AVSTR. KRŠI!. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE ■IIIIIIIIM Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva nllca 6 Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— polnletna . . K 2*— četrtletna. . K l*— Posamesna številka stane 10 vin. St. 33. V Ljubljani, dne 13. avgusta 1915. Leto VIII. Določitev sladkornih cen na Kranjskem. Cesarska kranjska deželna vlada je izdala pod številko 19183 odlok dne 2. avgusta, ki uvaja najvišje cene sladkorju. Določa med drugim, da se cene v veletrgovini (temeljne cene znašajo 79 in 88'50 kron za 100 kg) ne smejo zvišati več, kakor v spodaj objavljenem seznamu. V mali trgovini se ne sme zahtevati pri kilogramu več kakor 7 vinarjev dobička. Kdor se ne bi držal teh določil, ga bodo kaznovale politične oblasti z denarno globo do 3000 kron, če ne bi bilo postopanje kaznivo tudi po določilih sodno kazensikih določil. Seznam I. določa cene na podlagi cene K 79 v prvi vrsti cen, v drugi vrsti cen pa na podlagi cene K 88,50 za sto kilogramov. Cene za posamezne kraje so: Postojna ............... 84,95 94,45 Jesenice ....*.. 83,50 93,00 Škofja Loka .... 83,95 93,45 Dobrava ................ 83,60 93,10 Domžale................. 84,45 93,95 Trnovo-Bistrica . . . 85,25 94,75 Duplje.............. 84,15 93,65 Bohinjska Bistrica . . . 83,80 93,30 Borovnica........... 84,50 94,00 Kočevje............. 85.10 94,60 Velike Lašče........ 84,75 94,25 Velike Lašče........ 84,75 94,35 Grosuplje........... 84,45 93,95 Dobrepolje.......... 84,70 94,20 Gradac.............. 85,70 95,20 Mirna Peč........... 85,00 94,50 Jarše-Mengeš .... 84,45 93,95 Javornik............ 84,15 93,65 Št. Janž ............... 85,15 94,65 Kandija............. 85,25 94,75 Kilovče............. 85,15 94,65 Kranj............... 83,85 93,35 Kresnice............ 84,55 94,05 Kranjska Gora .... 84,20 93,70 Laze................ 84,45 93,95 Ljubljana........... 84,00 93,50 Lesce............... 83,70 93,20 Dovje............... 84,20 93,70 Litija.............. 84,60 94,10 Logatec............. 84,70 94,20 Stara Cerkev p. Kočevju 85,10 94,60 Metlika 85,70 95,20 Naklo 84,05 93,55 Mokronog-Bistrica . . . 85,05 94,55 Mirna 85,00 94,50 Tržič 84,25 93,75 Nomenj 83,80 93,30 Zgornje Ležeče .... 85,20 94,70 Ortnek 84,85 94,35 Podnart-Kropa .... 84,25 93,75 Prestranek 85,00 94,50 Radovljica 83,70 93,20 Rakek 84,80 94.30 Radeče-Belapeč .... 84,15 93,65 Ribnica 84,95 94,45 Radoha vas 84,75 94,25 Novo Mesto 85,10 94,60 Zagorje 84,75 94,25 Zalog 84,35 93,85 Semič 85,55 95,05 Šmarje-Sap 84,40 93,90 Št. Peter na Kranjskem 85,10 94,60 Zatičina 84,65 94,15 Škofelca 84,35 93,85 Kamnik 84,55 94,05 Štenge 83,70 93,20 Straža - Toplice . . . 85,20 94,70 Terzin 84,40 93,90 Trebnje 94,40 Černomelj 85,70 95,20 Uršna Sela-Toplice . . . 85,45 94,95 Bled 83,60 93,10 Vižmarje .... 84,25 93,75 Verd 84,60 94,10 Višnja Gora 84,60 94,10 Bohinjska Bela .... 83,70 93,20 Virčna Vas 85,30 94,80 Čušperk 84,60 94,10 Medvode 84,15. 93,65 XXX Vse kraje smo navedli, da bodo mogli naši bravci in bravke nadzorovati prodajo sladkorja. Od 8. avgusta nadalje ne sme noben branjevec ali trgovec zahtevati pri kili sladkorja 7 vinarjev več, kakor je navedeno v zgorajšnjem seznamu. Zgled: Gospodinja Marija kupi v Ljubljani pri trgovcu kilo sladkorja. Trgovec zahteva zanj 1 krono 5 vinarjev. Največ bi smel zahtevati 1 krono. Gospodinja Marija bo to pretirano zahtevo takoj naznanila ali na rotovžu ali pa na (policiji. Trgovec bo kaznovan, da bo črn. Izven Ljubljane naj se tisti, ki bodo zahtevali za sladkor višje cene, ka-kdr so zdaj od 8. avgusta t. 1. naprej določene, ovadijo orožništvu, ki jih bo že znalo naviti, kakor zaslužijo. Razborite]ši delavci in delavke, poučite o tej velevažni zadevi svoje soto-variše in sotovarišicel Boj izkoriščevalcem delavstva, brezobziren, naj se po postavni poti vojskuje na celi črti. Preskrba z žitom in moko. Vlada je izdala dne 12. julija odlok, ki določa sprejemne cene za pšenico, rž, ječmen in za oves. Po tej odredbi so splošno veljavne sledeče najvišje cene: Pšenica od 12. do 31. julija 38 K. » od 1. do 15. avgusta 37 K. » od 16. do 31. avgusta 36 K. » od 1. do 15. septembra 35 kron. Pšenica do žetve 1916 34 K. Rž od 12. do 31. junija 30 K. » od 1. do 15. avgusta 29 K. Rž do žetve 1916 28 K. Te cene so 2 K 50 h do 3. K 50 h višje kakor do zdaj določene najvišje cene. Od starih najvišjih cen se pa razločujejo še v tem, da določajo začetkom višje in potem vedno nižje cene, da se tako pospeši dobava žita. Cene niso več različne po kronovinah, marveč so v celi državi enake. IBolj kakor nakupovalne cene pa zanima brez brez dvoma delavstvo vprašanje, koliko da bo stala moka. Cene pšenici in rži so primeroma pri nakupu visoke, po našemi mnenju veliko previsoke, kar smo že svoj čas na-glašali. Moki so se pa določile sledeče cene: Pšenična moka za peko, pšenični zdrob, takozvano graham krušna moka 68 K. Pšenična moka za kuho 58 K. Pšenična krušna moka 42 E. Pšenična enakovrstna moka 52 E 13 vin. Ržena enakovrstna moka 42 E. Otrobi 17 E. Te cene se umevajo za 100 kg v mlinu. Cena v podrobni kupčiji se šele določi tako, da se bo vračunavala voznina in primeren dobiček prodajalcu. Če primere j amo sedanje cene s cenami pred vojsko, velja ta-le primera: Majnika lani je stal kg moke ničla (nularca) 42 h v mali prodaji. Zdaj se je pa določila uradno cena moki nu-larci 68 h za kg v veletrgovini in znaša razloček 26 h. Proti draginji. Štajersko namestništvo je izdalo naslednji odlok: Notranji minister je dne 22. julija 1915 izdal celo vrsto odredb, ki imajo namen, da v okviru obstoječih postavnih določil ne samo ustavijo nadaljne povišanje cen živilom, marveč tudi dosežejo znižanje istih. Te predpise je treba v interesu ureditve tega tudi za obrambo domovine velevažnega vprašanja najtanč-nejše izpolnjevati in pridržim si, da bom nadzoroval po uradnikih, ki bodo nalašč za to določeni, delovanje, ki se moria po podrejenih oblasteh v smislu tega razglasa z vsem pritiskom razviti. iMislim, da mi ni treba še omenjati, da bom v vseh slučajih, kjer bom opazil, da se v tem oziru ne vrši dolžnost ali da je premalo odločnosti, proti dotičnim organom z brezobzirno strogostjo nastopil. Za izpeljavo ministrske odredbe določam naslednje: 1. Za nadzorovanje trgovine z živili, in sicer trgovine, ki se vrši neposredno iz proizvajalnega kraja (prodaja mleka, živine, sadja in sočivja neposredno po proizvajalcu) kakor tudi trgovine na javnih trgih, v prodajalnah in na stojnicah, se naj v vsaki večji občini, dalje v vsakem večjem industrijskem kraju, v kolikor občinskemu predstojniku ni na razpolago tržna policija, določijo pripravne osebe kot zaupniki občinskega predstojnika, ki morajo vedno paziti na cene na trgu z živili; ti zaupniki ne smejo biti tr- govci, niti poljedelci, biti pa morajo zadostno izobraženi, da lahko presojajo gospodarske dogodke, ki so podrejeni njih nadzorstvu. 2. V večjih mestih bodo posebni organi tržne policije, v drugih v poštev došlih krajih pa v smislu točke 1 določeni zaupniki, izvajali nadzorstvo na trgu z živili na sledeči način: notiranje zahtevanih cen za mleko, živino, meso, sadje, sočivje, jajca, mast in druga potrebna živila na podlagi lastnega opa-2jovanja, kakor tudi na podlagi popra-ševanja pri zaupnih konzumentih; poizvedeti bodo morali vse nastale stroške med producentom in malo trgovino, vpoštevajoč prevozne stroške in režijske izdatke; to se naj poizve od zaupnih poljedelcev in malih trgovcev; kjer so konzumna društva, se bodo vprašali v prvi vrsti predstojniki in skladiščniki teh. Na podlagi teh poizvedb morajo organi tržne policije, oziroma zaupniki neprestano poročati občinskemu predstojniku. 3. Na podlagi po točki 2 dobljenih podatkih morajo občinski predstojniki seveda v soglasju s popolnoma nepristranskimi izvedenci presoditi, če so te cene primerne ali jih pa naznaniti predpostavljeni politični oblasti, da jih preizkusi. Kar se tiče presoje, če so cene primerne, opozarjam, da morajo biti za podlago pri določitvi cen na tržni položaj, marveč stroški proizvajanja. Ko so se poizvedle primerne cene, morajo podrejene oblasti in občinski predstojniki takoj pri državnem pravdništvu naznaniti vse tiste trgovce in producente, ki zahtevajo višje cene. Naloga organov tržne policije in zaupnikov je, da sporoče občinskemu predstojniku imena tistih trgovcev in producentov, ki zahtevajo previsoke cene. 4. Politične podrejene oblasti morajo z vsem pritiskom skrbeti za to, da bo imel vsak prodajalec, posebno na tržnih stojnicah, svoje cene na vidnem prostoru nabite; od mene poslani nadzorovalni uradnik bo posebno pazil na zpeljavo te odredbe. 5. § 152 obrtnega reda se bo moral z največjo strogostjo vporabljati povsod tam, kjer se bo opazil trajen odpor proti odredbam točke 4. 6. Kot mesta, v katerih se morajo v smislu ministrstva odredbe vsak teden nastaviti tabele s cenami o v minulem tednu dognanih tržnih cenah, določam Gradec, Celje in Ljubno (Leo-ben). Gospod vladni komisar mestne občine Gradec, gospod celjski župan in gospod okrajni glavar v Ljubnem dobe tedaj istočasno po 30 vzorcev takih tabel z naročilom, da morajo skrbeti, da se te najskrbnejše izpolnijo in vsak teden, najkasneje do petka, prvič tedaj dne 6. avgusta, predlože namestništvu. Teden naj se šteje od petka do petka. Cene naj se doženejo' in preizkusijo na podlagi točke 1 te odredbe. 7. Posebno pa moram opozarjati predstojnike političnih oblasti in župane večjih mest in industrijalnih krajev na dolžnost, da delajo na to, da se ustanove organizacije, ki so pripravne, da delujejo na znižanje cen; šlo bo pred vsem za to, da se živila v velikem številu nakupijo neposredno pri producentu in se potem prodajo malim trgovcem po cenah, ki jih naj določi občinsko zastopstvo; na ta način se prav lahko doseže znižanje cen, ker je odstranjena medtrgovina. Nadalje naj mesta im druge občine, ki imajo lastne klavnice, nakupujejo in koljejo živino in prodajajo meso v lastni režiji na občinskih stojnicah. Ni mi treba poudarjati, da bom vsa taka prizadevanja kar najbolj podpiral in uradnim predstojnikom naročam, da me vedno sproti obveščajo o uspehu pogajanj z občinami, da se ustanove take naprave. X+Y Prepozno. (Konec.) Vstopil je sluga in ji izročil brzojav. Samo se ji je zasmejalo. Vedela je, kaj je. O, ta Ivan, kako otročji je res. Lahko noč ji želi. To je storil še vedno, kadar ni bil pri njej. Njej ni prišlo kaj takega nikoli na misel. Pogledala je na uro. Kaj ko bi šla sedaj k njemu. Prepozno je že. Sedla je v naslonjač in začela brati. Enkrat, dvakrat in kakor okamenela je začela glasno v tretje. Policijski komisar j at. !Z obžalovanjem naznanjam, da je bil dr. I. N. povožen na vogalu Franc Jožefove ceste od nekega avtomobila in da je takoj mrtev obležal. Odprla je vrata. Zunaj je čakal sluga in ji naznanil, da spodaj čaka avtomobil. Odkimala je in se vrnila v sobo. Luči so jo motile. Pogasnila jih je in se plazila v temi do postelje in položila nanjo brzojav. Stala je nepremično. Kaj, kako, ni mogla vsega pojimiti. — »Prepozno,« je zdajci zavpila in se zgrudila ob nje- govi postelji. Kakor pobesnela si je pulila lase in vpila: »prepozno, prepozno.« »Samo še enkrat mi ga daj, samo še enkrat, ljubi Bog! Ivan, Ivan!« Nekdo je vstopil naglih korakov. Globoko in hitro je dihal. »V temi, ljubica? Kje pa si?« se je oglasil Ivan in prižgal luč. Še enkrat se ji je izvil bolestno iz prsi: prepozno. Pristopil je k njej, jo objel in položil na posteljo. Poravnal ji je lase, v katere so se krčevito zamotali nje roki in obrisal kri raz ustnic, katere je v obupu razgrizla z zobmi. Pokleknil je poleg nje in ji gb-voril tiho: »Dete moje, kaj ti je? Česa si se tako prestrašila. Jaz sem pri tebi, tvoj Ivan. Preje sem končal, kot sem mislil in sem.se z brzovlakom pripeljal k tebi. Med potjo sem večerjal. Zakaj me ne poslušaš. Kaj je prepozno, čejmu neprestano ponavljati to besedo? Tako sem hitel domov. Hotel sem se naglo preobleči in te potem iznenaditi pri Miri. Neki zdravnik, ki se mu je najbrže še bolj mudilo kot meni, je pred menoj zapustil sanatorij in vzel v naglici moj površnik. Vidiš me, ves pre-mrazen sem prišel k tebi. Poglej me vendar! Nagnil se je nad njo in se pre- strašil, ko jo je ugledal vso prepadeno in obupano. Začel jo je poljubovati in klicati: »Ljubica, za Boga, kaj ti je?« Počasi je iztegnila roko in molče pokazala na brzojav. Prebral ga je. Sprva ga ni razumel, plotom se mu je začelo jasniti. Ubogi kolega! Torej oni, ki je v naglici vzel njegov površnik, je ubit — mrtev. V površniku je ležala njegova listnica ih Jerin list — zato ta brzojav. Potem pa se je sklonil ginjen nad svojo ženo. »Flora, tako me ljubiš?« je vprašal z začudenjem. To je Floro vzbudilo. Oklenila se ga je kot nikdar popreje in nič več ga ni hotela izpustiti. Prijela ga je za roke in mu jih je začela poljubovati v globoki udanosti. »Ivan! odpusti, nisem zaslužila tvoje ljubezni. Sedaj, k|p te |mi je ljubi Bog vrnil, ti bom služila, te bom v resnici ljubila. Vse, vse rože bodo tvoje, Ivan moj, moj!« »Vendar enkrat!« se mu je izvilo iz dna duše in »Marija, ah Marija!« so mu zašepetale ustnice, ko je položil izmučeno glavo v njeno naročje. Kakor bele rože, so oklepale njene bele roke Ivanove temne lase. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. NOVA UREDITEV NEZGODNE PRESKRBE. Naš list je že opsal obširno razmere, kakršne so nastale zdaj glede na nezgodno zavarovanje tobačnega delavstva. Načelstvo Avstrijske kršč. tobačne delavske zveze je zavzelo svoje stališče glede na lastno nezgodno zavarovanje in je vložilo glavnemu ravnateljstvu sledečo spomenico. Z Najvišjim odlokom 19. majnika t. 1. se je odpravilo nezgodno zavarovanje tobačnega delavstva pri pokrajinskih nezgodnih zavarovalnicah in se je skrb za v službi ponesrečenih tobačnih delavcev prevzela v breme civilnega penzijskega etata po c. kr. glavnem ravnateljstvu. Podpisano načelstvo se počašča v imenu krščanskega tobačnega delavstva zavzeti k novi preuredbi sledeče stališče: Krščansko organizirano delavstvo lzjavlja, da je temeljno izpremembo Slede na nezgodno' preskrbo zadovolj-be, ker je prepričano, da se ne nameravajo kratiti koristi delavstva. Odredbe c. kr. glavnega ravnateljstva se pa v marsikaterih važnih točkah tako razločujejo od dosedanjih veljavnih določil, da je načelstvo »Zveze prisiljeno, da v imenu svojih članov predloži sledeče želje v blagohotno vpovšte-vanje: Med tem ko pri pokrajinskih nezgodnih zavarovalnih zavodih zavarovanci po svojih izvoljenih zaupnikih soodločujejo, c. kr. glavno ravnateljstvo za novo nezgodno zavarovanje tobačnega delavstva ni ničesar poskrbelo. Presoja nezgodnih posledic in določitev nezgodne rente naj se opira v bodoče le na mnenje tvomiškega, oziroma uradnega zdravnika. Dasi ne dvomimo o objektivnosti in o znanju gospodov zdravnikov, smo le prepričani, .da njih izvid sam ne more zadoščati za odmero nezgodne rente. To prepričanje potrjuje praksa pri drugih Postavno obstoječih nezgodnih zavarovalnih zavodih. Ne presojajo se namreč posledice nezgod edino na zdravniške izvide, marveč tudi na pravno ninenje glede na vsak posamezen slučaj. Nezgodni zavarovalni zavodi odločajo šele temeljem obeh izvidov po komisiji, ki je sestavljeno iz enakega števila zastopnikov delavstva, podjetnikov iij vlade. Tako sklenjen odlok je brezdvomno v veliko večji meri primeren, da zagotovi poškodovancu primerno odškodnino, kakor bi to bilo, če bi le posamezna oseba določala-višino odškodnine. Pri postavnih nezgodnih zavarovalnicah gre ponesrečencu še Pravica, da se lahko proti odmeri odškodnin pritožijo na razsodišče. Po novi ureditvi c. kr. glavnega ravnateljstva so obremenjeni tudi bolniški zavodi z bremeni, ki jih do zdaj niso morali nositi. V smislu nezgodne zavarovalne postave je moral zavod bolniščino, izplačano ponesrečenemu čez četrti teden bolniškemu zavodu vrniti. Odredbe c. kr. glavnega ravna- teljstva pa ne obsegajo določil o takih povračilih, dasi so, kakor znano, bolniški zavodi tvorniških blagajn večinoma pasivni. Določila o pravici dobivanja rent, o nadaljni vporabi ponesrečene delovne osebe v tvorniški službi, kakor tudi o morebitni spojitvi obeh stvari, niso dovolj jasna in ne obsegajo vseh slučajev. Delavstvo glede na materi-elno usodo v bodoče ponesrečenih oseb ne more biti pomirjeno dovolj. Prepričani smo sicer, da namerava c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije postopati ob nezgodah najveli-kodušnejše, a prosimo le z ozirom na navedene pomanjkljivosti ob preureditvi nezgodnega zavarovanja, če že uvodoma utemeljene želje izpolnijo, ki so: 1. Predno se pripozna renta, oziroma se vpokoji zaradi kake delovrš-bene nezgode, naj se predloži izvid tvorniškega, oziroma uradnega zdravnika pristojnemu odboru bolniškega zavoda, ki nam gre pravica, da stavi predloge. 2. Proti odmeri priznane odškodnine, oziroma vpokojitve radi kake nezgode, gre dotični delovni osebi pravica, da se pritoži na razsodišče, ki se sestavi pri c. kr. glavnem ravnateljstvu. Kot zastopniki delavstva v razsodišču poslujejo člani dunajskega bolniškega odbora. 3. Bolniška podpora, ki se po tvorniških bolniških blagajnicah izplača ponesrečenim delovnim osebam nad štiri tedne, naj se bolniškim blagajnam povrne po c. kr. glavnem ravnateljstvu. 4. Izdaja naj se obširna določila o upravičenosti in o plačilu kake nezgodne rente, o nadaljni vporabi v tvorniški službi ob znižani delosposobno-sti itd. XXX To je pač najmanj, kar se more zahtevati. Vojni dogodki od 4. do 10. avgusta. Minuli teden je prinesel zavezniškemu orožju zopet lepe uspehe. Avstrijske čete so zasedle trdnjavo Ivan-gorod, nemške pa glavno mesto Ruske Poljske, Varšavo. Rusi so se tu umaknili na vzhodni breg Visle, kjer leži varšavsko predmestje Praga in so od tam s topovi streljali v Varšavo. Sedaj so pa Nemci izsilili prehod čez Vislo in zasedli Prago. Od tu prodirajo dalje proti vzhodu. Posledica zadnjega! uspeha je, da je sedaj tudi trdnjava Novogeorgievsk popolnoma odrezana in se pač ne bo mogla dolgo držati. Tudi na ostalih točkah osrednji državi povsod napredujeta. Rusi že iz-praznujejo Rigo, Kovno, Vilno, Orodno in Bjelostok. Armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda in feldmaršala Mackensena zmagovito prodirata proti severu in ogrožata rusko armado vzhodno od Varšave. Vse kaže na to, da bo na ruskem bojišču kmalu padla odlo- čitev. Bog daj, da bi se to čim preje zgodilo, da se bodo potem naše hrabre čete lahko z vso silo vrgle na izdajalskega sovražnika, ki napada našo ožjo domovino. Italijani že sedaj, ko so naše čete že v manjšini, nikamor ne morejo kljub ogromnim žrtvam, ki jih imajo vsak dan pri svojih brezuspešnih napadih. Ko bodo naše čete obračunale z Rusi, bodo pošteno plačale laško za-vratnost in izdajalstvo. Tudi naša mornarica izvrstno deluje. D ose da j je zadela Italijanom že občutne izgube, ne da bi sama kaj izgubila. Za Srbijo je značilna izjava nekega njenegai poslanika, ki je izjavil, da je srbska armada preslaba za novo ofenzivo. To se tutdi čuti, kajti Srbi bi gotovo zopet poizkušali udariti čez mejo, če bi le mogli. Na vseh ostalih bojiščih je položaj neizpremenjen. Grobnica Bourbonov v Gorici. V frančiškanski cerkvi avstrijske Niz-ze, v Gorici, ki se zdaj zanjo bijejo tako ljuti boji, je grobnica zadnjih Bourbonov. Prvega so v njej pokopali leta 1836. kralja Karola X. Po smrti grofice Chambord so grobnico za vedno zaprli. Do leta 1883, so počivali kralj Karol X., vojvoda in vojvodinja Angouleme (hči Ludovika XVI.) ter vojvodinja Parma v Ludovikovi kapelici v ladji na levi strani. Tu je pa bilo premalo prostora za nadaljne krste. Ko je potem grof Chambord, vnuk Karola X, v Frohs-dorfu pri Dunaju umrl in bi ga bilo treba prepeljati v Gorico, so pod glavnim oltarjem izpraznili dva prostora stare kripte, da ju prirede za grofa in grofice krsti. Tušem so spravili nato tudi krste iz Ludo-vikove kapelice. V temotno grobno kapelo se pride po neke vrste predsobi; na nienih stenah vise zaprašeni venci. Sredi kapele stoji podoba Kristusova iz karar-skega marmorja, na visokem podstavku pa so izklesane francoske lilije, insignije reda Sv. Duha ter ostali znaki stare francoske kraljeve družine. Na levi in desni Kristusa so po tri krste. Na desni strani počiva v sredi kralj Karol X., ob straneh mu vojvoda in vojvodinja Angoulemska. na levi je krsta grofa Chamborda, »Henrika V.«, kakor ga francoski rojalisti imenujejo, poleg njega na eni strani njegova soproga, na drugi pa vojvodinja Parmska. Sarkofaga kraljev sta višja od drugih ter od dragocenejšega marmorja. Tudi umetniški okraski, ki jih pri ostalih krstah ni, kažejo, da tu počivata visoki osebi. Za krstami so v steno kripte vzidane plošče iz črnega marmorja z vzvišenimi napisi, ki pripovedujejo o življenskih podatkih tu pokopane gospode. Poseben okrasek je dobil grob »Henrika V.« Nad njim je razpel francoski kraljevi prapor z lilijami, ki je nekdaj senčil njegovo zibelko. Izpolnili so mu željo, da se naj razprostira tudi nad njegovim grobom. Cenj. naročniki »Naše Moči, ki premene svoje bivališče, naj poleg novega naslova sporoče vedno tudi stari naslov (kraj in pošta, vojaki v vojni črti številko prejšnje vojne pošte). Če kdo ne sporoči svojega prejšnjega naslova, se mu list ne more točno pošiljati. Okno v svet. Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 9. avgusta t, 1. Poročevalec deželni glavar dr. Šušteršič: Admiralu Hausu in njemu podrejeni vojni mornarici se v imenu dežele kranjske čestita na junaških dejanjih in krasnih uspehih v obrambo naše domovine. — Da se omogoči vstop v mornariško akademijo tudi sinovom iz ne-imovitih slojev kranjskega prebivalstva, je deželni odbor ob tej priliki soglasno sklenil, ustanoviti v ta namen pet deželnih ustanov, Te ustanove se bodo, če pritrdi pristojna vojaška oblast, oddale že s prihodnjim šolskim letom. — Deželnim uslužbencem se z ozirom na neznosno draginjo povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa draginjska doklada iz meseca marca ponovi. — Tem povodom se dovoli tudi užitninskim uslužbencem enkratna draginjska doklada, in sicer v sledeči izmeri: Vodje boletnih uradov 60 K; pristavi in praktikanti, ki služijo že šest mesecev, 50 K; pristavi in praktikanti, ki služijo manj kot šest mesecev, 40 K. Vsak družinski oče dobi poleg tega za vsakega nepreskrbljenega otroka, starega pod 18 let, po 10 K priboljška. — 20odstotna draginjska doklada, ki so jo dosedaj uživali le nekateri učitelji in učiteljice, se tem povodom posploši in od dne 1. avgusta dalje do preklica izplača vsemu dejansko službujočemu učiteljstvu. — Z ozirom na časniška poročila o ukazu železniškega ministrstva glede službenega jezika pri državnih železnicah je deželni odbor storil korake. Prepoved nabiranja mravljinih jajce. Gozdna mravlja spada med one koristne žuželke, ki pokončujejo škodljive žužke, posebno pa smrekovega prelca. Poslednjega poznajo posebno dobro v severnih delih naše države, kjer je mnogokrat nastopil v velikih množinah in opu-stošil razsežne gozde. Na Kranjskem sicer že več let ni opaziti velike kvare po škodljivih žuželkah, vendar je lahko mogoče, da se škodljivci, bodisi v obliki jajčeca, ličinke ali gosenice, bube, hrošča in metulja zaneso iz drugih krajev z železniškimi vagoni. Pri današnjih razmerah pa bi bilo preganjanje teh škodljivcev jako težavno, ako ne sploh nemogoče. Ker je dognano, da nam gozdna mravlja pomaga preganjati žužke, je bila izdana leta 1891. oblastvena prepoved nabiranja mravljinih jajčec, ki so jih ponekod v velikih množinah nabirali in pošiljali trgovcem. Dotična prepoved je še vedno v veljavi in zato ob tej priliki opozarjamo nabiralce kakor tudi trgovce. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tiak Kat. Tiskarne. Lekarna „Pri krooi" Mr. Pb. n. BoMnc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo ae iledcCa zdravila: Balzam proti Selodčnlm bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za ielodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 60 v. Poslpalnl prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica so v. Blbie olje, steklenica l krono in s kroni. Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladlu" za otroke, škatla ao v. Tinktura za ielodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlja, ste- . klenlca 1 krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni ao v in 4 krone 80 v. SSogata zaloga ženskih ročnih dal in zraven spadajočih potrebščin. F Mprffll LJUBLJHHH 1. lUClJUl Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Tolika Izbor vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa Itd. tfredtiskanje in vezenje monogramov vsakovrstnih drugih risb. m Pozor, slovenska delavska društva! m Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlku) LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiti najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene na'nižje. m Postrežba poštena in zanesljiva. m 7/ 7/ 7/ // 7/ 7/ 7/ // // 7/ \\ w w \V V\ W V, “Vv \\ \\ n j A. & E. SIL&BEIRinŠ,, ifestaa tog Štev. 1© J --- ■ - --- ■ * s J H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno 1 s sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ; | ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — ‘ ” Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S g izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. 5? ^ Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti d s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni » prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J H Priznano nizke cene! Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse « vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: z srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh “ velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in = klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- 3 finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti | žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. Vedno sveže blagot v J s: 4 □ HailiDliSa, naisiBnrneiša prilika za Sledenje) infekn Posojilnico reglstrovana gadruja z neomejeno zavezo v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 31 O 4 |4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4’75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.