolino. — Društveno vodstvo.
= Industrijsko posojilo. Iz Beograda poročajo: Da bi se pospešilo zaključonje industrijskega posojila, jo Centrala industrijskih korporacij podvzola vse moro za ustanovitov Industrijske banke. To posebno zaradi tega, ker finančni minister vztraja na vprašanju glede skupno garancije s strani industrijcev, kar baš najbolj ovira zaključitev posojila.
= Nova industrija v Ljubljani. Dno 8. marc.. 1924. se jo vršil v prostorih -°Iv venske bai ke d. d., podružnico v Ljub lj.^ni, r.fianovni občni zbir «iv)rnlee emajliranih poči Lutz» d. d. Tovarniški prostori cir.onjene družba to nViaiajo v Šiški v delnem traktu tovarniškega poslopja tv. log rad., ki jo v to svrho poVobno adaptiran. Izdelova.e se bodo v prvi vrsti peči sistema «I,utz», ki 60 v Jugoslaviji že dobro vpeljane, poleg tega pa bo tovarna izdelovala tudi razne emaj lirane predmete. S tom je ustanovljena nova panoga industrije v Jugoslaviji, ki ima lepo bodočnost in bo gotovo dobro uspovala, Na prvi seji upravnega sveta je bil izvoljen za predsednika g. Filip Supančič, stavbni svetnik in posestnik v Ljubljani.
= Združene papirnice Vevče, Goriča-ne in Medvode d. d. v Ljubljani. Upravni svet Združenih papirnic Vevče, Gori-čane in Medvode d. d. v Ljubljani jo imol dne 17. marca pod predsedstvom družbi-nega predsednika g. dr. Karla Trillerja bilančno sojo. Iz bilančnega zaključka, predloženega upravnemu svetu izhaja, da je imela družba v minulem poslovnem letu 3,478.672.40 Din čistega dobička napram 2,008.831.58 Din v letu 1922. Posamezne bilančno številko izkazujejo številčno uspošno nnpredovanjo v poslovanju družbe ter jo sklenil upravni svet ptediagati občnemu zboru delničarjev, ki 60 bo vršil v petok dno 11. aprila ob 10. uri popoldne v posvetovalnici Ljubljanske itroditno banke, naj se izplača za leto 1923. 11. odst. dividendo, napram 10-od-stotni v.a leto 1922 in 8-odstotni za leto 1921. Dni/.bina podjetja so proizvajala v letu 1928. skupaj papirja 852 vagonov, I o jo za 18.3 odst, več kakor v prošlem letu in razen tega 239 vagonov celuloze, to jo za 1.4 odst. več nego v prešlem letu ter 168 vagonov lesovine, to jo za 12.8 odst. več nogo v proSlem letu. Prodajna organizacija se je v minulem po-slovnom lotu izdatno razpredla in služi kot dokaz delazmožnosti družbinih obratov zlasti dejstvo, da so jo za ek6port izdelkov v Orijent dobro pripravilo pot.
= Narodna banka SHS izplačuje izza 15. marca dividendo /.a 1. 1923., in sicer: na stare in nove delnice, ki so bilo popolnoma vplačane prod 1. januarjem 1923., 500 Din za vsako delnico, na no-vopodpisane delnico pa sorazmerni del od 500 Din, in sicer po tem, kdaj in koliko vplačil je položenih. Dividendo izplačujejo vso bančne blagajne pri centrali in podružnicah.
= Občni zbori. Ljubljanska krcdilna banka ima svoj rodni občni zbor dne 5. aprila ob 16. uri y bančni dvorani last
noga poslopja na Dunajski cesti. — •Kovina«, prva jugoslovanska motalurgična industrija d. d. v Mariboru preloži rodni občni zbor od 22. marca na 20. aprila ob pol 17. uri v posvetovalni dvorani Narodno banke v Mariboru.
= Zveza južnoštajcrSklh obrtnih zadrug sklicuje za nedeljo dne 23. marca obrtni shod v Ptuju.
= Nova obrtna zadruga. Oddelek ministrstva za trgO"ino in industrijo v Ljubljani je odobril ustanovitov Kovaške obrtno zadrugo v Colju za politični okraj celjski, vštevši sodni okraj rogaški.
= Velita živinski in kramarskl sejem v Celju se vrši dno 29. marca 1924. To jo običajni letni sejem.
= Tovorni promet s postajo Reko so otvori dne 20. marca. V tarifnem in administrativnem pogledu so bo ta promet smatral kot. lokalni promet našo države.
-- Doluve. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo raznega električnega materiala in jo vposlati kol-kovane ponudbo do 31. marca ekonomskemu odelcnlu; nadalje razpisuje ofer-talno licitacijo na dan 9. aprila za dobavo 12.000 kg mnrtinovoga jekla in na dan 8. aprila za dobavo 12.700 kg raznih lakov. Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju Dirokcijo državnih žclcznic v Ljubljani, Gosposvetska cesta, vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
Domače borze
18. marca.
ZAGREB. Nu delilnem tržišču tendenca nespremenjena. — Na deviznem tržišču je vladalo prilično mrtvilo. Blago se je dejalo po previsokih tečajih. Promet je bil slab. Narodna banka ni intervenirala. Tečaji so začeli na včerajšnji bazi in so se pod konec neznatno učvrstili. Največ prometa je bilo v devizah Italija, London ln Pariz. Amsterdam 3016 do 0, Dunaj 0. 114 do 0.116, Budimpešta 0.11 do 0.14, Bukarešta 0 do 44. Italija izplačilo 346.5 do 349.5, London izplačilo 350.5 do 353.5, ček 348.5 do 351.5, New-York kabel 81 do 82, Pariz 407.5 do 412.5, Praga 23-1.9 do 287.9, Švica 1414 do 1424; valute: dolar 80.25 do 81.25, aK 0 do 0.1145, K6 231.5 do 234.5, mK 0.07 do 0, lire 341.5 do 844.5; elekti: Banka za Primorje 102 do 105, Trgobanka 50 do 51, Brodska 69 do 70, Eskomptna 166 do 168, Hipotekama 88 do 89..5, Jugoslavenska 188.5 do 140, Ljubljanska kreditna 240 do 242.5 Praštediona 955 do 965, Etno 132 do 135, Slovenska 111 do 114, Srpska 150 do 152, Eksploalaeija 155 do 160, Isis 6b do 65, Nihag 134 do 137, Gutmann 0 do 1520, Narodna šumska 125 do 126, Slavonija 148 do 150, Strojne 150 do 0, Trbovlje 750 do 755, Union 0 do 1000, 7 odst. investicijsko 66 do 67, Vojna škoda 165 do 170.
BEOGRAD. Na današnjem sestanku je bila tendenca čvrsta. Od tečajev je najbolj poskočil Pariz. Notirale so devize: Amsterdam 8030 do 3040, Dunaj 0.1149 do 0.1152, Bruselj 349 do 0, Budimpešta 0.12 do 0, Bukarešta 43 do 43.12, Ženeva 1411 do 1412, London 850 do 350.5, Milan 347.25 do 348, Nevv-York 81.4 do 81.5, Pariz 412 do 415, Solun 132, Sofija 58 do 60.
vtis, ki so ga poglobili še žalni komadi, ki jih je izborno predvajal kvartet ljub« ljanskih visokošolcev, izvrsten nastop moškega zbora «Zore» in pa prav po« srečene telovadne slike. Prireditev so po setili člani in naraščaj Sokola ter številni prijatelji naprednega prosvetnega dela.
Sokol
Odkritje spominske plošče bratu dr. Janu Podlipnemu v Pragi se izvrši v ne« deljo dne 23. marca t. 1. ob priliki dvaj« setletnice njegove smrti. Dr. Podlipny je bil prvi starosta ČOS in župan mesta Prage. Bil je odločen in navdušen Čeh, ki sc je za češki narod in njegove pra« vice neustrašeno bojeval zlasti z Duna« jem in z avstrijsko vlado, obenem pa je bil velik prijatelj francoskega naroda. Dr. Podlipny je bil znan tudi v Ljub« Ijani in sc je udeležil slovenskega vse« sokolškega zleta. — Ob 10. dopoldne bo slavnost v stari mestni hiši, kjer bodo govorili starosta ČOS br. dr. Schreiner in zastopnika mesta in narodnega sveta, pevci pa bodo zapeli pred in po govorih dve pesmi. Spominsko ploščo odkrijejo na hiši, kjer je dr. PodIipny umrl. Tu bo govoril v imenu ČOS podstarosta br. Mašek, pevci pa bodo zapeli narodno himno. Sokolstvo se udeleži slavnostl v civilni obleki s sokolskim znakom.
Občni zbor društva za zgradbo sokol« skega doma v Sp. Šiški se je vršil v ne« deljo v sokolski telovadnici ob povoljni udeležbi članstva. Iz poročil je razvidno da je društvo pridno in agilno delovalo. Vsa poročila so bila sprejeta z odobra« vanjem, nakar so so vršile volitve nove« ga odbora, ki se jo sestavil sledeče: za predsednika br. Hcrbst Pavel, za pod« predsednika br. inž. Dedek Frantn, od« borniki: br. Cvetko, Rozman, Pušar, J. Burja, Simončič, Dolinšek, Kavčič, Pir« kovič, Stopar in Picničar.
Ljubljanski Sokol priredi v soboto 22. t. m. telovadno akademijo v Narod« nem domu. Začetek ob osmih zvečer. Godba dravske divizije. Vstopnina 5 di« narjev.
Sokol Ježica. V soboto je priredil noš Sokol prisrčen spomin triletnice smrti staroste dr. Iv. Oražna. Rekordni poset, 138 oseb, jc za naš kraj nedvom« no več kot časten. Srečno izbran pro« gram, čustveno podane deklamacije, prc< tresljiva slika Oražnove knjige «Mcd ranjenimi srbskimi brati«, sočutje budce opis pokojnikovo težke življenskc borbe, vse to jc ostavilo v poslušalcih globok
Šport
Ilirija : Hermes. — Ob ugodnem vremenu se vrši danes ob 14. na igrišču Ilirije nogometna tekma med kombiniranim moštvom Ilirije in Hcrmesom.
S. K. Ilirija v Ljubljani. Nogometni in lahkoatlctičnl tre-ing danes ob 16. na športnem prostoru. Moštvo sc zbere ob vsakem vremenu v novi garderobi. — Načelnik.
S. K. Primorje, plavalna sekcija. V petek, dne 21. t. m. redni sestanek plavalne sekcije v damskem salonu kavarne Emona točno ob pol 6. zvečer. Udeležba vseli članov in članic (podpornih in rednih) obvezna.
S. K. Primorje v Ljubljani. V sredo ob 1-1. nogometni trening rezerve s S. K. Slavijo. V slučaju slabega vremena odpade trening. Tajnik sekcijc.
Druga zmaga Gratljanskega v Turčiji. Tudi svojo drugo tekmo v Turčiji je mogel Oradjanskl končati v svojo korist. Igral je proti klubu Fener Bagdžc ter zmagal po ostri borbi s 3 : 2 (2 : 1). Mantlcr jc zabil dva gola, Giitz pa enega.
Prano Tagllalcrro t- Tc dni je v Splitu umrl znani Igralec Hajduka Prano 1 agllaferro. Bil ie star šele 26 let.
Hazena v Bakru. V nedeljo se je vršila v Bakru prva hazena tekma. Proti teamu bakarskih igralk so nastopile članice Orijcnta lz Sušaka. Zmagale so domačinke s 5 : 1.
Olimpijske tekme v Zagrebu. V nedeljo sta sc vršili v Zagrebu dve tekmi za olimpijski fond. Obe sta ostali neodločeni, In sicer med Ilirijo ln 2elezničarj! z 2 : 2, med Viktorijo in Tipografijo pa s 3 : 3. Obe tekmi se morata torej ponoviti.
Nameravane tekme Ilirije za 23. In 25. t. m. z dunajskimi Amateurji oz. z reško Oiorljo so vsled nezanesljivega vremena preložene na kasnejši čas. Name sto tega ic sklenila Ilirija za 23. t. m. tekmo s prvakom hrvatske province Va-raždinskim S. K. VSK. je dosegel jeseni nekatere dobre rezultate, v zaključni tekmi za prvenstvo Zagr. podsaveza je dosegel proti Gradjanskemu S. K. rezultat 0 : 4, nad kombiniranim moštvom gra-škega Sturma jc zmagal z 2 : 1 in 1 : 0, mariborski Rapid je premagal dvakrat s 4 : 0 in s 4 : 1. — Ker je postala medmestna tekma s Celovcem negotova, sl ie zaslgurala Ilirija za ta termin cclovške Atletike.
Poslano.4
Moj odgovor
V <.Slovcncu» sem danes čital obtožnico, ki io jc 12 dni po mojem prvem odgovoru na svoječasno Iznesene očitke nekaterih ljubljanskih glasbenikov sestavil g. Emil Adamič. Kdor trezno čita, kar je tu objavljeno, ml bo pritrdil, da gostobesedni ln mestoma naravnost zelenonalv-nl članek pravzaprav nc zasluži odgovora. Kar je v njem stvarnega in konkretnega je staro in je bilo ovrženo menda že preie, nego se je g. Adamič zopet vrnil v Ljubljano, drugo je povsem neresno. Lc radi publike in prizadetih članov naše opere naj odgovorim z nekaterimi konstatacljami.
O. Adamič znova trdi, da gojim aver-zijo proti slovenski, jugoslovenskl in sploh slovanski glasbi, da protežiram romanski repertoar, da se izogibam domačih glasbenikov in da so vse operne predstave pod mojo taktirko in režijo slabe.
Povedal sem že in ponavljam posled-njič: uprizorili smo vsako slovensko opero, ki je bila ravnateljstvu izročena v
uprizoritev z vso vnemo ln z vsemi mogočimi sredstvi, da bl dosegla čim večji uspeli. Vsa naša publika se spominja, da so bile opere A. Foersterja, V. Parme in R. Savina po zasedbi in opremt uprlzar. jane vedno vsaj tako skrbno, kakor dru-ge. Kritiko smo prepuščali občinstvu ln ocenjevalcem.
Res ie, da doslej v Ljubljani še nisem dirigiral slovenske opere. Toda ne iz averzijc. V Lvovu, Varšavi in Krakovu ter Zagrebu setn dirigiral cclo vrsto ij. virnlh poljskih in jugoslovensklh oper. V Ljubljani so dirigirali izvirna operna dela Kg. Balatka, Brezovšek ln Matačlč, kl so jih tudi po sodbi g. Adamiča izvrstno izvedli. G. Adamič pravi, da sem slab dirigent. Zakaj ml potem zameri, da ne dirigiram vsega sam? Saj Je potem sreča za slovenske avtorje, da jim oper nisem pokvaril. Vendar se nadejam, da mi bo še prilika dirigirati slovensko opero. Kot organizator mlajših jugoslovensklh skladateljev (Stanac, Villn vco, preosnovani Ban Lcget, hrvatski simfonični koncerti) v Zagrebu pa zavračam vsakršen dvom, da nc ljubim in cenim jugoslovenske glasbe.
V Varšavi sem dirigiral skoraj Izključno slovanska operna dela (Halka, Strašni dvor, Verbum nobile, Stara bajka, Onjegin, Jolanta, Plkova dama, Demon), v varšavski lllharmonljl pa sem Izvajal dela Rožlckega, Noskowskcga, Mlnliej-merja, Olazunova, Rim. Korzakova, Cajkovskega itd. Takisto sem v Zagrebu in v Ljubljani dirigiral celo vrsto slovanskih oper in simionlčnih skladb. Na Poljskem so me Izrečno zvali »slovanskega, dirigenta, ln le na intervencljouslavnega Bat-tistlnlia, (kl je bil n. b. edini, kl Je kdaj moje ime in sicer na meni posvečeni fotografiji pisal «Ronkavina») sem začel drilgirati tudi romanska dela. Kasneje pa sem seveda dirigiral tudi nemška. O kakem protežlranju romanskega repertoar-ja torej ne more biti govora.
Da se izogibljem nekaterih domaČih (ne vseh!) glasbenih policistov, jo istina. Toda gibati so v družbi svojih napadalcev in oseb, ki rujejo neprestano proti zavodu, mi je nemogoče. Kot abstinent pa v krčme sploh ue zahajam.
Sodbo o kvaliteti predstav, kl jih nudim jaz, prepuščam mimo slovenski publiki in objektivni kritiki. Glede rožije se držim točno knjig in partitur, glede tempov pa je merodajno ie moje individualno pojmovanje. To je moja umetniška pravica, ki si je no dam kratiti od nikogar. Kritika jo seveda vsakomur prosta.
Specialno gledo »Manon Lescaut» n. pr. 6e mi zopet očita «šmira», ker so na odru vojaki vedejo vojaški. Toda to se ne godi po moji, nego po avtorjevi želji. V partituri je ukazano izrecno: «Na ta akord morajo vsi vojaki udariti s puško ob tla...»
Da delajo lo za moje premiere «vso roke in vse glave, kar jih premore naša opora», jo laž. Za večjo opere delamo vedno vsi. Tudi jaz! Dokaz je sledeč: za «Manon» som sam korcpetiral s solisti 161-krat ter imel 19 aranžimih in 9 orkestralnih skušenj. Vse ostalo delo so opravili korepetitorji, ki so v to Bvrho nastavljeni. Pri drugih kapclnikih velja isti red.
Zaradi «Poljuba» konstatiram, da je bil zaseden po solistih, ki pojo vedno prve in največje partije. Med njimi so nekateri uprav po g. Adamiču posebno uvaže-vani kot »steber naše opere«, kot »najboljši naš bariton« i. dr. Ako g. Adamič te marljive člane, med katerimi je nekdo njegovo prelaskavo oceno uporabil v tujem mestu celo kot plakatno reklamo, zdaj naenkrat odklanja, je to postopanje vsaj zelo nedosledno.
Končno le še opozarjam, da sem pri gledališču ravnatelj, dirigent pred odrom in za odrom, korepet-itor in režiser. Jaz torej delam!
Drugi pa naj čenčajo.
Friderik Rukavina.
1INDEHM FRANC BAR
PISALNI STROJI
LJUBLJANA, CANKAR. NAB. 5. Tel. 407
Tujci y Ljubljani
Od pondeljka na torek je prenočilo v Ljubljani 143 tujcev in siccr v hotelu:
UNION 35, med njimi: Adler Aleks, trgovcc, Zagreb; Bargate Georges, ma« jor, gl. ravn., Mežica; Drobnie Franc, trgovec, Laško; Fuchs Julij, direktor, Za greb; Flesch Emerik, trgovec, Apatin; Heilperus Charles, trgovski potnik, Du« naj; Honig Walter, potnik, Zagreb; A. Kogl, prokurist, Dunaj; Kaplan Josip, trgovcc, Dunaj; Krebs Karol, prokurist, Bukarest; Kreitncr Pavel, trg., Hamburg Lokošck Štefan, trgovec, Štore; dr. Mo« gan Julij, odvetnik, Zagreb; Matič Dra« go, industrijalce, Beograd; Osolin Josip, trgovec, Laško; Partos Evgen, trgovec, Sombor; Pcrz Ferdinand, trgovec, Ko« čevje; Schlesinger Gustav, trg. potnik, Djakovo; Schober Josip, trgovec, Kočev« je; Wciss Arnold, trgovec, Zagreb; Va« go Andrija, inženjer, Zagreb; Znidaršič Anton, trgovec, II. Bistrica.
SLON 23, med njimi: Biševac Ilija, trgovec, Skoplje: Dauber Wolf, potnik, Dunaj; Goidstein Samuel, trg. potnik, Dunaj; Gherbetz Makso, trgovec, Trst; Hačko Mijo, trgovcc, Ogulin; Conforti Salomon, trgovcc, Skoplje: Klm Albin, trgovec, Leskova dolina; Krištof Anton, ttgovec, Mirna; Kalan Franc, trgovec, Celje; Klepae Vladimir, trgovcc, Čabar; Nikodem Edvard, trgovec, Maribor; K. Pisk, trgovec, Dunaj; Rosenberg Jakob, trgovce, Zagreb; Sknza Franc, lesotržcc,
Velenje; Stainer Ladislav, trg., Dunaj; Schoenhaut Natale, trgovec, Trst; Božo Schonbaum, trgovec, Zagreb.
JUŽNI KOLODVOR 10, med njimi: Baryai Josip, trg. zastopnik, Subotica; Bižol Peter, trgovec, Predgrad; Ivačič H. trgovcc, Matulje; Levnaič Josip, trgov> ski potnik, Zagreb; Ogrizek Franc, trg-, Maribor; Porteli Josip, trgovcc, Mczo« corona.
LLOYD 5, med njimi: Traven Franc, župnik, Sodražica.
SOČA 7, med njimi: Gjumber Tomaž, trgovec, Čakovec; Rozman Alojzij, gostilničar in trgovec, Prevalje; Vilar Fr., trgovec, Stari trg.
TRATNIK: Feltrin Anton, trgovec, Cormuda; Meisel Ervin, potnik, Hole« šov.
ŠTRUKELJ 14, med njimi: dr. Bene. dik Janko, zdravnik, Bled; Barle Danko, ravnatelj Ptuj; Kralj Hugo, trg., Zagreb; Kovačič Marija, trgovka, Sodražica; A. Obersnel, trgovec, Sežana; Pirjevcc Ant. trgovec, Sežana; Rajšter Josip, trgovcc, Šoštanj; Tischler Josip, visokošolec, Du« naj.
Poleg tega v gostilnah: De Schlava 16, Stari tišlar 12, Amcrikanec 5, Ravnik 4, Čcšnovar 3, Možina in Novi svet po 2.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Jutra> Odgovorni urednik Fr. B r o z o t I S
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liubliani
Sreda 197 IU. 192»
,■«1» tmtl W |ir. E>.Dep1iOT»nJ«- In ^»nltrv h rkCnim lili« bMtda 1 Dln. - PrloMuj.J« •• U muli o(lul, kl '""i^Ml T mm Plato M lahko t»4l t »namkah. Ha vpralanja odiorar]. oprara ta, to J.vprUanju prllol.n* inamka " '	(a odgovor tar manipulacijah. prlitojblna (S Dln).
Slike za legitimacije
fotograf
l,aeluJo najhitreje
Hugon
Valvasorjev U«.
801
Dvokolesa,
..roiui votickl, »e .prejmejo . nopolno popravo ia emajll-J-Sje ln pontblanja. I»tot|U» velika zaloga pneumatlke dvokolesa ln otroške vo-po najnltjl ceni. —
liano. K.rlov»ka ce.t* It. 4. ;0,nrn» dvokol« ln otroakm
I« u
iitke,
w:l5kov.
Slamniki
■prejemajo v moderno tor-::,„]«, belenje In barvanj., Sioravlla svilenih klobukov [p Izdelujejo totno, llCno ter „ nizki ceni. Stemberg.r [.juajekft ceata 9.	S402
Pohištvo.
vukovratn« spalnice Is trde-" m inehitegn le«a, kakor drugo pohištvo, imam vedno v zalogi po najnltjlh ,raah. Matija Andlovlc, VI-čovdanska certa 0, Uubljana D1U9
Potnika
dobrega, sanesljlvoga, lBftem proti me?efinl plati ln pro-vlzljl. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Zanesljiv potnik".	6800
Brivski pomočnik
event. vlasuljar, K sprejme. R. Orobelnik, Celje, Gluvnt trg 17,	0180
(iščejo)
Službo gospodinje
k samostojnemu gospodu aH na miuiJBe poeestvo ali obrt, IKem. — Naalov pove uprava „Jutra".	B691
Ekonom
l S 6 e primerne elužbr Zmožen Je samostojno vodili tudi večje posostvo. Cenjene ponudbe pod ,,Ekonom, Sv. Toma«. bl. Orinoia" na upravo „Jutra".	BIOS
nt Zt
Katica, povej mi,
kjo si kupim poaoilj? Ali no vod, da se kupi najboljšo pri Vlcelnu, Maribor, Glavni trg t	1»1

Nakup lesa.
Šofer
kljnCirnlCsr, 186e nluibe. Po nudbe na upravo „Jutra" pod ,,Zanesljiv".
VVanderer auto
najnovej&ega tipa, v zelo dobrem stanju, so ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra".
6701
Klub-garrlture,
jedilnice, spalnice ln drugo pohištvo na obroke dokler traja zaloga, nudita Krman & 6877 , Arhar, St. Vid nad Ljubljano 4.	5684
Klavir poučevati
nt gospodična, Kino na dom, Io nizki ceni. Naalov povo [prava „Jutra".	S84B
Imebno učlliifia ia strojepisje cent ura 6 Dln.
O. Peta*, LJubljana,
[SOS Rimska cesta 17/1.
Trgovski pomoč"1!;
Specerlst In manutakturlBt, ' zaCetnlk, ISfe službe. Nastopi lahko takoj. Dopise pod Slfro ,,Marljiv" n» upr. „Jutra".
6634
Akademik
18p.0 primerne službe, previam. lnstrukclje. nudbe pod šifro ,B. upravo ,,Jutra".
•vent. — Po-A." na 6401
Službo knjigovodje
ali blagajnika, tudi s kavcijo, ozlr. soudeležbo, najrajo pri solidni lesni stroki, ISče trgovsko naobražen, BOlldcn, delaven rpokojenec. Ponudbe n& upravo ,,Jutra" pod ftlfro „40.000 Dln".	6707
Trame
200 m' do 6/8, 200 m1 do 8/10, vseh dimenzij od 4—12 m dolgosti, takoj za oddati. — Naslov pove uprava ,,Jutra".
6082
IS&emo venko množino rezanega lesa. Dotajllrane oferlo franko meja, izvoz prost na: ,,Juvavum", Holzlndustrlego. sellschaft m. b. H., Salzburg, Osterroich.	6120
Sodi!
Soba
se odda gospodu. Naslov pove uprava „Jutra".	6766
Kdbr posodi
30.000 do 40.000 Dln, dobi stanovanje, sobo la kuhinjo z vsemi ugodnostmi, event. tudi 2 sobi. Naslov pove upr. „Jutra".	6840
Soba
mirna, lepo opremljena a 1,
odnosno 2 posteljama, eo odda takoj ali s 1. aprilom. Posebon vhod. — Naslov povo uprava ..Jutra".	6814
Sobo in kabinet
nll samo 1 sobo, se !8tc. Lasten vhod, parter nll I.
nadstropje, blizu kolodvora.
.. ,	. . _ ponudbe na upravo ,.Jutra"
Kupi so 8 dobro ohranjene	..opremljena ali
vinske, hrastove sodo od 60 f 1 . .."
do 00 hI. Ponudbo pod Slfro ,,Sodi" na upravo „Jutra".
6834
Poljski pridelki
Kdor rabi krompir, fižol, Čebulo, naj ss obrne na upravo „Jutra" pod ..Oglasna Stev. 6420".
soba".
Prvovrstni čevlji
po najnižji ceni. Janko Kos, Čevljar, Ljubljana-Roina dolina.	6737
„adria"
vanilij in-sladkor in pecivni prašek i
Učni tečaj
:a risanje krojev ln za Šivanje otroških ln domskih cblek, kostumov ln plodov. Sprojtmam dnmo ln gospodične za praktični pouk v ivrho prlučcnja ftivonja /a lastno rabo ln samostojnega lirrSovnnJa vsakovrstnih 61-ralolh izdelkov. Modni časopisi n.i razpolago. Prodajo so irojl po meri. Končen. 6ola ia rlsanjo krojev ln šivanjo -laroskih oblek. Ema Scblc-LJublJana, Stari tr« It. 21, I. nadstr.	5681
N/ /r fKrJ
< dL obe)
Dobrega eksporterja
Mera, za katerega bl kupoval jajca, oziroma bl prevzel zastopstvo nakupovalnlco v ormoškem okraju. — Cenjeno ponudbe in pogoje pod Šifro ..Konkurenčno cene" na upr. ..Jutra".	50*10
Za večjo tvornico
r Ljubljani, iščem inteligentno in agilno moč, k! bi bila v stanju nadomeščati sčasoma $c-fa. PokoJi: Lop nastop, vrseljo do dela in resno voljo, da si v slučaju pomanjkljive trgovsko izobrazbo isto člm-prejo pridobi. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo predfitudij, oziroma strokovne predizobrazbo, znanja Jezikov pod ..Bodočnost" na upravo ..Jutra".	6633
Trgovski pomočnik
Želi mesta, najraje v meSaul trgovini. Nastopi lahko takoj. Cenjene dopise Je poslati na upravo ..Jutra" pod „Dela-ven ln amoien".	5211
Lesni trgovci, pozor!
Tiskovine aa prevzemanje okroglega, tesanoga. rezanega lc sa, na katerih so pri prevzemu samo ob Bebl obenem zračunl natančna ku-bikatura brez kubične raču-nlce, se naročajo pri: Drago-tin Korošcu, Rečica ob Pakl.
5415
Lepe Štajerske orehe
prodaja tvrdka Oeršok A Ko., LJubljana, Kongresni trg 10.
5807
Majhna vila
v prijaznem kraju na deželi z moderno opremljenim kom-f orlom, obsežnim sadnim in zelonjadnlm vrtom, se odda takoj v najem. Naslov pove uprava ..Jutra".	5706
Dva gospoda
se sprejmeta na stanovanje k I boljfil družini. — Naslov povo podružnica „Jutra" v Mariboru.	5827
Na stanovanje
eventuelno tudi na hrano, se sprejmeta 2 gospoda aH gospodični. — Kje, povo uprava ,,Jutra".	5809
Gostilno v najem
vzamem v vsakem kraju. — Naslov pove uprava „Jutra".
5699
Spalnica za samca
češnjevs, nerabljena, se proda. Ogleda se od 8.—12. — Naslov pove uprava „Jutra".
5336
Posestvo pri Mariboru
lepa tolnčna lega, lep dvor, prlma vinograd, velik Bado-nosnlk, njive, travniki, 8 hl-Se, se ugodno proda. Ponudbe lo od resnih kupcev pod „Do-bičkanosno posestvo" na podružnico ..Jutra", Maribor.
5663
so kot najstarejši izdelki, najboljši in najbolj priljubljeni
Kožuh
S(Pelzmantel) Seal, skoro nov, [se proda po ugodni ceni. — P Naslov pove uprava ,, Jutra".
5744
Posestvo s trgovino ln gostilno
se proda na Notranjskem za ceno 700.000 Dln z vsem inventarjem, eventuelno so da tudi v najem. Vpofeteva se le resno roflektante. — Naslov pove upr. ..Jutra" In sproj mo tudi ponudbo pod .,Posestvo".
Slfro 5034
Gospodična
z snanjem slov., nemSčlne ln italijanščino, žoll vstopiti k otrokom. CenJ. ponudbo na upravo .Jutra" pod ..Značaj".
6838
Perfekten knjigovodja
(bllnnclst), Iell primernega mesta pri večjem trgovskem ali industrijskem podjetju.— Sprejme tudi začasno delo, kakor pregledovanje ln upe-ljavo trgovskih knjig, sestavljanje bilance 1. dr. Cenjene ponudbe pod ..Bllanclst" na upravo „Jutra".	6831
Trgovski sotrednik
z veV.etno prakso, želi službe v me§arl stroki, najraje v mestu ali na deželi. Doplso na upravo .,Jutra" pod Slfro „Po5ton".	5829
Gospodična iSče mesto
kot. blngajnlčarka ln prodajalka, najrajo v kakftnl lekarni ali drogorljl. Ima dveletno prakso. Ponudbe prosi na upravo „Jutra" pod ftlfro „Vestna".	5779
kupujejo jih vse nafie gospodinje z največjim in zasluženim poverenjom. m
Lepo posestvo
9 oralov, 15 minut od postaje Konjice, obstoji ls 2 oralov vinograda, 2 oralov sadonos-
_____I nlka, 3 oralov gozda, drugo
bo njive; zidana hl6a « 3 Isobaml, spodaj obokana klet, a stiskalnico, potem vlnlčarl-Ja z 1 sobo ln hlevi. Vse z [opeko krito, se proda za 550.000 kron. — Naslov pove uprava ,,Jutra".	5189
Turbino
ra 24 konjskih sil v popolnoma porabnem stanju, prodamo. — Industrija pietnenlh Izdelkov, d. z o. z. v Jar6ah, poŠta Domžale.	6708
Vrtnice
nizke, triletne cepljonke, Itl-rldeectlh najlepfllh vrst, po 12—14 Dln komad, nudi si. občinstvu v mestu in na deželi Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.	4704
ADIUA-izdelki osvojili so vsled svoje izborne kakovosti
Gostilno
vzamem v najem na prometnem kraju, najraje na Gorenjskem. Pismene ponudb« i pod ,,Gostilna" na Aloma ! Company, Ljubljana. 6828 !
Mizarji.
Pristopim kot družabnik
kapitalom ln potrebnimi stroji za obdelovanjo lesa. Pismene ponudbe pod ,,Dvojna obrt" na upravo „Jutra".
5183
Iščem prijateljico
samostojno, inteligentno damo, kl bl jI v času mojega pogostega bivanja v Ljubljani, kratil dolg čas. — Samo resno, neanonimno dopise pod ..Pratillca u llvotu" na upr. „Jutra".	6841
Samostojni gospodični
ena s premoženjem, druga s | stanovanjem, telita znanja z gospodi, kl ljubijo naravo ln dom. Neanonlmne dopise pod ,,Tujka I", ..Tatjana II" na jUpravo ..Jutra".	6835
Podjeten mladenič
želi znanja s gospodično, staro do 25 let, lepe zunanjosti, nekoliko pisarnIftke prakce
Tn/..-ift_j'A |z nenoiiKO pisarnisKe .
VSO Jugoslavijo. IV-Bln gospodinjstva. Dopiso pod
Lepo posestvo
6 minut od trga Železniki, se proda 7. vsemi gospodarskimi poslopji, gozdom, njivami ln travniki, vso v najboljšem stanju.— Natančna pojasnila daje lastnik Ivan MarkelJ, Jesenovo 59. p. Železniki nad flkofjo Loko, Gorenjsko.
4979
Krajevni zastopniki
ta kom. Izdelke, se lfičejo. Sprejmejo se tudi vpokojeni ielezničarjl. Ponudbe na upr. »Jutra" pod ..Zastopniki".
5606
Tehnik
. strojnik, Jugosl. državljan s I prakso. iSče stalne službo pri strojnem, električnem ali lesnem podjetju. Ponudbo pod Služba" na upravo .Jutra'.
6551
Samostojna pletiljka
ta fine nogavice, so sprejme takoj. Križanlč, trg. ročnih del. Celje.	5G79
Potnik
se ISče za veliko podjetje Jekla ln orodja. Samo strokovnjaki naj blagovolijo poslati svoje ponudbe s točnim življenjepisom ln sliko pod Slfro ..Zahtjevl 1 reference 11-738" na Interreklam, D. P-. Zagreb, Palmotlčeva ul. br. 18.	6722
Prodajalka
zmožna vseh pisarniških del, vsestransko izobražena, z večletno prakso, dobra izložbena i^nnžerka, i S č e primernega mesta. — Ponudbe pod Šifro ,,Vporabna" na upr. „Jrtra" 51S6
Pridna prodajalka
dobi mesto takoj v trgovini b Perilom. Ponudbe pod Slfro ..Marljiva" na upravo .Jutra' 6814
Strojepiska
zmožna slovenskega in nem. jezika ter vseh pisarniških del, iSče primernega mesta. Gre tudi kot blagajnlčarka aH prodajalka. Ponudbe pod Slfro ..Veetna 100" na upravo ,, Jutra".	6187
Starejše pomočnice
*a novo preurejeno ln povečano damsko krojačnlco, se sprejemajo. — Fanl Jager-Trampu8, Kolodvorska ulica 23/1.	5836
Trgovski potnik
dobro vpeljan po vsej Sloveniji ln hrvatskem Prlmorju, kl Je že potoval tudi po drugih krajih Jugoslavijo. Sedaj 6e zapoelen, lSCo primernega mesta. MlaJ8a ter agilna moč Stroka poljubna. Ponudbe pod 61fro ..Gotov uspeh" na upr. ..Jutra".	6192
• Tračnice.
Imam naprodaj 700 m tračnic z 2 kretnicama, 1 Puchov motor, 6 plato-vagončkov ln truge za Soder. Ponudbe poslati na upravo „Jutra" pod ..Tračnice".	5822
Stavbna parcela
10 minut od Kranja, se proda. Polzve se pri Filipu Krl-stanOIČ, Kranj, Savsko predm.
6815
Hrastove kadi
ieleznlm obročem, velikost 10—60 hI, 70 kosov, naprodaj — Naslov pove upr. „Jutra" pod Slfro „100".	5732
Hifio z vrtom
za obrt, v trgu 8v. Jurij ob JuEnl Cel., prodam. Ponudbe na upravo ..Jntra" pod Slfro ,Hl»a".	6603
Pozor! 100%
100'
Prostovoljna popolna razprodaja klobukov ln modnega blaga pri tvrdki B. Stookl.
6830
Vrtalni stroj
7,a ključavničarje, dobro ohranjen, se ceno proda. Istotam 30 prodasta 2 zapravljlvčka. Polzvo se v Jeranovl ulici 6, Trnovo.	6564
Sadna drevesca
raznih vrst, trte, vrtnice in različne čeplče oddaja lz lastno drevesnico: A. S., Pot v Rožno dolino 30. 5194
Služkinja
»nesljlva, pridna, aa vse, k 3 odraslim osebam, se sprejme. — Nastop I. aprila aH "/noje. Naslov pove uprava ».Jutra",	6839
Razpis službe.
Okrajni zaBtop v Rogatcu razpisuje službo cestnega moj-strn. Prosilci Jugoslovanske narodnosti ln s primernim ^rokovnlm znnnjem naj vlo-profinje do 1. aprila 1924.
5874
Vrtnar
dobro verzlran v zelenJadstvu, R* takoj sprejme. Ponudbo s spričevali ln zahtevo plače {oslatl upravitelju graSčine H»foth.v„Tr«n ptl Ljubljani.
^ 6810
Absol. trg. šole
zmožna strojepisja, stenografije, slovenske ln nemSko korespondence, ISče mesta v pisarni. — Naslov pove uprava Jutra".	5197
Boljše, pošteno dekle
ki zna nekoliko kuhati in Šivati, ilče primerne službe, najraje pri manJSi družini. Naslov pove uprava „Jutra".
5S02
Upravitelj veleposestva
7. večletno prakso, v So neod-povednnl službi, želi preme-nltl mosto. Ponudbe pod Slfro ,.Agronom" na upr. „Jutra".
6812
Čebelarji!
Prodam 25 kranjičev pleme-njlkov ln dobro ohranjen čebelnjak za 64 eVsportnlh panjev. Janez V e h a r, Poljane nad Skofjo Loko.	5199
Tabernakel
ln dve starinski postelji (Bledermaler aH Emplre) se kupijo. CenJ. ponudbe z navedbo cene na upravo ,Jutra* pod ,,Tabernakel". 6576
Star svinec
kupujem po dnevni ceni. Ponudbe z navedbo ceno in množine na naslov: Ivan Re-bek, Celje.	5719
Bukovega oglja
več vagonov, kupimo. Pismene ponudbo pod ,.Oglje 35" na Aloma Compnny, Ljubljana.	6817
Hiša z gostilno
oralov zemljišča, se proda radi selitve. Jožef Kancler, Tremarjo pri Celju. 6823
Slfro ..Nujnost" na podružnico ..Jutra" v Mariboru. 5826
Hiša s trgovino, gostilno
gospodarskim poslopjem, lepim vrtom, vinskimi trtami In njivo, v bližini Maribora, ob glavni cesti, naprodaj. — Naslov v podružnici ..Jutra" Mariboru.	6825
Sobo
s posebnim vhodom, iSčem na Taboru, Skofji ulici (v bližini vojafinlce). Ponudbe pod ,.Plačam dobro" na upravo „Jutra".	5703
Moderna pot
Ne morem! PISite pravi naslov (Ljubljana).	5801
5 gospodi čen
želi korespondence, ev. znanja v svrho ženltve z gospodi mirnega značaja. Ponudbe na upravo „Jutra" pod: Manda, Jožica, Majda, Frlda, Ililda.
5181
Klavirje in planine
kupuje. Ponudbe z označbo cene, marke (firme), dolgosti klavirja ln notranje konstrukcije (t. J. ako so znotraj okoli klavirja nahaja železna aH fiamo lesena ploSča) Naslov: M. C o p , Zagreb, Mrazovlčeva ul. 12/111. 5101
Izgubila
se Jo legitimacija L. M. za nemSko Avstrijo. Oddati jo Jo prt upravi „Jutra". 5185
Društvom nudim
v brezplačno vporabo svoje lopo prostore: krasno dvorano ter lep senčnat vrt za pomladanske ln poletno priro-dltve. Postrežba zajamčena. Anton KallScr, gostilničar, Fužine.	5754
Odda se solidni dami
s 1. aH 15. aprilom neoprem-IJena soba broz postrežbe, v bližini glavne poŠte. Pismeno ponudbe z navedbo naslova ln poklica na upravo „Jutra" pod ..Samostojnost", 6764
Na hrano ln stanovanje
se sprejmeta 1—2 dijaka, oz. vlsokoSolca aH starejša gospoda. — Naslov pove uprava „Jutra".	5753
Baraka na Friškovcu
sposobna kot skladlSčo aa vsakovrstno blago, se proda. Ponudbe pod ,,Baraka 466" na upravo „Jutra". 6832
Na hrano in stanovanje
so sprejmeta 2 gospoda aH gospodični. Naslov pove upr. „Jutra".	5740
Prodajalka
izurjena v trgovini c mefla-nim blagom in trafiki, Seli promenitl slulbo. Nastopi takoj. Ponudbe na upr. Pod	' ' ®81f
Magnet
za odtrgalno vžlrranje (Ab-relszilndung) kupim. Oražem, Poljanska coeta 69. 6824
Sedečno kopelj
kupim. — Ponudbe s ceno na upravo .Jutra* r>od .Kopelj".
' 6182
Majhna opremljena soba
s posebnim vhodom, s souporabo kuhinje, se ISče. — Ponudbo pod ..Takoj ali s 1. aprilom" na upravo Jutra.
5816
V Trebnju
ISčem radi Izmeno zraka mesečno opremljeno sobo. — Ponudbo z navedbo cene je poslati na naslov: Jerln. Ljubljana. Pasji brod Stev 9.
, 6837
lie belite si glave I
pa ia potrebujete dober in tak pisalni stroj, kl je rea nekaj vroden, kopito »smo 428
(I
Skladišče:
Zagreb: MuniCka ol.l.
Kdor hale kaj prodati Kdor hoče kaj kupili Kdor m elutbo Itd. i naj Mi,,liirj" i
f
15186»
!
Potrti od glokoke talosti, a vendar vdani v voljo *Ysegn-mogofnega, naznanjamo tužno vest, da je nai predobri, nepozabni Boprtig, odnoino ože, brat, itric Itd.	/
JOSIP LAVRIČ
posestnik, gostilnlfar In usnjar
danes v 60. leta starosti, previden s »vetotajstvi ia umirajočo, mirno in Bogu vdin preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v čotrtek dno 20. t m. ob. 10. uri dop. iz hifie žalosti na tukajšnjo župnijsko pokopališče. Blagega rajnika priporočamo v molitev in blug spomin. V Št. vtdu, dne 18. mnrca 1924.
Emilija Lav?16, rojena Lttbel, loproga. — Jožko, Karel, Lovreuo, sinovi. — Anloa, hčorka. — Lovreno, Anton, brutu. FrančlSka, Otlllja, sestri.
^	1187/»
Fr ar,^voljno gasilno druStvo v St. Vidu pri
Stični naznanja, da je preminul dno 18. marca njega 39letni član in 30letni ljubljeni in občespoštovuni načelnik, gospod
Josip lsa¥rič
posestnik in usnjar v Št. Vidu pri Stični.
Nepozabnega nam načelnika in člana ohranimo v trajnem spominu.
Pogreb bo v četrtek dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Št. Vidu pri Stični.
V Št. Vidu pri Stični, dne 18. marca 1924. Brez posebnega obvestila na drne;a društva.
V svojem in v imenu žalujočih rodMn Koder, Besednik, Fakln, Zupane naznanjamo prijateljem žalostno vest, da je naS iskrenoljubljent oče, oziroma mož, brat, stric, tast Itd., gospod
Eraast Koder
dne 17. t. m. v starosti 67 let mirno v Gospodn preminul, Pogreb bo dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice državne splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu,
V Ljubljani, dne 18. marea 1924.
Ernest Koder, konc. zobotehnik,
1138/a
Dolžnost nam je, da se zahvaljujemo tem potem vsem dragim prijateljem in znancem za tolažbo in sočutje, kateri 30 nam izkazali ob britki izgubi našega nepozabnega brata, svaka ln strica, majorja
Ferda
ter vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili k večnemn počitku, čestiti duhovščini v Celju in v Draslovčah, slavnemu oficirskemu zboru Celjskega vojnega okruga in pešpolka št. 3'J in njega armadi, osebnemu prijatelju dragega pokojnika, g. majorju Šmidu, za ginjivo poslovilnico, cenj. Žalskemu pevskemu društvu za žalostinko in spremstvo skozi trg ter vsem Braslovškim soobčanom za njih blago sočutje.
1135-a
Žalujoči.
Potrtega srca naznanjamo, da nam je danes ob 15. uri po kratki in mučni bolezni v starosti 26 let umrla, previdena s svetotajstvi, naša ljubljena soproga, mati, hčerka in sestra gospa
Anica Vardjanova
soproga davčnega oficijala
Pogreb nepozabne se vrši v četrtek popoldne iz hiše žalosti na domačo pokopališče. V Loža, dne 18. marca 1924.
Anton Vardjan. soprog — Miran, Maflenka, Vlasta, otroci — Alojzij in Amalija Znidersič, stariši — Emilija in Jastina Žniderfiič, sestri
- Sreda 19. III. 1924 =====,
»Ste li bili prisotni? Ali morda kaj veste?« «Nisem bil v Parizu ta mescc ln moram cel6 priznati, da po svojem povratku nisem niti znal za prijateljevo smrt ter sem o njej izvedel šele pravkar od vas samih, gospod prefekt.* »Potem nc morete vedeti več, kakor vem jas sam, in sc morete sklicevati samo na to, kar je povedal zdravnik.* »Zal mi je, toda to mi ne zadostuje.« »Toda končno gospod, s kakšno pravico torej izrekate svoje obdolžitve? Imate li kaj dokaza?«
JUTRO
»D;:, /.lontecristo, čc vam jc tako ljubo, gospod prefekt. Tajnost mojega ujetništva, tnojcg;. pobega in sploh vse ntojc življenje med vojno, to je zares nekaj čudovitega. Morda bodo tc prigode svoječasno zanimale, ko jih objavim. Za sedaj pa prosim za zaupanje.«
Kratek molk. Qospod Desmalions iznova vprašujoče pro-matra lice zagonetnega moža, s katerim razpravlja, in si ne more kaj, da ga ne bi še vprašal: «Eno vprašanje samo še in io zadnje. Zakaj so vam vaši tovariši dali bizarni priimek Arsčne Lupin? Ali so s tem samo namigavali na vašo drznost in na vašo fizično moč?«
»Tudi šc iz drugega razloga,« gospod prefekt. «Razkril sem Izredno znmotno tatinsko zalego in dognal nekaj podrobnosti, čeprav jc izprva izgledalo, da dotične zadeve sploh ni mogoče razkriti.«
«Vi iinalc torej posebne sposobnosti, da razvozljate najbolj zavozljane in zmedene zadeve?«
«Da, večkrat sem v Afriki imel priliko uporabljati svoje Študije. Radi tega so mi nadeli priimek Arsčne Lupin, o katerem sc je tiste čase mnogo govorilo, menda, ker se je takrat raznesla vest o njegovi smrti«
«Dotična tatvina je bila v večjem slogu?«
»šc precej, in oškodovan je bil baš Kozma Mornington, ki sc jc takrat nahajal v Oranu. Takrat sva se spoznala.«
Iznova daljši molk, dokler don Perenna sam ne nadaljuje:
»Ubogi Koznia, ta prigoda mu je vcepila globoko zaupanje do inene in vedno mi jc dejal, kajti trpel je na fiksni ideji, da bo v kratkem .umrl nasilne smrti: »Perenna, kadar se jim posreči, da mc napadalci pokončajo, prlsczitc ml, da me maščujete nad krivcem.«
«No, njegova bojazen ni bila upravičena,« pravi prefekt, .kajti Kozma Mornington je umrl naravne smrti, čeprav po nesreči.«
.Motite se, gospod prefekt,« resno odgovori don Luis.
«Kaj?» vzklikne Desmalions in poskoči. »Kaj govorite? Koznia Mornington...»
»Pravim, da Kozma Mornington ni umrl, kakor se splošno misli, na poslcdicah napačne injekcije, torej po nesreči, marveč jc umrl, kakor se jc sam vedno bal, nasilne smrti.«
•Toda vi trdite nekaj, česar ne morete dokazati!«
»Trdim, ker tako govore dejstva.*
»Gospod prefekt, štedite mojega nekdanjega tovariša v orožju, ker bi njegova skromnost zares bila postavljena na pretrdo preizkušnjo, ko bi moral jaz v njegovi prisotnosti pripovedovati o vseli njegovih junaških činih. Siccr jc pa poročilo polka itak pred nami in vsakomur na vpogled. Reči smem, da ves čas svojega vojaškega službovanja, ki je bilo dolgo in polno raznih prigodb, nisem nikdar videl vojaka, ki bi se smel primerjati legijonarju Percnni. 'lega smemo primerjati najbolj občudovanja vrednim Herojem, ki jih poznamo iz legende. Ce bi pripovedoval vse njegove Oine, bi mi neverjetni Tomaži očitali, da pripovedujem bajke. Tako ie n .a dne v Settatu, ko smo zasledovali Marokance, sam samcat...»
»Samo besedo še, gospod polkovir',» vzklikne don Luis, »pa odidem in topot prav resno. Zares čucb o štedite mojo skromnost.«
Oba prijatelja si sežeta v roke, prefekt pa nadaljuje: »Nc govorimo toraj več o vaših junaštvih in o tem poročilu. Omeniti smem samo še, da sle poleti 1915. padli v zasedo štiridesetih Berberjev, ki so vas ujeli, in da ste sc vrnili v legijo šele pred poldrugim mesecem.«
»Da, gospod pefekt, in odložil sem orožje, ker jc moja petletna doba že zdavnaj potekla.«
«Kako pa, da vas jc gospod Knzma Mornington mogel imenovati za iegatarja, ko ste pa v času ko jc pisal oporoko, bili že štiri leta izginili.«
»S Kozmo sva si dopisovala.«
*.le-li mogoče?«
»Da, in naznanil sem mu, da nameravam v kratkem pobegniti iz ujetništva in sc vrniti v Pariz.«
»Pa kako je to mogoče? Kje ste bili? In kako ste pobegnili?«
Don Luis se samo smehlja.
»To pot torej Montccristo,« pravi Desmalions, »misterijozni Monteeristo.«
»In sicer?«
«Vaše lastne besede, gospod prefekt.*
»Moje lastne?«
»Da, kajti najprej ste naglašali, da je bil Kozma Mornington zdravnik in še prav sposoben, potem pa, da mu je bila napravljena injekcija, ta pa tako slabo, da je sledila njegova smrt.»
«Da.»
«No torej, jaz pa mislim, da si tako sposoben in v zdravljenju tropičnih bolezni tako izvežban zdravnik, kakor je bil Kozma Mornington, ne bo napravil slične injekcije, ne da bi poskrbel za vsa potrebna antiseptična varstva. Videl sem Kozmo pri delu in vem, kako previdno je vedno postopal.«
»Torej?«
«Zdravnik je torej t 'sal navadno izpričevalo, kakor delajo vsi zdravniki, kad; :c vidijo jasnih znakov, kl bi mogli šele vzbuditi njihov sum/:
«Vaše mišljenje je torej...»
»Gospod Lepertuis,* vpraša Perenna notarja, «ko so vas poklicali k Momingtonovi smrtni postelji, niste zapazili ničesar abnormalnega?«
»Ne, ničesar.*
«Qospod Mornington je že bil hladen.*
«2e to je čudno,* nadaljuje don Luis, «da je mogla kakršnakoli šc tako opasna injekcija tako naglo in smrtno učinkovati. Trpel ni?«
«Nc... ali pa... zares,« sedaj se šele spominjam, na licu so sc mu poznale prav rahle rjavkaste lise, ki jih poprej na njem nisem nikdar videl.«
»Rjave lise? To samo potrjuje mojo domnevo. Morningtonu je nekdo zavdal.*
»Pa kako?* vzklikne prefekt.
Pisalne stroje
1 nove in rabljene, najcenejšo pri 34
H Alt A (TJ-A LJUBLJANA,
, DAnaUA, Šelenburgova «1.6,1.
Trgovina z lelesnlno
Breznik &Fritsch
LJUBLJANA
priporoča po konkurenčnih cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, gospodinjska in gospodarske potrebščine, tehtnico, orodje, okove u pohištvo in stavbe ter različno drugo želeminsko blago. Zaloga prvovrstnega dalmatinskega Portland-cementa in karbida. 413a
samostojna, dobra moč, so sprejme za takojšnji nastop. Tozadevne ponudbo na poštni predal 41.
1128/a
O fl M A 667/a so najhitreje moderno ia okusno poleše z uporabo
Aa kupiš najoonojo ln naj boljio blago v modni trgo. vini
Fortland cement
Vedno velika izbera vplotk (kit). Priporočam bo za vsa lasna dela kakor todi zn barvanje sivih las z «I.'Oreal llene«, tudi v modnih barvah
M. Podkrajšok
frizer za dame ia gospode, Sv. Potra cesta 32.
EfirSKE
svetovne znamke
(po specialnem poročil« časnika „The Motooyole" z dne 31. januarja 1924.) Ta nedosežoi uspeh ponovno dokazuje absolutno zanesljivost in izvrstno konstrukcijo B. S. A. motociklov v vseh razmerah. iois
Novi model 1924 dospe v kratkem.
Generalno zastopata za Jtigisiavijo:
Praktične patentne fotelje
3	(»klopno postelj«) iSVffiJČj®
(Tour)
nudi po najnižji dnevni ceol promptno tvornlca »SPLIT", del. dr. za Portland cement Iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova o. 12.
(prej Kranjska deželna banka)
se priporoča za vse y ban "no stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Daje vsakovrstne kredite in predujme.
nudi najceneje, kakor tapotnlSke Izdelke
H. iSJS^lTESM:, 880/a
speeijalna zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
Prodaja ilmo in morsko travo na veliko in drobno. ===== Konkurenčne cene! =====
Dvorni trg I.
Dunajska oesta 36,
nadalje karbon-papir, trakove za vse sestave. Mali ročni »Undenvood" v kovčegu, praktičen za potovanje.
JNDERfflOOD", Zagreb, Mesnica ulica 1.
Najboljši in najmodernejši pisalni stroj sedanjosti.
Ljubljana GradISSo 10 Tolofon 2G8
8pecijalna trgovina ) vsoh pi-' uarniških potrebščin
PODRUŽNICA: LJUBLJANA
Utemeljeno 1879 1129 a
Tovarna umetnih brusilnih in odtegnll-nih ftamnou priporoča o nakup svoje svetovni glas uživajoče izdelke:
Swaty-kamen, znamke ..Alumln", Swaty-kamen ,,Diamond" In „Swa-tyn", najboljše odtegnilne kamne za britve, nadalje odtegnilne kamne za orodje, Swaty-kamen ..Rapld" v vseh zrnatih vrstah in Swaty-kamen „Grlz-lllh", kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile za nohte „Swatyn", brusilne kamne za kose, znamka „Swatyn", iz izvrstne brusilne tvarine.
Veliko skladišče pravih belgijskih kamnov in odlomkov, kakor tudi gladllnlh in Carborundum-plošč vseh mer in raznih zrn. Najboljše žaglne brusilne plošče v treh velikostih in dveh jakostih. Vsakovrstna brusilna In likalna sredstva in končno naravni brusilni kamni ter drčalnlkl.
Delniška glavnica Din 50,000.000 in rezerve preko Din 12,500.000'
PODRUŽNICE:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibe-nlk, Vršac, Wien.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice
AGENCIJI)
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AFIL1JACI JI:
Slovenska banka, Ljubljana, Jugosiavenska industrijska banka d. d,, Split,
velikih nemških tvornic
za komikalije, patentne žarnico, obločnico, radioaparnte, varovala za cevi ia transmisije, žepne aparate, za vul-Vaoiziranjo, termo-steklenico, poljedelsko stroje, strojno »Ije, aparato za britje, alpoIta orodje, igrače, žepni aparat za likaujc, elektromaterijal, računske stroje,
razno množinsko predmete itd. Reflektira so samo ua solidno iti dobrovpeljano zastip-oiko, ki v primeru potrebe lahko dajo bančno ali tlrueo garancijo.	1140a
Naslovi so izvedo pri tvrdki: ALOMA. C0MPAN7, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Za vsak naslov so plača 1 Din, po poiti 6 Din.
lastnoga proizvoda oddala na veliko 80 eenejo kot Iz Inozemstva
izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Iitserirajfe v „]ufru"!