Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 18. junija 1939. Štev. 25 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov., Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. madi oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč: 1;50 Din. Ne moremo i ne smemo Cerkev je odločno pove- dala, da sodelovati z komunisti i drügimi odkritimi sovražniki vere ne smemo. Mi lübimo so- vražnike vere, mi molimo za nje, mi njim dobro želemo i tüdi v potrebičini smilenje skažemo, a ž njimi vküp delati ne smemo. Zakaj? Mi smo Kristušovi vuče- niki. Fundament vsega našega dela je Kristuš, namen našega dela je lübezen do Kristuša, cio vsega našega dela je dosega Kristuša na tom sveti po privoj- sküvanih njegovih visokih jakosti, na drügom sveti pa Njegovo večno vživanje. Komunisti, socia- listi i drügi sovražniki vere majo za fundament vsega svojega dela tajitev Kristuša; njihov namen je napadati i vničiti Kristuša v jav- nom i zasebnom živlenji, cio pa brez Kristuša vživati te svet, po smrti pa preminoti, kak süho drevo, štero več ne ozeleni, ali kak nema stvar, štera se zakole i porabi samo za etoga sveta potrebe. To dvoje vküp delati tak nemore, kak ne more naednok v ednojistoj posodi ogenj segre- vati, mrzla voda pa kaditi. Kri- stušovi sovražniki i njegovi pri- jatelje majo vsaki svoj tabor i nega na sveti zadeve, v šteroj bi se mogla i smela, ne da bi se spozabila s svojih namenov i ci- lov, eden drügoga podpirati. Jasno nam zapovedava Kri- stuš, da Boga nad vse moramo lübiti. Svoje Srce, na šteroga odprtine dnes kaže njegova cer- kev po širokom sveti, je za nas dao prebodnoti, naj vsakomi po- kaže, da je on, Bog, živlenje dao za človeka. Od živlenja več dati níšče ne more. Živlenje je dao, da opraviči svojo zapoved: lübi Boga nad vse. Če je svoje ne- skončno sveto i plemenito živle- nje dao Bog v človečoj podobi za nas, sme človek samo misliti na tabor, ki se bori proti toj neskončnoj božoj lübezni? Ga more pri tom sodelüvanji kaj opravičiti? Nikaj. Nikdar. Nikde. Nedavno so se naši kato- ličanski akademiki v Ljubljani zdrüžili s komunisti i drügimi sovražniki vere, da bi se sküp- nimi močmi borili proti sovraž- nikom domovine. I sovražniki vere so delali proti njim za njihovim hrbtom, kak so to javno napisali v dnevniki „Slovenciˮ. Komunisti so po zdrüžitvi bili tak ne- sramni, da so celo od zmage poročali v inozemstvo. Francoski radio je po celom sveti razneso, da so v Ljubljani na vseučilišči zmagali komunisti i da ti vodijo visokošolce v Sloveniji. V Franciji so dugši čas ponüjali komunisti i njihovi Zavezniki ka- toličancom roko za sküpno so- delovanje v obrambi domovine. So bili katoličanci, ki so bili pri- pravleni za sodelovanje ž njimi. Cerkev je odklonila sodelovanje, pač pa je začela veliko karita- tivno delo med njimi. Kardinal Verdier njim je postavlao cerkve, njim v telovnih potrebčinaj po- magao, njim glaso Kristušov evangelij, se poskrbo za njihovo deco, da dobi hrano i obleko i na te način je pridobo neštete deset i desetjezere zapelanih ko- munistov i socialistov nazaj za Kristuša. I kak prav je mela cerkev, da ne privolila v sode- lovanje katoličancov z komunisti i socialisti, pretreslivo posvedoči sklep socialistov i komunistov, šteroga so sklenili pod vodstvom židova Bluma v Nantesi. Ka so sklenili? Poslüšajte katoličanci: boj proti katoličanstvi. Proticerk veni zakoni naj se izvajajo i razširjajo tüdi na Alzacijo i Lo- reno, to je v pokrajino, ki meji na Nemčijo, gde dozdaj neso bili vpelani. Verski navuk se ne sme včiti v šolaj. Verske šole naj se zaprejo v občinaj, štere majo od 3000 menje prebivalcov. Vučitelje i profesorje smejo biti samo tisti, ki so zvršili brezver- ske šole, veliko število tistih, ki so pa zvršili verske šole, naj se prežene iz šol. Po šolaj ne smejo obstajati verska zdrüženja: Ma- rijine drüžbe, bratovčine, krsčan- ska športna drüštva itd. Po celoj Franciji naj se začne borba proti Bogi. Po radii se ne smejo od- dajati verske reči: meša, predga, cerkvene pesmi itd., cerkev ne sme biti zastopana na nikših državnih prireditvaj, vera se mora odstraniti od vojaštva i iz bol- nišnic. Vse ka cerkev dela za mir i drüge javne človečanske zadeve, se mora pobijati. Šatan je v žuč namočo svoj rep i v Nantesi so ga küšnoli komunisti i socialisti pa sklenoli te sklep, ki se v celoti da pre- čteti v francoskih listaj, v komu- nističnih, protiverskih tak, kak v katoličanskih. Vidite, takši so sovražniki vere. Gda k sapi odidejo, te začnejo neizprosen boj proti Kri- stuši. Pa bi se mi s takšimi drüžili? Katoličanca ne trbe včiti na lübezen do domovine, njemi to Kristuš zapovedava. Kak de jo lübo komunist, šteroga glavni namen je svetovno revolucijo za- netili, je ne teško vgoniti. Špan- ski rdeči svetlo posvedočijo, kak so lübili Španijo, kda so jo oro- pali, opüstošili, njene najbolše sine spoklali, te pa ž nje po- begnoli. Od takših ptičkov se mi ne bomo včili ni domolübja, ni kulture, ni gospodarstva. Mi ide- mo svojo pot, pot Kristušovo, štera Beliala ne pozna, nego za- poved sv. Düha: Kajkoli delate, Bogi na čast včinite. fr Sobočki »meddrüštveni od- bor”, v šterom so zdrüženi vo- ditelje katoličanskih drüštev i vo- ditelje proti Kristušove fronte — strah nas je to celo zapisati — po navodilih cerkve obsodimo. Obsodimo ga i ž njim ne sode- lüjemo, ar nam düšna vest toga ne dovoli. Ne sodelüjemo, ar se nam milijo katoličanski možje zastopani v toj brezverskoj me- šanji, ar je v nevarnosti njiho- va düša i na kocko postavleno njihovo bodoče delovanje. Ne sodelüjemo, ar za nas prebito Srce Jezušovo zahteva žrtve za povrnitev svojih sovražnikov^ na- ših dragih blodnih bližnjih, ne pa sodelovanje. Obsodimo to sodelovanje, ar si je odbor po- stavo za nalogo: nacionalizirati kat cerkev. Tak je odkrio to dühovnik, ki je bio na sestanki i ga zapüsto, ar nešče sodelo- vati. Kat. cerkev je za vse na- rode, ne pa samo za ednoga, zato se nacionalizirati ne sme. To je verski navuk. Katoličanski dühovnik! i verniki so takši na- rodnjaki, da se narodnjaštva včiti ne dajo od nikšega »med- drüštvenoga odbora.” Sledkar se je te program korigirao i glaso: evangelske cerkev bomo nacionalizirali. Pi- tamo što ? Katoličanci se v evan- gelske cerkve zadeve ne mešajo. Evangeličanci pa majo svojo cerkveno predstojništvo, ki vre- jme cerkvene zadeve. Što je te pozvani, da vredi, če kaj ne v redi v evangelskoj cerkvi ? Leh- ko meddrüštveni odbor? Toga pooblastila nema po nikšem za- konu Mamo mi državne zakone i izvajalce teh, državne uradnike, ti že bodo pazili na državne in- terese brez »meddrüštvenoga odbora.” Na akcijo, ka meddrüštve- ni odbor* šče kniževnikom Slov. Krajine nekši spomenik postaviti v Soboti, je neki narodnjak, mladi dühovnik Slov. Krajine dao slede- čo izjavo: Küzmič, Dr. Ivanóczy, Baša, Sakovič itd. se v grobi obrnejo, če zvejo, ka njim ko- munist! ščejo spomenik postaviti. Pa Ivanócy ma svoj spomenik, má ga Küzmič, ma ga Sakovič, postavla se Baši. Pa če se tem katoličanskim možom postavi spomenik, naj ga postavi katoli- čanski narod Slovenske Krajine brez sodelovanja sovražnikov vere. Kristuš je pravo od zakona: Ka je Bog zdrüžo, naj človek ne loči. Od sodelovanja katoličanov s Komunisti i drügimi sovražniki vere pa je pravo: »Ki je ne z menov, je proti meni. Jaz vraga nemam.* Isto pravi po svojoj kat. cerkvi. Zato, ka je Bog ločo, naj čloyek ne drüži. (TSJ.) Otvoritev „Prekmurskoga tednaˮ. Junija 17. v soboto odpre I g. ban, dr. Napačen Marko, gos- podarsko razstavo v Soboti. Te den se začinja razstava »Prek- murskoga tedna* i bo trpela, kak že ime samo kaže, en tjeden. Junija 26. je konec razstave. Bi- ciklisti naj prečtejo na drügoj stra- ni objavleno poročilo »Kolar- ski dan*, bo je gotovo zanimalo. Kongres Kristusa-Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. „Nočemo, da bi ta zavladal nad nami.ˮ (Luka. 19, 14.) Znameniti francoški katoliš- ki duhovnik in Pisatelj Pierre L’Ermite je pred leti napisal v vodilnem francoskem katoliškem dnevniku La Croix sledeče be- sede: »Ubogo naše veliko ljud- stvo, po idealih tako koprneče! Roke in noge so ti povezali in iz tvojega spomina hočejo izbri- sati besede Bog. Nekaj strašne- ga mora biti ta beseda Bog! Kot ljubezen ali sovraštvo mora biti zakoreninjena v globinah ljudskih src, da se je naši sov- ražniki boje spregovoriti vpričo ljudstva!” V naslednjih vrstah navaja imena slavnih francoskih državnikov novejšega časa. Zgo- dovina bo vedela mnogo pove- dati o njih delu za francosko ljudstvo in državo. Svetlo bodo blestela njihova imena v Pante- onu velikih francoskih mož: toda eno je bilo vsem tem — pa naj si bo Jules Grevy, Clemenceau ali Poincare in drugi — skupno in za nje značilno: v njihovem slovarju ni bilo besede Bog, če- prav so bili politični voditelji po pretežni večini katoliškega ljud- stva. V svojih govorih, v svojih izjavah niso nikdar izustili imena božjega. Pierre L’Ermite je pisal te besede o svojem francoskem narodu. Toda njegove besede veljajo prav tako za druge na- rode in sploh za vso nekdaj tako krščansko Evropo. Besede sodobnega francoskega katoliš- kega pisatelja so strašna in po- razna kritika javnega življenja evropskih narodov: žalostna pa zato tembolj resnična. Sodobni nacionalna socialni in politični pokreti nam jasno razodevajo, da so besede fran- coskega katoliškega pisatelja res- nične. Vera je zasebna zadeva! — to geslo preživelega libera- lizma so si izbrali, da z njim zakrijejo svoje podle načrte, s katerimi hočejo izriniti iz javne- ga in zasebnega živlenja: iz dru- žin, šol, uradov in družbe sploh vsak vpliv krščanskega svetov- nega nazora in izbrisati vsako sled o Bogu in božjem. Odtod vsa nešteta preganjanja katoli- čanov kot predstavnikov najmoč- neje organiziranega krščanstva, ki so morali mnogokje postati državljani drugega reda brez vseh osnovnih državljanskih pra- vic: svobode vesti in prepričanja. Mesto Boga, ki so ga Ijudstvu zamolčali in očrnili ter prepove- dali, da bi se njegovo ime izus- tilo v javnosti, so postavili ljud- stvo nove malike, razred, na- rodnost in državo ter njihove voditelje. Besede apostola Pavla, namenjene poganom, so dobile v Evropi XX. stoletja znova svoj sodobni pomen; „imenovali so se modre, pa so se poneumili in so zamenili veličastvo neminlji- vega Boga s podobo, slično minljivemu človeku.” Na dnu vseh teh pojavov pa je slednjič krik sovražnikov božjih: nočemo, da bi nam ta zavladal. V tako razgibani dobi, kot je naša doba, dobiva kongres Kristusa Kralja, ki se bo to leto vršil v naši sredi, v prestolici Slovenije — beli Ljubljani, še posebno svoj veliki pomen in namen. In kaj je med drugim tudi namen kongresa Kristusa Kralja? Poslati po izbranih ka- toliških zastopnikih vseh naro- dov svetu in človeški družbi poslanico s pozivom, da se ljud- stva in narodi vrnejo nazaj k Bogu, viru resničnega miru, sreče in blagostanja, da priznajo zo- pet Jezusa Kristusa za Kralja velike človeške družine. Kajti le v tej vrnitvi k Bogu in v tem priznanju Kristusa Kralja naro- dov, vidimo garancijo, da bo svet našel pot k ozdravljenju in obnovi. Iz skromne Slovenske prestolnice bo šel ob kongresnih dneh apel narodom po vsem svetu: nazaj h Kristusu, nazaj k Bogu! O, da bi prisluhnili temu klicu tudi oni, katerim je po- verjeno vodstvo narodov in člo- veštva sploh... 50 letnico svojega obstoja je obhajala prva bolgarska ze- dinjena drüžba sester euharistink, ki jo je ustanovila sestra Euro- zija Alloatti. Prvotno je drüžba delovala med Bolgari v Soluni. Zdaj je razširjena po vekših bol- garskis mestaj, kde májó sestre šole i sirotišnice. Veličastna zahvalna Proslava za priklüčitev Slovenske Krajine k Jugoslaviji v 20. leti osloboditve v Črensovcih, 1. 1938. sept. 11.: Dr. Korošec Anton, voditeo slovenskoga naroda obdan od svojih ide skoz Črensovce v Naš Dom. 2 NOVINE 18. junija 1939. Nedela po Risalaj tretja. Približavali so se Jezuši cestninarje i grešniki, da bi ga poslüšali. Farizeji i pisačje so mrmrali govoreči: ka te grešnike k sebi jemle i je ž njimi. I po- vedao njim je pa eto priliko: što z med vas, ki ma sto ovc i ed- no z med njih zgübi, ne ostavi devetdeset i devet v püstini i ne ide za zgüblenov, dokeč je ne najde? I gda jo najde, jo de- ne gori na svoja pleča radüva- joči se i domo pridoči vküp za- zove prijatele i sosede govoreči njim; Veselte se z menov, ar sam najšao svojo ovco, štera je bila zgüblena. Velim vam, da bo tak v nebesaj vekše veselje nad ed- nim pokoro činečim grešnikom, liki nad devetdeset devetimi kri- vičnimi, šteri ne potrebüjejo po- kore. Ali štera žena, ki ma deset grošov, če zgübi eden groš, ne vužge sveče i ne pomete hiše i ne išče skrblivo, dokeč ga ne najde? I gda ga najde, vküp za- zove prijatelice i sosede i pravi: Veselte se z menov, ar sam nai- šla groš, šteroga sam zgübila. Tak bode, Velim vam, radost med božimi angeli nad ednim pokoro činečim grešnikom. (Luk. 15. 1, 10.) * Gospod je poslüšalcom po- vedao priliko o zgüblenoj ovci. Gospodove ovčice so angeli pa lüdje, zgüblena ovčica pa je člo- veči rod, ki prebiva na sveti i je takrekoč samo edna stotinka izmed Gospodove črede. Ta ovčica se je zgübila, gda je človek vzeo i jo Prepo- vedani sad pa tak zapüsto živ- lenje. Devetidevetdesetere ovčice — angele v nebi je Sin boži zapüsto pa šo iskat človeči rod, da se število angelov v nebi iz- popuni. Devetidevetdesetere ov- čice v nebi so varne, ar je čuva Vsemogoči. Gda je pastir najšao zgüb- leno ovčico, jo je ne kaštigao. Djao jo je na rame pa neseo nazaj k čredi. Djao je ovco na rame, pomeni, na sebe je vzeo človečo naturo. „Naše grehe je noso na svojem teli, na lesi kri- ža, da odmerjemo grehi pa ži- vemo pravici.” (I. Petr. 2—24.) Gda je ovčico najšeo, je odišeo domo, to se pravi: gda je bio človeči rod odküpleni, vrno se je Zveličar v nebesa. Doma pa pozove prijatele i so- sede. Prijatele i sosede imenüje zbore angelov, ki so njegovi pri- jateli, ar spunjavajo njegovo volo. Njegovi sosedje so, ar ga gledajo iz oči v oči v njegovom Veličanstvi. Gospod pravi: Veselite se z menov! Ne pravi: Veselite se z zgüblenov ovcov, nego veselite se z menov, ar bo v nebesaj samo Bog naše veselje. V nebesaj pa bo vekše veselje s spreobmjenim grešni- kom, kak z devetidevetdeseterimi pravičnimi, ar navadno grešnik, ki pozna svoje grehe, po spre- obrnenji Boga iskrenej lübi, kak drügi, ki obžalüvanja i smrtnoga greha ne poznajo. Tak ma kmet vekše veselje ž njivov, štera nje- mi je prle rodila trnje, zdaj pa lepo silje, kak ž njivov, gde prle ne bilo traja, pa tüdi rodnoga silja ne. Je pa tüdi istina, da je vno- go Pravični svetnikov, med šte- rimi se nebesa tak veselijo, da se veselje nad spreobmjenim grešnikom ne da primerjati. Zveličar svoj navuk pojas- nüje ešče z drügov prilikov. Žena — gospa — je boža mod- rost. Ta ma deset drahem. Drah- ma je penez, ki nosi casarovo podobo. Devet drahem je devet angelskih zborov, deseta drahma je človeči rod. Ta deseta drah- ma je bila zgüblena, gda je člo- vek po grehi zgübo nadnaravno podobnost božo. Žena je priž- gao posvet. Posvet v svetilnici je božanstvo v človečoj podobi. Boža modrost je „pomeia hižo”, očistila je od greha ves svet i pri tom se je drahma znova najšla. Sosede, štere boža mod- rost vküp pozove, so „nebeske moči”, to je, angeli. Razgled po katoličanskom sveti. Stanje frančiškanskih mi- sijonov. Najvažnejša statistika frančiškanskih misijonov izka- züje: 86 misijonov, to je misi- jonskih okrožij, ne postaj, 4154 misijonarov. 5338 frančiškanskih sester misijonark, 253.727 kate- humenov, ki se pripravlajo na sv. krst, 21.880 krstov odrašče- nih v preminočem leti, 162.190 krstov dece v istom časi, 59.369 krstov v smrtnoj vöri lansko leto, 6.114 misijonskih zgradb, 1.336 semeniščnikov, 6.216 raznih šol, 331.065gojencov i gojenkvnjih, 24 misijonskih tiskara, 75 bolnic, 305 apotek, 5,062.784 betežnikov, ki so se zdravili v bolnicaj. Vmrlo je lani 17 misijonarov, eden se je vtopo, dva so bujli Japonci, dva Kitajci. Iz misijona je prišlo nazaj ali šlo v drüge misijone 54 misijonarov. Nanovo jih je šlo v misijone 156. „Seratinsko delo smile- nja.ˮ Tak se zove dobrodelna organizacija nemških kapucinov, ki je pred kratkim slavila 50 letnico 'svojega' obstanka na slo- vitoj božoj poti Altoeting. Njeni ustanoviteo je kapucin P. Cip- rijan Froehlich. Zdaj ma 20 Sa- mostojnih podrüžnic i ravno telko sirotišnic. V časi svojega obstoja je sprejela 100 000 sirot. Ustanoviteo je ostao sirota brez starišov i ar drügim ne privoščo bridkoga krüha sirot, je zamislo to „Seratinsko delo smilenja.ˮ Odvetniki Brezmadežne v počastitev. Janoš Duns Škof, najvekši frančiškanski düh i naj- dühovitejši zagovornik Brezma- dežne, počivle v nekdašnjoj fran- čiškanskoj cerkvi v Kölni. Cer- kev i Duns Škofov grob za glavnim oltarom pa sta bila že preci zanemarjeniva. Zdaj bodo cerkev odzvüna i odznotra te- melito prenovili i to bo trpelo nekaj let. V toj cerkvi najmre počivata dva kandidata za oltar: Duns Škof i Adolf Kolping, znani kak „oča vajencov’’. Zakaj ne ráj katoliška redovnica? V Peipingi je štela vrla kitajska deklina iz bolše drüžine stopiti v poganski sa- mostan budistovskih redovnic. Slüžkinja, ki je bila katoličanska, je pravila, zakaj ne bi bila raj katoliška redovnica. Deklina je bila včasi pripravlena i slüžkinja jo je odpelala v samostan kato- liških smilenih sester. Po štirih letih včenja jo je vse tak očaralo, da je stopila v katoličansko vero i postala smilenka. Samo v Sovjetiji je mo- goče. Pobožen Rus Tihomirov le poslüšao na radio verske pro- grame iz inozemstva, da bi si tak pregnao domotožje po nek- dašnjih lepih verskih slovesnos- tih. Znao je samo ruski i tak besedila ne razmo, samo cerk- veno muziko je poslüšao. Ob- lasti so za to zvedite i ga ob- sodite na edno leto voze, če- ravno je pravo, da ne razmi be- sedila. Kaj takšega je samo v Rusiji mogoče. Sovjetska Rusija. Polski listi poročajo, da so sovjeti do- volili uporabo polske cerkve sv. Petra i Pavla v Moskvi. Cerkev je bila 1 leto zapreta, zdaj je znova odpreta. To je najhitrej zavolo sklenjenoga dogovora med Polskov i Rusijov. — V Le- ningradi, ki ma 2 miljona pre- bivalcov, je odprta samo edna katoličanska cerkev. — Vse nek- dašnje cerkve, ki slüžijo zdaj drügim namenom, morajo na vidnom mesti nositi sovjetsko- ruski državni grb (srp i hamer.) — Zadnji čas je bilo „likvidira- na” 673 samostanov. V njih je Kolesarski dan. Ena izmed značilnosti na- šega Prekmurja so kolesarji. Tež- ko, da bi se našla v naši državi pokrajina, kjer bi bilo toliko ko- lesarjev kakor pri nas. Ravne ceste, ki med njivami hite v ne- dogled, gosta naseljenost in de- nar sezonskih delavcev so bili pogoji, ki so ustvariti armado prekmurskih kolesarjev. Eden iz- med vzrokov pa so tudi slabe prometne zveze in velika odda- ljenost naselij od železniških prag. Za našega človeka ni kolo nobena potrata, ni mu v razved- rilo, ne šport, temveč važen in ponekod neobhodno potreben predmet ter sestavni del njego- vih sredstev v borbi za vsakda- nji krüh. Zavedajoč se tega se je uprava Prekmurskega tedna odločila organizirati kolesarski dan, ki bo gotovo našel največji odziv med našimi kolesarji. Iz- vedba tega je zamišlena na sle- deči način: V sredo se zbero vsi kolesarji Prekmurja in bliž- njih srezov v Soboti. Ko bodo shraniti kolesa na določenem prostoru, bodo dobili proti ma- lenkostni odškodnini (0‘50 din.) listek s svojim imenom, številko kolesa in tekočo številko. Ta listek bodo oddali pri blagajni razstavišča. V popoldanskih urah se bo vršilo na veseličnem pro- storu javno žrebanje. Komur bo sreča naklonjena, bo dobil mo- derno kolo. Število dobitkov bo odvisno od števila udeležencev. Čimveč bo kolesarjev, tem več bo izžrebanih koles. Kolesarji na plani Prekmur- ski teden Vas kliče. Pridite v So- boto, kjer Vas čakajo lepi dobiti! Dr. Anton Korošec, častni občan slovenskih občin. Dnestjeden, junija 11. se je izročila v Ljubljani z lepov i pri- srčnov slovesnostjov dr. Antoni Korošci, voditeli Slov. naroda, Sküpna diploma 322 slovenskih občin s podpisi županov i ob- činskimi pečati. To diplomo je »Županska zveza” dala napraviti. Mladenke so izročile dr. Korošci, ki ga je zbrana velikanska dvo- rana Uniona burno pozdravila, šopek rdečih klincov. Železni- čarska godba je igrala, mešani zbor okoli 80 pesmarov je krasno spevao. Zatem je Nande Novak, predsednik zveze županov v le- pom govori orisao delo dr. Ko- rošca za slovenski narod i njemi izročo jako lepo diplomo. Dr. Korošec se je v krasnom govori zahvalo za izročeno diplomo, šteroga niže objavimo. Našiva oba sreza sta bila po nešterih županaj zastopaniva na proslavi. Rdeči klinec Slov. Krajini. Na konci govora dr. Ko- rošca je vsa dvorana navdüšeno spevala narodno pesem: Hej Slovenci 1... Zatem je dr. Ko- rošec z šopkom klincov šo vdi- ljen po dvorani. Med potjov je opazo v dvorani Urednika Novin, stopo k njemi, vtrgno en klinec iz šopka i ga podaro ured- niki. Z lübeznostjov podeljeni dar je z lübeznostjov sprejeti. Rdeči klinček, znak lübezni slo- venskoga naroda, poklonjen Slovenskoj Krajini v osebi nje- noga voditela, je priznanje, da se je Slovenska Krajina borila, da občuva slovenstvo i z ednim z vüpanjom puno navdüšenje od strani voditela slovenskoga na- roda: Naprej Slov. Krajina na poti lübezni do slovenskoga na- roda i države Jugoslavije. — Za dar najtoplejša hvala. V žaru junija. Krasna junijska Sobota, Pa- rižáni kakor veletok proti kolod- vorom. Tudi jaz. Radi preveli- koga navala vlak odhaja skoraj eno uro pozneje: nekaj nenavad- nega. Na kolodvoru v Issoudun me vendar že čaka naš gostilni- čar Medžimurec. Njegova gostilna je izven mesta. Poleg je poko- pališče, kjer je tudi več naših pokopanih. Jih obiščeva, moliva i fotografirava. Potem pa poči- tek na zeleni trati in na pokošeni: koliko časa že nisem užival tega podeželskega veselja? Spomini plavajo v pretek- lost, vedno dalje tonejo. Zagrne jih mrak letnega večera. Potem pa svetla noč. Sveže jutro jih vedno več privablja. Tako, da nas Je kon- čno prek 50 zbranih v cerkvi dispensaire, kjer smo sami zase. Petje med mašo kaže od- ločno premoč črensovske fare. Skupni obed je pri že ime- novanem našem gostilničarju. Ena Črensovčarka pride ob 1 h in prosi za spoved: je še na tešče in prej ni mogla prití, ker ni imela zveze prek Chateauroux, bilo zaplenjenih samo penez i vrednostnih papirov za 4,300.000 rublov. — V cerkvah je prepo- vedano igrati na orgole. Vse cerkvene orgole, namenjene bo- gočastja se morajo izročiti kra- jevnomi vodstvi zveze brezbož- nikov. — Brezbožniško gibanje v Rusiji je dobilo 100 miljonov rublov brezobrestnoga državno- ga posojila za dobo 65 let. . V New Yorki je zgoro frančiškanski samostan sv. Antona. Goreti je začno zajtra zaran, kda je še vse spalo i tak je ogen zahtevao tüdi človeče žrtve. Brat Kühar i njegov Po- močnik sta zgorela, neki mladi Pater pa je dobo takše opekline, da je vmro. Drügi so si v zad- njem trenutki rešili .golo živlenje, vse drügo je ogen vničo. Dve serafinskivi kandi- datni za oltar sta tretjered- nica Henrika Dominici i Klarisa Marija Celina. Zadnja ma po sveti že dosta častilcov i se je na njeno priprošnjo zgodilo že vnogo čüd. V Raphol so Irci posta- vili spomenik frančiškansko- mi brati Mihaeli 0’Clery, ki je živo v 16. stoletji. Spisao je ob- širno zgodovino irskih kralov, junakov i svetnikov. Njegovo de- lo je zato tak važno, ar je pri tom rabo najstarejša domače vire, ki so bili sledkar vsi vničeni. Njegovih knig pa je bilo dosta i so ne mogli vseh izvodov vničiti. Velke težave majo ka- toličani v Povardarji z božov slüžbov. Delajo se njim vse mogoče ovire od strani pravo- slavnih. Agitira se za odstop od katoličanske cerkve i nešterni so že odstopili. Počasi se vračajo, ar so sprevidili zmote. Jako bi bio potreben slovenski vučiteo, ki bi včio deco, da ne bi pozabila materne reči. Vatikansko mesto. Kar- dinal Ttsserant je odpotüvao v Beirut, kde se bo vršo prvi eu- haristični kongres na Libanoni. Predsedüvao bo obredom kon- gresa. ž njim je odpotüvalo tüdi njegovo plemiško spremstvo. Veličastna zahvalna Pros- lava za priklüčitev Sloven- ske Krajine k Jugoslaviji v 20. leti osloboditve v Čren- sovcih, 1. 1938. sept. 11.: Dr. Natlačen Marko, ban dravske banovine govori nad 20 jezérno] zbrano] vnožini. Veličastna zahvalna Proslava za priklüčitev Slovenske Krajine k Jugos- slaviji v 20. leti osloboditve v Črensovcih, 1. 1938. sept. ti.: Dr. Čukala Franc, stolni dekan čte krasni Pozdrav prezv, knezoškofa i ap. admin. _____________________________Slovenske Krajine.______________________________ kjer je bil tisto nedeljo glavni dan pokrajinskega euharističnega kongresa. Več naših izseljencev radi tega sploh ni moglo priti na sestanek. Dneva sestanka pa nisem mogel spremeniti. Po večernicah nas pred- stojnik kapele prosi, naj še Pole- tno; ravnotake redovnice. Ne mo- rejo se naposlušati naših pesmi. Zato pred kapelo zapojemo še par narodnih, Hrvatje še po- sebej par svojih. S pesmijo smo se tudi ločili. Krenil sem proti Verneuü, »gledat, kaj delajo sestrice” naše. Tudi tu sem imel pošteno zamü- do, to se pravi vlak jo je imel radi prej omenjenega kongresa v Chateauroux; poldrugo uro! Seveda so v zavodu ob pol desetih zvečer že spali, razen ekonoma, ki sem ga slučajno ujel na dvorišču. Drugo jutro z gospodom direktorjem znova študirava fo- tografiranje in vprašanje lastno- ga automobila. Popoldne mi ča- stite sestre razkažejo zavodovo posestvo: kmetije, polja in goz- dovi, potoki in ribniki. Prehitro poteka čas. Pride že drugo jutro in poldne in I odhod. Camplin. 18. junija 1939 NOVINE 3 Kaj bomo videli na „Prekmurskem tednuˮ? Organizacija Prekmurskega tedna je prešla preko prvotno zamišljenega okvirja in bo pri- reditev mnogo večja, kakor se je to pričakovalo. Prijavilo se je namreč toliko razstavljalcev, da so morali paviljone povečati in še nekatere prijave odkloniti. Tako bo Prekmurski teden nekak velesejem, na nekaterem bodo zastopane skoro vse panoge na- rodnega gospodarstva, ki pri- dejo v poštev za Prekmurje. Za naše ljudstvo bo po- sebno pomembna gospodarska razstava, ki bo obsegala kmetij- sko, lovsko in gozdarsko raz- stavo, ter razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov. Kmetijska razstava bo obsegala razvoj in delo semenogojske postaje v Bel- tincih in kmetijske šole v Raki- čanu priprave za izbiranje kul- turnih rastlin, semena itd. Živi- norejski in veterinarski del bo pokazal razne domače pripo- močke, prvo pomoč v nezgodi, domačo lekarnico z zdravili, ob- rambna in razkuževalna sredstva. Gozdarska razstava bo nudila vpogled v gozdne načrte, vrsto in uporabo lesa, gozdarsko orodje. O razstavi vin in vinski po- skušnji smo že pisali, prav tako o gradnji sušilnic za sadje in pripravah za ukuhavanje sadja, ki naj naše kmetovalce vzpod- bujajo k boljšemu izkoriščeva- nju sadja, kakor pa je kühanje žganja. Na Čebelarski razstavi bodo razstavili domači in tuji čebelari. Kmetijska drüžba bo razstavila lastne knjige in bro- šura, travna semena in manjše stroje ter orodje. Vse to bo go- tovo zanimalo naše gospodarje iz podeželja, ki bodo tu dobili dobrodošel pouk za izboljšanje svojega gospodarstva. Prireditve. Za časa Prekmurskega ted- na bodo številne prireditve, ki bodo privabile v Prekmurje mno- go ljudi iz cele Slovenije. V ne- deljo, 18. t. m. bo zborovanje trgovcev iz cele naše banovine, ki bodo prišli na otvoritev trgov- skega doma. Ta dom je zdaj že dograjen in se je v njega vselila pisarna soboškega združenja trgovcev. V jeseni pa bo v njem odprta trgovska šola. Učenci te šole bodo imeli iste pravice kot učenci državnih trgovskih šol, to je dijaški vojaški rok (9 mesecev). V. nedeljo, 18. t. m. bo tudi izlet avtomobilov in motocik- listov iz Ljubljane in Maribora v Mursko Soboto. Računajo, da bo prišlo najmanj 300 vozil, na katerih bodo potem obiskali celo Prekmurje. V torek in četrtek bosta v M. Soboti gledališč pred- stavi. Enkrat nastopi ljubljanska drama, drugič pa Soboški igralci, ki bodo v režiji prof. Potokarja igrali Župančičevo „Veroniko Deseniškoˮ. V sredo bo cel dan izlet kolesarjev v M. Soboto za na- godno žrebanje. Vsak kolesar bo dobil listek pri vstopu v raz- stavni prostor in bo pri žreba- nju dobil kolo, ali pa manjše nagrade. Mladina na razstavi. Iz Prekmurja in ostalih okra- jev bodo organizirani izleti os- novnošolske mladine. Prav je, da zlasti mladina vidi to veliko gospodarsko prireditev. Dozdaj je pripravljenih že nad 2500 učen- cev vseh šol. Njihovi obiski bo- do razdeljeni tako, da bo prišlo vsak dan nekaj šol, ne pa vse naenkrat. Pozdrav iz Nemčije. Gutsvervaltung, Deutsches Reich. Konkolič Jožef, Lainšček Mi- hal, Varga Ana, Lainšček Marija i Lainšček Terezija iz M. Dolenec; Svetec Karl, Varga Franc, Talar Vince, Kürnjek Marija, Lainšček Ma- rija, Šnep Marija iz Büdinec; Sočič Štefan, Lainšček Jožef, Ivanič Hele- na, Ivanič Sidonija, Magyarič Julija, Sočič Helena, Dončec Marija iz Vel. Dolenec; Nemeš Karol, Črnko Šte- fan iz Šalovec; Marič Štefan, Vegič Ivan iz Odranec; Novak Ivan, z Ča- kovca, Svetec Helena iz Markovec: Velečastiti g. urednik! Tem potom Vam pošilamo iskrene pozdrave iz bivše Austrije, Pozdravlamo tüdi vse naše drage, v našoj prelüblenoj domovini, ki smo jo 15. maja ostavili. Pozdravlamo naše stariše, može, žene, deco, brate, sestre i vse naše prijatele, ki so rastre- šeni po širnom sveti. Posebno pozdra- vlamo g. dolenskoga plebanoša i celo dolensko faro. Mi vsi tü smo katoli- čani, verske dužnosti spunjavamo, ar cerkev mamo na 50 stopajov. Mesto mamo lepo i prijazno, prece bolše se nam godi kak v staroj Nemčiji: živ- lenje mamo izvrstno, hrano dobimo od gospodara. Vodjo partifürera mamo marlivoga, v osebi Svetec Karola iz Büdinec, ki so svoj čas tüdi bili župan. A zdaj za enkrat končam moj dopis, za drügič več, dokeč se ne povrnemo kak lastvice v svojo domovino, v mo- litvaj se nas spominajte. Matura na gimnaziji kneza Koclja. Letos bo na gimnaziji kne- za Koclja spet po 10 letih ma- tura. Prva je bila v juniju 1929., naslednje leto druga, potem pa nič več do letos, ko je prvi sa- moupravni višji razred dospel do matura. V jubilejni številki „No- vinˮ smo priobčili zgodovino naše prekmurske gimnazije, ki bo letos končala 20. leto svo- jega uspešnega delovanja za izo- brazbo naroda. Ob tej priliki se spominjamo naporov in truda naših narodnih voditeljev v Prek- murju, ki so se toliko trüdili, da so nam končno priborili tudi višjo gimnazijo v Murski Soboti. Za 20 letnico je gimnazija do- bila ime po starodavnem sloven- skom knezu Koclju — Kocljeva gimnázija. Naša slika nam kaže letoš- nje maturante s profesorskim zbo- rom samoupravne gimnazije. V sredini je ravnatelj g. ing. Zo- bec, od njega na levo pa raz- rednik 8. razreda g. Šijanec, ka- tehet g. Šoštarec in prof. g. Jože Potokar, na desno pa evang. senior g. Kovač, prof. g. Milan Potokar in prof. g. Pušnik. Ma- turante je po zadnjem sv. obha- jilu povabil katehet g. Šoštarec na zajtrk in jih pogostil. Želimo, da bi se ta lepi vzgled o- hranil tudi za nadaljna leta. V ponedeljek bodo matu- ranti že pri- čeli polagati maturo, pri ka- teri naj jih spremljajo Prisrčne želje vse naše jav- nosti, da bo- do maturo dobro položili in delali v Živ- ljenju čast gimnaziji kne- za Koclja. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencov iz Slov. Krajine. Gomboc Štefani, Turnišče 88 javlamo, da je izseljeniški ko- misarijat v Düsseldorfi sprejeo našo prošnjo, da bi hči Bara smela več kak 10 Mk. mesečno pošilati lani domo. Odgovorio nam je zdaj pod br. 472/38 12. maja, da pri nemškoj oblasti ne mogo dosegnoti, da bi smela več pošilati, kak drügi sezonski delavci. Hozjan Štefani i tovarišom, ki so bili v Jarkuvitzi, se nazna- nja, da se je na našo prošnjo komisarijat v Düsseldorfi lani zavzeo za nje, da bi smeli več penez pošilati domo, pa nemška oblast ga ne poslühnola. To nam javla 12. maja pod br. 480/38. Išče se gor: v Skoplji Ku- stec Augusta žena r. Gajži Ma- rija z D. Bistrice i Baligač Ba- rica z Beltinec. Ponesrečen je v Franciji Črnko Štefan z Čepinec, delati ne more, prosi se podpora za njega. Domači domo prosijo Ška- far Ano, mater dvoje mále dece iz G. Bistrice. Od nešternih dekeo v Nem- čiji smo dobili preslabo glase. Natenkoma bomo vse pozvedili i nepobolšlive dali odstraniti. Penez ne more pošilati Žer- din Štefan v Nemčiji, doma z Trnja. Vmrla je v Nemčiji Rantaša Marija z Mostja. Prosi se obleka i zaslüžek nazaj. Zglasila se je partijo Haj- dinjak Franca v Kölpini, Nem- čijo i prosi navodila za pošila- le penez. Francoskd gospa hvali našo slüžkinjo, ki verno oskrblava njeno deco. Najdena je zgüblena Vereš Matilda z Gančan. Naslov jav- leni materi. Hanc Štefan, Črensovci. Pro- simo naténčen naslov vašega si- na, Franca, ki se ne javla z Nemčije. Na greh je prisljavao našo izseljenko neki uradnik v Fran- ciji, gda se je domo vračala. Nesramneža je odbila z odloč- nim nastopom. Vse te gornje zadeve rešava Rafaelova drüžba z lübezni do naših izseljencov. Kda dobi. kak- šo rešitev, jo objavi v glasili drüžbe v Novinaj. 40 poslancov proti sporazumi. Pod vodstvom dr. Stojadi- noviča se je podpisalo 40 po- slancov, ki so proti tomi, da bi Hrvati dobili tiste pravice, kak je prosijo. Ar je dr. Stojadino- vič ešče izda predsednik JRZ stranke, se bo v jesen volilo no- vo predsedstvo i se pravila spre- menijo, da níšče nede moto le- poga i mirnoga notrašnje poli- tičnoga razvoja za hrvatsko-slo- venski sporazum. Angleški krao Jurij v Ameriki. Angleški krao Jürij je obi- skao Sev. Ameriko i njenoga predsednika Roosevelta. Sprejem v New Yorki je bio nad vse ve- ličasten. Tü ga je pozdravilo milijon dece. V Waschingtoni v parlamenti, v zvanoj „Baloj hišiˮ so pogostili angleški kralevski par. Tü so njima priredili Ame- rikanci goščenje i pokazali bo- gastvo Amerike. Jeli so iz zla- tih posod. Roosevelt je gučao od prijatelstva med Anglijov i Amerikov. Isto je naglašao krao Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Starejši vérti so hodili med njivami, med dozorjenim žitom. Žmetno pšenično vlatovjé se je pripogibalo pó njivaj i valovelo v šümi vetra kak tekoče zlato. Vérti so se veselili tomi, a zed- nim jim je prsi stiskala skrb, da se ne naberejo gde žerjavi ob- laki v teh sparnih dnevaj, Odked bi se na velko grozo sipala po- gübonosna toča. Što zna, kelko vročih prošenj je poslalo njuvo srce proti nebesam! Vročina i spar pa takši, da si čüo med njivami, kak je črčala zrela pše- nica. Segreti zrak je migetao pa trepetao nad ravnicov. Možaki so zmikavali v pr- gišče vlatovje, ga potežkali v roki pa presojali, kakša letina bo letos i kak bo kaj silje pla- čüvalo. Mleli so v dlaneh, prev- čaknoli z zobmi, či je že znabiti k zadosta zrelo za žetev. Če je bio v dvojnosti, je zmekno dve, tri betve pa neseo domó, da vkü- per z domačimi presodijo, če je že zadosta zreto. Rani pastéri so že gnali krave na pašo. V predpasniki so meli v novine zasükano malo sala ali záseka, falat krüha išče mogoče kákši falaček podčervine. Janček se je napoto prek po mejáj pa ogradaj k Senče- kovim. Ne šče napravo desét stopajov, gda so njemi vdarili na vüho pretrgani glasi: „Salabolski žvalavci mali, te šli dol! Čakajte, vi šmrklavci, vam že pokažem, da te pomlili, gda ste kradnoli moje čresnje.” Janček je prepoznao staro- ga Senčeka glas, šteri se je kre- gao na male frkoline, ki so nje- mi kradnoli trdike, lepe rdeče črešnje. Gda so opazili Senčeka, so spokapali z viška nakla, čreš- nja je najmre bila tak debela, da je ne bi mogla dva ošepiti, se naglo póbrali i žgali, kak se je dalo za hlevé. Senček je pun- tao za njimi, nogo njemi je drevo zmüzgalo pred desetimi leti v logi, pa bréčao za njimi: „Ča- kajte, vi žabašje mali, ve povem vašim, kakši ste,ˮ jih je sago. „Ej, da se mi ne bi vnóžalo, bi vas že jaz naklesto pa namegü- tao, da me nikdar ne bi poza- bili. Niti dozoreti se ‘nemrejo čresnje poleg vas.ˮ Šteo se je ravno zagnati za njimi, da bi je plödo, gda je zagledno Jančeka. „O, ti si? Viš, pa te skoro' ne bi opazo.ˮ „No, kakše nevole vas pa terejo, da ste tak glasni?ˮ seje smejao Janček i ségno v roko staromi Senčeki. „Samo ne pitaj. Črešnjo sam ópleo s smičastimi drotom, pa misliš, da ti jo tej huncvutje nehájo pri miri? Kak da ne bi meli kože na sebi. Jaz bi si do zádnje čonte spotro vse, če bi tak tresno pa blihno nákla. Tej ti pa skočilo kak jelen i že jih ne vidiš. Vidiš takši Žitek je pri nas,ˮ je skimavao Senček s se- rov glavóv. „Stopiva malo v hižo, sam sam doma, drügi so se spo- tepli po vesi. Znaš, v nedelo se žmetno što stavi doma. Samo idi notri,ˮ njemi je pravo med potjov, „ve si ne zdaj obprvim pri nas. Jaz idem v pivnico, nekšo kislico šče mamo, za žejo je dobra.ˮ Janček je stopo v hižo. Za njim je prineso stari Senček pint vina. Rad je meo toga možaka. Lice njemi je bilo že vse razo- rano od vnogih güb, vse obiš- čem) z belim kosminjom, glavo so pokrivati sèrkasti vlasóvje, čelo nagrbano, oči motne pa vtunjene, na rokaj so se poznale žile pa denok je bio njegov hod vednaki, kak sveča. Starost, šte- ra se protivi živlenji pa smrti, je začüdila Jančeka. V čobaj njemi je vsikdar visila starinska pipa, štero je večkrat náklao z jaušo- vim pa tüdi z orehovim listjom, če ne mogeo priti do duhana. „Samo, da se mi pod nosom kaj kadi”, je znao pravitit. Zaro- čena pipa je mela žnjoro s pi- sanov maticov. „No, samo da si páli pri- šeo, da nam je v cerkvi malo lepše. Čeravno sam že stari i že nogé žmetno vlačim sa sebov, nemrem si kaj, da ne bi stopo po nedelaj pa svetkaj v cerkev i čeravno nemam vseh zob, mi gut sam od sebe rad zaspevle, gda ti zaigraš. Ka pa ne piješ?” ga je silo i njemi nalevao kupico. „Na vaše zdravje Senček,ˮ je zdigno Janček kupico, Senček pa trkno najprlé malo po stoli s svojov kupicov, se pobožno poklono, nato sta nagnila kupici. Senček si je globoko oddehno i oblezno ščetinaste mustače. „Kak kaj živéte ? Viditi vam je, da se dobro držite pri zdravji.” Tak za silo, celó, gda je človek že v visikih letaj. Nega ti časa zdaj misliti na kakše tr- ganje v ledevjáj, nemre človek zgrabiti telko časa, da bi za časek legeo. Vidiš, tak je na stara leta: pri vsakšem deli mo- rem biti poleg, gda vidim, da delo zové na vseh krajaj močne roké. Mladina se pa samo steple. Pet vöra je že, a našega nega od niked. Samo pajdašo bi se pa Bogi čas kradno. Stari Sen- ček je rad gučao pri pijači, kak da bi orehe presipavao Ž se rad če- merio nad nebogavnov mladinov. »Mlada krv, znate, kipi kak mošt. Gda se navré pa ščisti, se potiší. Kelko poznam vašega, je zdaj samo malo zaleteli!, ovak pa dober dečko. Mladosti^ no- rosti pridejo pa tüdi preminéjo. Preveč trdo ga ne smete držati*. »Eh, ne zaman, da se včiš*, ga je pogledao stari Senček. Rad se je pametno pogučavao ž njim. »Zdaj si malo odpočinéš od včenja," je Senček napelao guč na drügi kraj.” Sam znam, kak je to žmetno. Kakše nevole sam jaz meo i s kakšov žméčov sam si zabio v glavo nekaj pi- tanj, štere so nam dali plivanoš. Kelko let pa šče maš, da zvršiš?* To je pomenilo, gda naj bi meo novo mešo i se s tem obis- tinilo njegovo čakanje. »Trbelo de si zdaj dobro premisliti, kama naj obrném*, je pravo Janček i je pri tom ne- mirno presedo. 4 NOVINE 18. junija 1939. Boži zakon od hišnoga zakona 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofovo svestvu (zakramenti!) svetega zakona. Zaročenca se morata uje- mati tudi po svojih düševnih sposobnostih. Dve osebi sta po- gosto lahko vsaka za sebe dobri, po svoji naravi pa nikakor ne spadata skupaj. Zato naj starši dobro opazujejo značaj mladih ljudi in dobro premislijo, bosta li lahko drug z drugim zado- voljna. Pri izbiranju zakonskoga druga se ne sme gledati na bo- gastvo. Nikakor ni dobro, če je prvi zares bogat, a drugi revež, kajti dogaja se pogosto, da bo- gati prezira radi tega revnega in mu očita, da ni ničesar prinesel v zakon. Tako očitanje dokazuje, da je eden od zakoncev vse dru- go kakor plemenit, a drugi pos- taja žalosten in zagrenjen. Tudi ni dobro, če je med zaročencema prevelika razlika v starosti ali izobrazbi. Pri takih velikih razlikah ostaneta zakonca nekako tuja, a zakon v takih okolnostih ne more biti „popol- no notranje zedinjenjeˮ obeh drügov. Zaroka. Da ne bi mladi ljudje pre- hitro stopali v zakon, je v mno- gih deželah običaj, da se neko- liko mesecev pred poroko sklene zaroka. Zaroka je pogodba, s ka- tero si dva obljubita, da bosta po preteku določenega časa sto- pila skupno pred oltar. Zaroko smejo skleniti samo tisti, ki smejo skleniti tudi ve- ljaven zakon, Da je zaroka veljavna, mora biti obljüba resna, resnična in prostovoljna: starši ne smejo siliti svojih otrok, da se zaročijo s to ali ono osebo, kajti take prisiljene stvari se navadno ne- srečno končajo. Da bi starši kakor zaro- čenci stvar lahko bolje premislili, zahteva cerkveno pravo, da se besedilo zaroke napiše na listino, ki jo morajo podpisati zaročenci in župnik ali Vsaj dve priči. Vse druge obljübe glede zakona, ki niso pismeno pože- ne, ne vežejo pred Cerkvijo niti po vesti: zato naj zlasti dekleta dobro pazijo, da ne bodo ver- jete, če jim kdo obljubla zakon: Kar ni napisano, ne veže. Seveda tudi pismena zaro- ka ne veže tako brezpogojno, da bi se dva, ki sta jo podpi- sala, morala vzeti: saj se zaroka sklene ravno zato, da se nudi zarožencema kakor njunim star- šem možnost, da dobro premis- lijo, če sta ustvarjena drug za drugega. Ako eden od zaročencev brez vzroka odstopi, je to vse- kakor nedostojno ter je znak nestanovitnega značaja; vendar pa drugi ne more sodnijsko zah- tevati, da se sklene zakon, ki je bil z zaroko obljubljen. Edino, kar more zahtevati, je povračilo morebitnih stroškov, ki jih je kdo imel, ko si je, mis- leč na obljübljeni zakon, naba- vi! Pohištvo, najel stanovanje in slično. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezeraa pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom 1 štera je rodila našo sloboščino. Cigan J cile/, Ranila. 21. U. 1915, Hvalen bojdi Jezuš Kris- tuš i Prečista Diyica Marija, se oglasim i jih lepo pozdravim. Želem njim vse dobro od Gos- podnoga Boga i Divice Marije, pa gospodi plebanoši Čačiči Jo- žefi tüdi. Pišem njim, ka je nej hido na mujštri, šaržije dobre mamo, dvakrat smo hodili na sistat figure strelat, dvakrat do- ma s kapslini. Tri nedete smo že ne vö rukivali.. Cigan Jožef, šteri ma Horvat Trezo za ženo, je drügoga mesecaj dneva z Prša Števanom_-.vzeti. Cigán k 19 bataljoni Feldjagèr, 'veri 2. Komarom, Prša pa U. Feldjager bataljoni. Odišli so s Kaniže 15. toga v noči okoli 11 ali 12 vöre v Komarom. I 19. bataljon je ostao v Komaromi, 11. bataljon je pa na pepeonicp odišeo v Győr. Vuk Ivan žižkovski, "šteri je odišeo s Kaniže v Beč k se- demdesetšestomi regement!, je pa pisao, ka so vse kredi, samo zaj čakajo brzojav. Kda pride, te do samo mogli iti i šli do v Rususko. V Kaniži pa, gde je Žerdinov Tinč, ta marškumpanija pa tüdi ma povedano, ka more koli 25 toga, februar kredi biti, ka de okoli 2 ga marcíuša ali gda dobijo brzojav, ka do te samo mogli iti. Njüvoga Tonija j sam nej vido izda i Lütara g. Prosim, naj mi pišejo nazaj, či je Tuni kaj pisao, pa kak njim kaj ide. Naj mi pišejo, kak je kaj doma, pa koga majo zdaj za sakača. — Tak nadele njij tüdi jako lepo da pozdraviti Ko- cet naš žižkovski. Müva sva več- krat vküp, pa on mi je pravo, ka sta z Tunijom pa z Lütarom skoro vsaki den vküp, samo tej regruti so v Lažneki nej deleč od Kaniže, samo po minaš notri v kasarne hodijo. — Na štrtom kraji jih ešče ednok lepo po- zdravim moj dragi redovni oča. Morebiti se več nomo mogli vi- diti. Lepo njim zahvalim za vse dobrote, štere so mi skazali, düšne i telovne. Pa prosim, naj pišejo, či hodijo k njim po ve- čerej deca i brat Matjaš, pa pro- sim naj njemi naročijo, naj star- še lepo poštüje pa nikaj ne rav- na, naj na prvo reč vsikdar bo- ga. Tak z Bogom naj ostanejo moj dragi lübleni redovni oča. Pa prosim jih lepo, naj molijo Jezuša pod Svetim podigavanjom, naj se mi smili i dá, či bom mo- geo v boji mreti, sveti straj i po- polno požalüvanje. Z Bogom naj ostanejo. (To lepo pismo je pi- sao jako dober dečko, ki je spadno na rusoskom bojišči v Galiciji, doma iz Žižkov. Njegov brat Matjaš, od šteroga piše, je prišo domo z boja i doma živo svetniško živlenje i tüdi vmro. Vso vrednost je zročo za sirote, na Dom sv. Frančiška. Pismo shranili med spomine). Edšidt Štefan i Janoš. Wien, dne 23. VIII. 1917. Prečastiti go- spod ! Srčna hvala, Novine vsa- ko soboto lepou v roke dobim. Novoga posebno nikaj nej. Vütro večer se pelam domo na slo- bošččino do sept. 10., tou je po maloj meši tisto nedelo večer se nazaj pelam. Vu zdravji sam nej ravnoč obilen, tak ka svoje dužnosti opravlam ta pomali. Zdrav zrak mi doj hodi, da si pa nemrem kaj! Moremo trpeti, kak je boža vola. Tak znajo, kakše živlenje jeste po takši velki mestaj, posebno vu toj svetovnoj vojski se je pa ešče bole pohüj- šalo! — Tü nešterni vojaki jako preklinjajo i nečisto gučijo, zato ne čüdno, če se nemre vtišati srditost Oče nebeskoga. Tüdi v politiki so preveč vučeni 1 Velko veselje so meli, kda so zvedili, ka zdaj mir naredijo, zdaj, kda so sv. Oča posredüvali za mir. Tou njim je pa bio meč v srce, ka se prej majo popevje coj mejšati. Nesmim si premišlavati, niti nej poslüšati, či mi prilika slüži, se ognoti takši nesrečni blodni gučov. Zaistino moremo spoznati, ka naredijo brezverski spisi i časniki! Nazadnje njim naznanim, ka smo obhajali roj- stni den novoga vladara, kak mij katoličanci, tak drüge vöre vu svoji molitvarnicaj. Eti blüzi nas, kak sam jas, tü majo židovje najvekšo svojo molilvarnico, vu šteroj so tüdi meli vojaško bo- žo slüžbo i kda se razidejo, okoli 10 vöre, se cerkev zaprla. Za ¼ vüre lüdje, okoli, krčijo, cerkev je znotraj se v ednom ognji bila. Škode cenijo pou mi- lijona kroni Novine so krvile, či bi šteri vojak cigareto vüžgano ta vrgo, ali pa električni posvet. — Nazadnje ji iskreno pozdráv- la i se v njüve molitve pripo- račava. — (Janoš, upravnik na- ših listov, je mrtev, pismo pos- GLASI IZ SLOV. KRAJINE. SREČA TE ČAKA! V ne- delo, 9. julija 1939 bo SK Mura v M. Soboti priredila veliko tom- bolo, od štere že dnes guči cela Slovenska Krajina i sosedna Štajerska. Agilno drüštvo je pri- skrbelo jako lepe dobitke, ki bodo v okras ništernoj hiši. Sküpno bo 1500 dobitkov v vred- nosti nad Din 30.000: 15 novih i krasnih biciklov, 40 moških i ženskih vür pa 1500 drügih te- pih i dragocena dobitkov bo na toj velikoj tomboli. Cena kartam je samo Din 3.—. Opominamo, naj je vsaki že zdaj küpi, ar se zna zgoditi, da bodo zadnji den zmenkale. Namen te velke tem- bole je, da bi kak največ lüdi dobilo lepe dobitke! Mala Polana. Gospod de- kan, Jerič Ivan, so obiskali našo šolo i deco spitavali z verena- vuka. Po spitavanji so izjavili, da v njihovoj dekaniji v toj šoli zna deca najbole verski navuk. Gasilska tombola v Čren- sovcih na Telovo se je pos- rečila. Čistoga je ostalo četi okoli trijezero dinarov. Namen čete je, da si nabavi motorno brizgalno. Mali dobitkov je bilo okoli tristo. Biciklina sta Šla v Trnje i Polano, melo so dobili Žižki, obleko je dobila G. Bis- trica, plüg D. Bistrica, karte Ho- tiza, gobčenice je pa dobila Lendava. Odranci. Na proščenj! pre- svetoga Trojstva smo opazili, da nešterni naši dečki, ki so stali v bližini kapele, med božov slüž- bov neso vzeli doli z glave kran- ščaka. Naj bi drügoč pri takšoj priliki ves Poskrbela, ka bi ne- kak hodo okoli i red delao med narodom. Črensovci. Z kočij g. ple- banoša so neki neznani tolvajje odparali leder, šteri drži gor blato, da se Potniki ne- poškro- pi. Isto so napravili tüdi že pokojnomi g. plebanoši. Kak se Vidi, z edneiste lüknje piše te toVajski veter. Nazadnje mo mo- gli otvoriti „obrt za rezanje ledra z lückih kočijˮ v Črensovcih, tak je že v navado prišla ta kraja pri nas. Pregled šol je vršo v len- davskem srezi na novo imenü- vani šolski preglednik, g. Trat- njek Davori zadnje tjedne. Pre- gled se zvrši te dni. — Gospod dekan Jerič v istom časi vrši cerk- veni pregled po svojoj dekaniji i spitava deco z, katekizmuša. „Ka ne kaniš postati dü- hovnik?” ga je nevervano gle- dao stari Senček. „Jaz pa sam mislo, da ti drüge misli ne ro- jijo po glavi. Veri mi, Janček, da je dühovniški stan za nas nájveč vreden i je najpoštenejši med vsemi drügimi, šteri nas samo gülijo," ga je pregövárjao Senček. »Ne vam je vsakši za to. Dühovnik biti dnesdén je jako žmetno, gda se vsakši rad ob- régne na njega, vsakši misli, da more vrči kamen v njega i ga more zamazati. Ne je zadosta, da je Vnogi človek sam zagazo v blato, liki ščé poškropiti z blatom tüdi tisti stan, šteri ga ravno rešavle iz močvare," seje brano Janček. „Pa denok dati koga v šole, da bi postao dühovnik, je dosta več vredno, kak zidati cerkve. Ka bi mi delali, če ne bi meli dühovnika? Zadnjo pa najmoč- nejšo opora v tom trdom živle- nji bi zgübili, živeli bi kak nema marha, štera ne ve, ka dela," je z osvedočenjom pravo Senček. »Šče mam čas od toga pre- mišlavati", je pravo Janček. „Samo, da nam ne bi zbeg- no,ˮ se je nasmehno Senček. Popraskao se je za vühom i si mislo, da tü nikaj ne v rédi. „Samo edno edino želo sam šče meo na tom sveti, štero sam proso Boga, da bi mi spuno, naj bi te vido pri oltari podig- noti samo Bože Telo. Te mi naj lübi Bog zatisne moje oči, te se bom rad ločo od toga sveta. Kaj dobroga tak več nemam kaj čakati na tom sveti," je pravo z mehkim glasom. Janček nikaj ne odgovoro na to. Zamišleno je glédao pred sébe. Bobnao je s prstámi po stoli, po šterom so se šétale mühe. Istina, tüdi sam bo mo- geo začnoti premišlavati od toga. Te razgovor je zmešao do- mači, petnajstletni dečko, šteri je vdaro od neked v hižo. Na stežaj je odpro dveri, da se je roj müh sipao za njim. „Mrha tepeška, kod pa ho- diš?ˮ ga je trdo prijeo stari Senček. „Krave müčejo v štali i drügi že napaséjo, gda se ti ko- maj geneš z doma.ˮ Z Jančekom sta si ségnola tiho v roké. Zato pa mám bliže, pa vékšo pašo. Malo mi slanine vrežite!ˮ je pravo i si slačo kaput. „Dam jaz tebi slanino! Maš krüh pa zaseko. Bole pazi na krave, da ne zapaséš seno- žeti. V rokaj jih pasi, da ne spo- terejo kukarce i ne zdraplejo žita.ˮ „To že sam znamˮ, je ma- lomarno pravo, že vajeni takših vsakdenésnjih navukov. Pri tom si je odrezao velki žalož krüha, da ga je komaj spravo v žep i odišeo proti štali. „Vsikdar njemi morem kaj dopovedavati, kak naj dela. Mis- liš, da se ga kaj primle ? Poslü- ša me že, dela pa po svoje,ˮ se njemi je tožo Senček. „Radi bodite, da nazlük tomi vse dobro napravi,ˮ ga je brano Janček. Spite sta šče edno kupico na pot i Janček se je poslovo. Stopila sta na škegen. Sen- čekov pogled je páli obviso na ogradi, gde je rásla dobra i velka tráva. Heš, pare küreče, vso trávo mi vržejo nakla, da se šče ko- siti ne bo dalo." Pobrao je grü- do i jo vrgeo med nje, da so se z velkim krikom razletele na vse kraje. Janček se je obrno proti koniki. „Pogledni nas šče kaj. Pa, kak sam ti pravo, napravi tak, da bo najbole za tebé pa za nas. Vidiš, vsi te hvalimo,ˮ je pravo Senček za Jančekom. „Bom vidoˮ, se je nasmeh- no Janček. Na križopotji so se boge- čüvala deca. Negdi v parni je kokodakala mala jarica, štera je znesla jajce, pa zdaj to veselo razglaša vsem, šteri jo ščéjo poslüšati. Zavino je k strini.' Nisiko hižo je na prednjem kraji za- krivao razpleteni klitan. „Bog dáj, strina! Ste zdra- vi?ˮ se je oglaso Janček. „Tak pomali se šče držim.ˮ Stopila sta v hižo. Odprla je dveri. V kmično hižo je zazi- jao trak sunca. Zaman je vünéj sijalo pa žarelo pravo Poletno sunce, zobston je ta hižička zvala sunce, da bi pregnala žmeten dišec po nekšem starinskom: sunce je malogda prédrlo té mrak. „Ne zameri, da mamo vse tak razmetano,” si je zgučavala strina i pobirala s postele moški kaput, pruslek pa svoj robec. „Vsakši ti vrže vse samo na posteo, kak da ne bi vido grab- le za dverami.ˮ Zna, da Janček rad pijé sládko mleko. Prinesla njemi je tüdi vrtanke coj. „Ve je že malo trdi boži dar, pa v mleki se že odvrné”, je pravila, gda ga je postavila pred njega. „Nesnajžne mühe,ˮ se je čemerila nad mühami. „Kak roja jih je. Ne vem, Odked se jih je telko nateplo.” „To nikaj ne. Müh je vsigdi dosta. Tüdi tam, gde jih nikak, ne bi trbelo,ˮ se je nekam za- mislo Janček. „Ovak pa je lepo pri vas.ˮ \ Strina je vzela z grablic brisačo i nagnala mühe proti prednjemi odpretomi okni. Re san se jih je vnogo zagnalo proti okni ali ravno telko, mogoče so bilé ravno té, je vujdavalo na zaj skoz dveri. Gda je vidila, da nikaj ne opravi, si je vsela proti Jančeki. Janček je jó mleko, kama si je nadrobo vrtanike, ne telko zavolo glada, kak zavolo čésti hiže, v štero je prišeo. Mogeo je nekaj vzeti, da s tem pokaže, da vsakši, ki pride v Kmetski dom, more od vertinje ali vérta nekaj vzeti. „Zdaj maš páli edno leto menje. Samo toga se mi dáj Bog včakati, da bi živa pa zdra- va sprijala tvoj novomešnišk. blagoslov,ˮ je pravila z nekšov pobožnostjov. Janček se je naráhi nas- mehno. „Daj Bog hasek Vašim re i čam,ˮ je pravo. Nato se zdigno pa šo. „Tak z Bogom pa Bog plati.ˮ ! (Dale.) lano Štefani, širiteli v Gederovce). Veličastna zahvalna Proslava za prlklüčitev Slov. Krajine k Jugoslaviji v 20. leti osloboditve v Črensovcih, I. 1938. sept, 11. Narodne noše v sprevodi. 18. junija 1939. NOVINE 5 Pozor! REDKA PRILIKA ! Pozor! Znižujem cene K O L E S ! Od danes naprej so cene vseh vrst koles globoko znižane. Za časa „Prekmurskega tednaˮ posebne ugodnosti. Izrabite redko priliko in si oglejte zalogo v trgovini. ERNEST ŠTIVAN M. SOBOTA - NA GLAVNEM TRGU. Velika izbira motornih koles, koles, pisalnih in šivalnih strojev, radijev, gramofonov, fotografske aparatov, otročje vozičkov itd. AUTOMOBILISTI ! Bencin in olje tt. Standard Vaccum, gume ter ves auto pribor Turnišče. Občni zbor kra- jevne JRZ. smo meli. Za pred- sednika je zvoljeni Horvat Šte- fan od Lipe. Grad. Junija 18. je v Vidoncih, na Vukovom bregi v kapeli sv. meša. Od farne cerkvi ide procesija h kapeli. Zadnje slovo našoj dra- goj sestri. 22. maja nas je za vsikdar zapüstila Bertalanič Ma- rija od Sv. Jürija, zdaj v Fran- ciji. Komaj je doživela 29 let, pa se je že morali ločiti od nas. Pred dvema letoma je stopila v hižni zakon i zapüšča žalostnoga moža i dete, komaj 6 mesecov staro, ki nikdar ne bo poznalo svoje mamike na tom sveti. Po štiriletnom prebivanji v Franciji se je odločila, da obišče svojo drago domovino. Pet mesecov je bila pri svojoj dragoj mamiki doma, nato pa se je podala zno- va v tüjino za zaslüžkom. Jako smo bili veseli, kda je znova prišla k nam, ar smo jo jako lü- bili. A prišla je njena zadnja vöra i ona nas je zapüstila v velkoj žalosti. Ne je mogla prestati tež; ke operacije, po dvema mese- coma, kak je znova prišla v tü- jino, je prehenjajo biti njeno srce i v tüjo zemlo smo jo položili k zadnjemi počinki. Draga sestra, v velkoj žalosti si nas vse za- püstila. Bog nas je razločo, a mi bomo molili, da na ovom sveti veselo vküper pridemo. Počivaj v miri božem. — Žalüjoča osta- ne drüžina Bertalanič. Bertalanič Franc i Jožef, Grilly, Francija. Tabor prosvetne zveze se bo vršo 25. junija v Soboti v parki pri gradi. Začne se z svetov mešov na prostom ob 10. - Dar dr. Slaviča. Mil. g. prelat so darüvali akademskomi drüštvi za- vednost lepo število knig, za šteri ple- meniti dar se drüštvo darovniki toplo zahvhalo. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojil- nice r. z. z n. z. v Beltincih, ki se bo vršil v nedeljo dne 25. junija 1939 ob 3 uri popold. v prostorih hranilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Dopolnilne volitve. 5. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bi bil ob 3. uri sklepčen, se bo vršil ob pol ure kasneje drugi občni zbor ob vsakem številu članov in z istim vzporedom. Načelstvo. Za Bašov prosvetni dom so darüvali: izseljenci iz Issou- dun 4. junija 45 Fr; Benkovič Franc iz Bogojine na isti namen 10 frankov. Bogojina. Junija 4. so nas obiskali gospodje iz Martinišča s svojimi gojenci. Razveselili so nas vse farnike s krasnim spe- vanjom med sv. mešov i ve- černicam!. Zahvala. Podpisani čütimo duž- nost, da izrečemo javno zahvalo g. primariji dr. Slavki Vrbnjaki za njegovo skrb i lübeznivost pri težkoj operaciji i zdravlenji naše mame, kak tüdi čas- tim sestram i vsemi osobji, ki je dvo- rile v časi bolezni našoj mami, v bol- nici v Soboti. Bog plačaj ! Štefan, Joško i Franc Rous, Filovci. Radi nujne potrebe nove og- raje okrog rk. župnišča v M. Soboti se rok za vlaganje ponüdbe skrajša in do- loči zadnji dan 25. junij 1939 in ne 15 julij 1939. — Vojkovič Jožef, župnik, Hartner Ferdinand, predsednik. Sitotišnica Deteta Marljike v Turnišči oskrblava 21 sirot. Siroma- ško deco odgajajo č. sestre z materin- skov lübeznostjov. Najmenše dete, šte- ro majo v oskrbi, je staro 16 mesecov. So med decov velike sirote. Podpirajte te sirote, tisti, šterim je dober Bog poklono vrednost. Pismo iz Kamendina. Kamendin, 26. V. 1939. Vu imeni moji 120 sezonski de- lavcov, ki prebivamo vu Bački, na Ka- mendini, od 17, apr. t. 1. prisrčno po- zdravlamo nji g. urednika Novin, šefa borze dela, g. Kereca, z vsemi njüvimi uradniki. Pa njim naznanjam g. ured- niki, da redno dobivam Novine, štere z veseljom čtemo, vsi delavci, katoli- čani i evangeličani, da Znamo, ka se godi v našoj lepoj Slov. Krajini. Jes i vsi delavci smo zadovolni z našim gospodarom Djaka Dundgerskim, g. upravnikom Sabojom. Tüdi mamo do- broga pusta gazdo Pali Grečnika. Po- zdravlamo vse naše domanje, prosimo vas dragi naši, ne spozabite se vu molitvaj z nas, ar nemamo blüzi cer- kve i nemremo vsakikrat k božoj slüžbi. Oh ti lepa moja novo nastavlena fara Kuzma. Čüjem od domi, kak lepe goreče molitve 1 navuke se opravlajo v toj krasnoj maloj cerkvici. Pri srci me je genilo, da mi piše moja žena, ar je pri vsaki večernicaj v tom lepom Ma- rijinom meseci. Oh ti mala fara Kuzma, dobila si dobroga, gorečega düšnoga pastira, g. plivanoša Jerič Mihala. Idejo doli, idejo gori, vsakomi se tak slatko posmehnejo. Bog vas živi duga leta ino srečno vodite vu toj novoj nastav- lenoj fari, vaše ovce, štere so vas že dugo čakala. Oh ti lepa Slovenska Krajina, bojdi lüšna i vesela, vu šteroj smo se mi rodili, Bog zna, gde mo smrt trpeli. Fartek Franc, paler iz Kuzme na Kamendini, Bačka. Govor dr. Korošca, voditelja Slovencev, ob predaji albuma slovenskih občin. Gospod predsednik Župan- ske' zveze! Gospodje župani! Pravkar mi je predsednik Županske zveze, gospod Novak, izročil knjigo, v kateri se nahaja skupna diploma 322 slovenskih občin, ki so bile tako dobre in me izvolile za svojega častnega občana. Gospodje župani! Za to iz- kazano mi čast izrekam Vam, Vašim občinskim odborom in Vašim občanom najiskrenejšo zahvalo. Naj vpletem samo na krat- ko svoja osebna razmišlanja o časteh. Vem, da se lahko samo ži- vim ljudem podeljujejo nekatere časti, vendar sem načelno miš- ljenja, da bi se naj ljudem vobče izkazovale časti žele po smrti, kadar leži pred nami že cela knjiga življenja z vsemi njiho- vimi grehi in zaslugami. Kljub tej načelni razliki v naziranju o podeljevanju časti Vam kot izo- bražen človek ponavljam svojo zahvalo. , Življenje, polno neprestano političnih borb, me je vzgojio tako — ne zamerite mi, da go- vorim iskreno — da mi je ka- kršnokoli izkazovanje časti le malokdaj prijetno in dobrodošlo. Ta „malokdajˮ nastopa vsako- krat ob priliki volitev, kadar vsako izkazovanje časti in vsaka hvala prinaša naši stranki in meni vse večje in večje število glasov. Kajti po vsem svetu je pač tako, da se glasovi, oddani pri volitvah, ne vagajo, ampak štejejo, kar pa seveda ne izklju- čuje, da se kljub temu po vsa- kih volitvah tisti, ki so propadli, tolažijo, da so vsaj moralno zmagali. A te tehtnice za „mo- ralno zmageˮ niso ne zanesljive, ne razveseljivo, ampak edinole tolažljive. Toda pustimo taka teoretična razmišlanja v stran in poglejmo stvarnosti v oči. Vendar le moram izjaviti, da polagam veliko važnost in sem zelo ponosen na to, da me je 322 občin, torej velika večina slovenskih občin, imenovala za svojega častnega občana. To Imenovanje mi namreč najbolj očito dokazuje, da nisem izgu- bil povezanosti s svojim dragim Slovenskim narodom, da nisem izkoreninjenec, da me večina Slovencev, in upam tudi Slovenk, ima Vsaj malo, malo rada in da prav tako čuti, kako tudi jaz slovenski narod zelo, zelo ljubim, izjavljam pa Obenem in prosim, da se mi verjame, da onim 85 občinam, ki danes niso tukaj zastopane, tega niti najmanj ne zamerjam! In prepričan sem, tudi Vi ne! Opravičen sem, da se na- slanjam na mišljenje in sodbo slovenskih županov in se s tem ponašam. Odkar beleži zgodo- vina v svojih knjigah tudi Slo- vence, vedno je bilo mišljenje in sodba županov, naj jim je bil poverjen kakršenkoli delokrog, merodajno za slovenski narod. Valpeti so nas mučili in tepli, a župani so bili kri naše krvi, ži- veli so živlenje našega kmečko- ga ljudstva ter delili ž njim vso njegovo Usodo, dobro in hudo. In tudi danes je ugled žu- panov med Slovenskim narodom zelo velik. Narod si jih voli v svobodnih volitvah, vodstvo do- brega dela javnega življenja je položeno v njihove roke. Župani so tolmači narodovega mišlje- nja in narodovo želja. Župani so zaščitniki in zagovorniki na- rodovih pravic. Župani so po občinah izvoljeni, od naroda postavljen! narodni očetje in vo- ditelji. Biti župan je veliko bre- me, biti župan pa je tudi viso- ka časti Župani pa so dandanes pri nas v državi tudi, ako jih pos- matramo iz samoupravnega vi- dika, voditelji najširše zgrajeno, najsvobodneje delujočih samo- upravni teles. Mi živimo v dobi borbe za samouprave, za široke samouprave. Naše življenje v Jugoslaviji je prav za prav ne- prestana borba za samouprave. A te samouprave naj bodo po naši zamisli take, da ne bodo Jugoslavije razrahljale, ampak jo okrepile in utrdile! Mislim in upam; da smo vsak dan bliže tem našim idealom, katerih no- sitelji in predstavniki so vprav župani naših kmečkih občin. Dobro upravljene občine, složna in zavedna slovenska domovina in močna ter nepre- magljiva Jugoslavija, to je cilj in smisel vsega našega delova- nja, to je končno naš najvišji in glavni program. Nad vsemi nami pa naj čüje in bdi beli orel Karadjordjevi- vičev, in zato mi dovolite, da zakličem obenem z Vami: Živio králj. Živio knez na- mestnik, živela Jugoslavija, živela Slovenija, živeli slovenski župani! Še enkrat se vam zahvalju- jem za vse, kar ste mi s to knji- go poklonili. Kmetijski del razstave „Prekm. tedna.“ Na „Prekmurskem tednuˮ, ki se bo vršil v M, Soboti od 17. do 26. VI. 1939 bo častno zastopano tudi kme- tijstvo, od katerega se bo prvič v Slov. Krajini razstavilo v večjem obsegu vse ono, kar pride v zvezo z našim kme- tijstvom. Vsi kmetovalci, ki imajo pri- liko, da bodo posetili v dneh razstave M. Soboto, naj si po možnosti ogledajo ta del razstave, ki bo za kmečki stan najvažnejši. — Za pojasnilo kmet. dela razstave podajemo vsem obiskovalcom prav podrobno poročilo o razstavi. En del te razstave bo v zapad- nem delu razstavnega paviljona na trgu pred gradom, en del pa radi pomanj- kanja prostora ter boljšega pregleda raznih slik, tabel, statistični diagramov in drugega v najbližjih dveh prostorih Delavskoga Doma. V paviljonu bo raz- stava vzorcev vin in vinska poskušnja v prvi vrsti vin iz lendavski goric in našega Goričkega, nekaj pa tudi iz Ka- pelskih,Radgonskih in Ljutomerskih goric. V istem bo razstavila Kmetijska drüžba, sadjarsko in vrtnarsko drüštvo ter čebelarsko drüštvo poučno propa- gandni materijal ter važnejše kmetijske, sadjarske in čebelarske potrebščine. Tvornica „Rušeˮ bo tudi razstavila umetna gnojila, slike in propagandni materijal o uspehih gnojenja z umet- nimi gnojili. Tu bo tudi gozdarska in lovska razstava. — Zunaj paviljona bo Kmet. šola razstavite večjo drüžino štajerskih kokoši, Društvo rejcev malih živali iz Ptuja pa vse vrste domačih kuncev. V Delavskem domu pa bolj po- drobni učni materijal za živinozdravstvo in prvo pomoč v nezgodah, vzorci in aparati semenogojsko postaje v Bel- tincih, delo selekcijske živinorejske zve- ze, kmet šole v Rakičanu, kmečko na- daljevalnih šol, kmetijske knjige, stro- kovni časopisi itd. — Učitelji kmečko nadaljevalnih šol so prinesli in poslali kmet, referentom primerne načrte šol. vrtov in njihove ureditve, slike, lepe ris- be, kmet. zgradb, domače zbirke hroščev metuljev, trav, bolezni in preparate. Glavno pa bo na drugo nedeljo t. j, 25. VI. t. 1. ko bo razstava ple- menskih živali, konjerejskih podružnic M. Sobota in D. Lendava ter rodovni- ške živine bližnjih selekcijskih društév, Zveze selekcijskih organizacij za simo- dolsko govedo. Razstava bo na trav- nik ob Radgonski cesti poleg parka, kjer bo tudi Aero-miting, Premovanje konjov se je vršilo v Črensovcih junija 9. Na Premovanje je biIo prignanih 98 živali. Od teh je bilo nagrajenih 55 komadov. Rejcom je bilo razdeljenih 7000 Din nagrad. Prve nagrade so dobili: Lipič Franc, Kot, Prša Ivan, M. Polana, Horvat Štefan, Hotiza, Šimonka Mihael, Gaberje, Lac- kovič Mihael, Hotiza i Kočiš Jožef, Ga- berje. Od nagrajenih živali bo 22 ži- vali razstavleno na „Prekmurskom te- dniˮ. Pri premovanji se je zgodila ne- sreča, da je žerbica Ritlop Števana z Žižkov v pléča i rebra brsnola Ci- gan Matjaša z Črensovec. Brslaj je bio tak močen, da je Tjašek mogo včasi leči i se vračiti. Draga radovednost. Gda je prišo angleški kra- levski par v Waschington, se je kre glavne ceste zbrala nešteta vnožina naroda. A ne brezplačno. Vsaki je mogo plačati sedem jezer dinarov, ka je lejko vido otrüjen zemelskoga vladára. — Za večno gledanje nebeskoga vladara v punoj blaženosti ne bo trbelo nikaj plačati. Izpred okrožnega sodišča v M. Soboti. Na 14 dni zapora in 360 Din denarne kazni je bil obsojen Mavrič Friderik, posestnik v Globoki št. 172, ker je dne 16. 2, 1939 v razpravni dvorani Okraj- nega sodišča v Ljutomeru izrekel o sodniku Klavsu Stanku, ko je razpra- vljal v kazenski stvari zoper Mavriča Friderika zaradi prestopka zoper čast, torej ob priliki in glede njegovega urad- nega poslovanja nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njega časti, do- bremu imenu in gospodarskemu kre- dita s tem, da je trdil, da so vpraša- nja, ki jih stavlja priči Macunu Janezu, sugestivna. Obtoženi Mavrič Friderik je zoper sodbo prijavil priziv radi iz- reka o krivdi in kazni. Hozjan Matija, zasebnik v Lopati št. 12 pri Celju (rojen v V. Polani), ki je dne 16. jan. 1939 na postaji v Dol. Lendavi odvzel Matjašecu Ivanu en za- voj raznega kolonijalnega blaga v vred- nosti 1.250 Din, je bil obsojen na 4 meseca strogega zapora in izgübo ča- stnih pravic za dobo 1 leta. Obtoženi Hozjan Matija je prijavil zoper sodbo priziv. Obsojena sta bila: a) Kuhar Š. Štefan, posestnik in mlinar v Püconcih št. 30, bivši pred- sednik občine Puconci, in b) Kuhar A, Štefan, občinski de- lovodja in posestnik v Puconcih, radi prestopka poškodbe tujih stvari in imo- vinskih koristi, radi zlóčinstva naprav- ljanja lažnih listin, prvi tudi radi pre- stopka oderuštva in prestopka zoper čast in sicer prvi na_9 mesecev stro- gega zapora, Kèr sta: 1) v letih 1936 do 1938 prvi kot predsednik in drugi kot delovodje ob- čine Puconci torej kot državna usluž- benca, postopoma ta sicer prvi upora- bljal, drugi pa dajal prvemu v uporabo občinski denar, ki jima je bil poverjen po službi, pri čemer sta v tem namenu dvigniti: iz občinske blagajne različne zneske v skupnem iznosu 32 553.80 D, 2) v letu 1938 prvi kot načelnik in drugi kot tajnik hranilnice in poso- jilnice v Puconcih lažno vodila trgo- vinske knjige in sicer blagajniški dnev- nik hranilnice in posojilnice v Pucon- cih s tem, da sta zneske, ki so bili uporabljeni za račun načelnika, knjižila v breme drugih, zlasti pa občine, nak- nadno pa te vknjižbe črtala in z dvigi obremenila tekoči račun Küharja Š. Štefana in tekoči račun Banfija Ludvika, 3) Kuhar Š. Štefan je pred 20. X. 1937 kot načelnik hranilnice in po- sojilnice v Puconcih kupil od Gumilar- jeve Karoline, šivilje v M. Soboti, ki se je radi gradnje hiše nahajala v de- narni stiski, njéno hranilno knjižico ŠL 234, glasočo se na 16.000 Din za 9 000 Din ter si dal nato samolastne izpla- čati od hranilnice in posojilnice v Pu- concih polno vrednost knjižice, s Cimer je pogodil zase prekomerno imovinsko korist, izkoriščaje težko imovinsko sta- nje sopogodnice. 4) Kuhar Š.. Štefan je o orožni- kih žandarmerijske stanice v Puconcih in o sreskem načelstvu v M. Soboti to- rej o državnih uslužbencih in držav- nem uradu glede njih uradnega poslo- vanja izrekel nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njih čisti, dobremu imenu in gospodarskemu kredita s tem, da je napisal, razmnožil in razposlal na evangeličanske župne urade in na inspektorje evangeličanskih cerkvenih občin okrožnico, v kateri med drugim trdi, da je bil v zaporu iz političnih razlogov. Oba obtoženca sta prijavila zo- der sodbo revizijo in priziv. Lebar Franc, posestnik iz Ga- berja št. 13, ki je dne 15. apr. 1939 v Lendavskih goricah svojega svaka Biro Franca, posestnika iz Gaberja št 59, s košom opeke in z vinogradniškim ko- loni po glavi in prsnem košu tako po- škodovao da je slednji še istoga dne na licu mesta umrl, je bil obsojen na 4 leta robije in na izgübo častnih pra- vic za dobo 3 let obtoženec je kazen sprejel. Na 8 mesecev strogega zapora je bil obsojen Berta Josip, posestnik Iz Dolge vasi, ker je dne 6 dec. 1938 v Dolgi vasi, o priliki političnoga shoda, ki ga je priredil dr. Klar Franjo, go- voreč o zapostavljenju madžarske na- rodne manjšine izjavil, da je že skrajni čas, da postanemo vsi Madžari. Obto- ženec je prijavil zoper sodbo revizijo in priziv. Dva dijaka ali dijakinj! za Prihodnje šolsko leto v Varaždinu blizu gimnazije se sprejmeta na hrano ! in stanovanje. - Naslov y upr. Novin. Veličastna zahvalna Proslava za prlklüčitev Slovenske Krajine k Jugos- avijl v 20. leti osloboditve v Črensovcih, 1. 1938. sept. H.: Beltinski voz s sküpinov sv. Cirila 1 Metoda v sprevodi. 6 NOVINE 18. junija 1939 Veselo pismo iz Nemčije. Kaplan Frense Seestadt Ros- tock pišejo Iz SeverIna g. ured- niki Novin sledeče: Visoko Poštüvani g. župnik! Na veliko veselje mi slüži, da Vam morem pisati. Vaši lüdje se za- istino izvrstno držijo. Za Risale sam je obiskao. Zajtra so vsi bili v cerkvi. Popoldnevi sam pri- šeo med nje, da bi spovedao v slovenskom jeziki gospo pred- delavca. V zvezi s tov spoved- jov je vse delavstvo dotičnoga delavskoga mesta opravilo sv. spoved, ženske i dekle, možki i nazadnje preddelavec. Na risa- oski pondelek so vsi sprejeli sv. obhajilo. To je bilo zaistino za lüdi, pa se zna, tüdi za mene, lepo risaosko veselje. Prosim Vas, bodite tak do- bri, pišite njim ob priliki edno pismo. I či je mogoče, pošilajte njim stalno edne krščanske Novine. Prijazne pozdrave i boži blago- slov na Vaše delo. S pismom g. kaplana so poslali vsi delavci sledeči Poz- drav uredniki Novin: Severin, Risali, 39. Bog živi! Visoko poštüvani g. župnik! Vesele risaoske svetke njim Želemo. Dnes zajtra so vsi lüdje bili pri božoj slüžbi v Par- chimi — 10 km. odtec — i lepo popevali. Pozdravlamo vas i prosimo za vaše molitve! H. Frense, kaplan, Gomboc Šte- fan, voditeo kolone, i žena Ma- rija, Gomboc Franc i Jožef, Ci- glar Terezija i Marija, vsi z Bo- rejec; z Rankovec: Űllen Alojzija i Franc, Smodiš Kristina i Helena, Šerüga Apolonija; z Rakičana: Gorza Vera; z Tišine: Rajbar Marija; z Vančavesi: Horvat Ma- rija, Šohar Ida, Ratnik Katarina, Marič Barica, Kos Mirko ; z Ko- vačevec: Gjergjek Cecilija; z Kroga: Svetec Verona. — Vsem najlepša hvala. Vrednik, Ka pišejo od Novin z dalne južnoamerikanske Brazilije. Alojzij Zver, klerik, R. Cote' Latlno, 290 (Lapa) S. Paulo, Brazil, J. M. J. Velečastiti g. Jožef Klekl, Črensovci. Minulo je že precej časa, odkar Vam nisem več pi- sal i se čutim dolžnega, da se zopet oglasim in se Vam ponovno zahvalim za Vaše ljube Novine i M. list. Zdi se mi, da sem doma, ko čitam te drage liste i se ne da dopovedati koliko dobrega prinese duši to čitanje, koliko veselja srcu in razumu, zaradi globoke vsebine, lepe jezikovne oblike in domače priprostosti. Rekel bi, da tukaj v tujini- Novine! dišijo po domačem cvetju, po prekmurskih njivah in šumah, da imajo barvo prekmurskega neba, da pojejo pesem prekmurskih ptič in žuborenje prekmurskih potokov, da vsebujejo pobožnost in ubranost domačih cerkva, da širijo in razlevajo po svetu obilno dobrotljivost priprostoga prek- murskega človeka. Hvala Bogu, danes skoraj ni več dežele, ki bi ne imelo bolj ali manj razvit ka- toliški tisk. Tudi tukaj v Braziliji jih je že precej; vendar pa naše Novine imajo nekaj posebnega, j kar še nisem našel v nobenem drugem listu: so Čisto domače, za najšlršo plast naroda, in vse- bujejo veliko vzgojevalno moč. Po Novinah se človek nauči mi- sliti in čütiti z narodom in z Cer- kvijo, „Sentire cum Ecclesia". Prav srečnega se počutim, če mi je mogoče v moji malenkosti kaj sodelovati pri Vaših listih. Am- pak nimam Zadosti časa na raz- polago. Dva kratka dopisa iz mojih doživljajev tega leta pa j vendar gredo tukaj, na čast Ma- riji, saj smo v njenem lepem mesecu. Storite z njima kakor se■ Vam bo ljübijo. Ka more doraščajoča dekla znati. Stvoritelovi nameni. Gospod Bog je tüdi pravo: .Ne je dobro človeki samomi biti. Stvorimo njemi pomočnico, ki njemi bo Spodobna. (Mozeš I. 2, 18.) Zdaj znaš, da je nekaj po- sebnoga za žensko telo i čerav- no nemremo modrosti punoga Stvoritelovoga načrta do njegove zadnje globočine razmiti, ga vse- edno poštüjemo i ravno na prvoj strani svétoga Pisma nam Gos- pod razodeva bistvenost žensko- ga pozvanja: ona naj bo mati i spremlevalca moia. Postava je težka. Mati i Pomočnica naj bi bila, kdekoli že je i dela, v drü- žini ali pa v širšoj drüžbi. Z možom mora misliti, čütiti, delati, stvarjati. I poleg toga naj bo ču- varica, klijočega, rastočega i raz- vijajočega se živlenja, čuvarica maloga, brezmočnoga, slaboga, siromaškoga, ona naj bo mati. Njeno pozvanje je, bolečino lejšati, Žalostne tolažiti, z meh- kov rokov pogoditi zaskrbleno čelo, žlvahne rokice sklepati k molitvi. Njeno pozvanje je lübiti i pomagati. Te lepo pozvanje, šteroga je Gospod dao ženski nad živle- njom i smrtjov, je tak čüdovite i častitlivi i mora vsako Zdravo žensko s čistov, jasnov düšov tak globoko osrečiti, da se mora samo zahvalüvati i zvova zahva- lüvati. Pobožno i ponižno se bo obrnola na svojega Boga, ki njej je dao tak lepo živlenjsko nalo- go, pobožno ga bo prosila, naj njej da milost, da bo tomi bo- žemi zavüpanji odgovarjala. Če to razmiš, sprevidi, kak nespametno je, če deklica žalüje, zakaj ne je dečko i če skuša se oponašati, kak dečko. Ne je sa- mo smešno, nego tüdi usodno, če šče delati to, ka možki; možki, je ščista drügo, drügo šče, misli, čüti, dela. Telo i düša je pri njem inači izoblikovana, ne, da bi bio več vreden, nego ina- čiši, ar tüdi mora po Stvoritelom vom nameni drüga dela dopri- našati. Zato ne boj samo zado- volna, boj ponosna i srečna, da si deklica, priznaj s poniznov krotkostjov i zahvalnostjov za- kone svoje narave, če toga ne včiniš, vničavleš, svoje živlenje. Ne pozabi, kak visiko te Bog cehi, ki ne dao moškomi, moč- nom! spoli, nego ženski nalogo, da iz svojega živlenja rodi novo živlenje. Sveta moč počiva tüdi v tebi, ohrani jo sveto za tisti den j vöro, kda bo po božoj voli mogla postati stvoritelska. (Dr. Csaba Margareta). Keliko penez smejo naši delavci z Nemčije pošilati domo. Sezonskl delavci, ki so tam naj- več deset mesecov, smejo pošilati mesečno 40 mark, stalni delavci pa mesečno 35 mark. Edni i drügi pa smejo po pošti (Freigrenze) ešče pošilati mesečno 10 mark. Poslüžite se delavci te ugod- nosti, ne zapravlajte tam penez, pošilajte je domo v tiste roke, iz štere je sigurno nazaj dobite. Jako se priporača delavcom, da pošlejo peneze v naše kmečke hranilnice kak novo vlogo, ta nosi 4% obresti i se včasi izplača, kak delavec določi. Če določile, da se vam izplača, gda se vrnete v jesen, se vam z obrestmi iz- plača poslani zaslüžek. Slepa küra pa komunisti. Dr. Korošec je v svojem govori na prvom delavskom ta- bori v Ljubljani med drügim tüdi sledeče povedao: Slepa küra včasi najde zrno, komunisti je nikdar ne najdejo. Pa kak bi je mogli najti, da Boga ne poznajo. Vid da samo vera v Boga, oni pa te ne- majo. Zrno je istina. Te nemre najti, ki Istino taji i preganja. Zato pa obsoja cerkev sodelo- vanje s komunisti, ar je to pod- pora za borbo proti Večnoj Istini. SESTANEK V FRANCIJI: 25. junij v Lis!eux (Cal- vados) pri vsem tak dragi mali Cvetki, zato pridite v čim večjem številu! Pri soldakaj Doktor: „No tij živinče — ka ti falij?ˮ Soldak: „Srbeščico mam — gospod živinozdravnik.ˮ Katehet: „Poslüšajte deca. Düh je bitje, štero nema tela." No Miška, ka se pa tomi smejéš? Miška: „Smešno se mi vidi, če stoji samo glava na nogaj. Sluga, ki je svojega gos- poda razžalo, je stao pred sod- nijov. Bio je zavolo razžalitve tüdi obsojeni. Obrno se je k bi- rov!: Prosim ponižno, či smem pitati za tanač: — Se nigdar ne- smi gospodi povedati somar? To se tak razmi ka nigdar. Kapa somari lejko prasim „mi- losti! vi gospodˮ ? — To pa smete, vsigdar.ˮ „No te pa — z Bogom milostliv! gospod. Slaba streha. Arendáš verti: „Skoz naš čakatur ide dešč. Kak dugo de šče tou trpelo?ˮ Vert: „Ka tou mene spita- vlete — mislite ka san jes vre- menski prorok?ˮ Zadovolni lüdje. Mam več kak nücan, si je muvo štere, i merno lovio vüšij v robači i je vö metao. „Ka pa tak letijte,ˮ si je pogučavao tisti, ka so ga na ga- uge gnali „ve brezi meni itak nikaj nemrete napraviti.ˮ „Fala Bogi ka san je nej na sebi meoˮ, je zdejno varžej- ščan, gda je v noči strejlo v ro- bačo, štera je visila na škegnji i je mislo ka je tovaj. Dva Šterca. Slepi glühomi: „Jes si malo léžen, ti pa poslüšaj. Či de kaj šošnjalo me zbüdi.ˮ Glühi slepomi: „Dobro. Te si pá jes léžen, ti boš pa gledao i či se zaoblači, me zbüdiš. I té čas mi zakrpaj kaput. Dober odgovor: V ednoj vesi je živo vö naf- čeni mladi fiškališ, ki je mislo, da bi se svet v drügi kraj začno vrteti, če njega nebi bilo. Edno- ga dneva so meli občinski pogla- varje sejo. Navzoči je bio tüdi te mladi fiškališ, ki je šteo z ni- šternimi tanači pokazati svojo vučenost. Eden od kmetov pa je zavrno vse njegove predloge kak nemogoče. Fiškališa je tou jako razčemerilo. „Vij možakˮ, je bre- kno „ka Vij znate, s kom gučite? Jes sam se nej včio v štali. Če vas zanima, vam povem, ka sam študerao na dvema univerzama.- „Pa ka zato?ˮ so mérno odgovorili oča. Jes san meo ne- gda tele, štero je cecalo dvej kravi. 1 če vas zanima, vam po- vem, da če bole je cecalo, vekše tele je postanjüvalo.ˮ Čresnje. Barica: „Mama, dajte mi več črešenj.ˮ Mati: „Ve si že pa telko pojela kak Janček.ˮ Barica: „Joj mama, pa Jan- čeka že červo boli, mene šče pa nej.ˮ Zakaj ma lumera 7 črto? Kda so cigani sprijali krš- čansko vöro, so se naskori spo- prijaznoli z vsemi njenimi ver- skimi istinami, samo Sedma bo- ža zapovid (Ne kradni) njim je nikak nej šla v glavo, zato so jo prečtali. Od tistoga časa ma lu- mera sedem črto. Katehet: „Dečica. Vsakša reč, štera se konča na -izem, je slaba, zato se je vsigdar ogiblite. N. pr.: komunizem, boljševizem, šče več drügij. No što šče zna kakšo takšo reč?ˮ Ferenček: „Katekizem.ˮ VGANKE. Skače kak kozeo, pa li nej kozeo — v gvanti hodi, pa ti nej človek. Ka se Šujstri najbole gnjüsi ? Či šteš naprej eti nazaj, vsi- gdar ti pravi: jej. Testament. Oča je meo trij sine, šte- rim je zapüsto vse svoje imanje. V testament je napisao, da mo- rejo dobiti vsi trije ednako šte- vilo punij, na pou punij, i praz- nih škrinj. Kda so sinovje po očinoj smrti preglednoti imanje, so najšli: sedem punij škrinj pše- nice, sedem na pou punij i se- dem praznij škrinj. - Kak so si razdelili? Nej štiri, nej pet, nej sedem, niti devet, nej lumera prava. Če šteš me nazaj, pa pride vö tečna ti hrana. V malo kapelico kak ide dvejezero lüdi? Ki vganke do konca junija vgoni dobi en tucat lepoga pisemskoga papira Rešitev vganke od 7. maja. Nišče Pa Nikak so šli v edno hižo. Nišče je vö prišo, Nikak je vö prišo, notri je tak ostao samo Pa. Te Pa pomeni Pazeka, šteri je pod sto- lom zadremao. Rešili so; Nedelko Jula, Od- ranci 255. Vagner Marija, Sr. Bistrica 39. Zver Franc, Ižakovci 31. Plesničar Andrej, Turnišče 101. Horvat Ana, V. Polana 156, Žagar Helena, Črensovci. Vapatič Ana, O. Bistrica, kolonija. Stei- ner Štefan, Beltinci 226. Z reáitevjov nam pošila naslednje vrstice: »Vele- častiti g. uredniki V imeni Jezušovom i Marijinom Vas najprle lepo pozdra- vim ino želem vse najbolše. Vnogo ste napravili za našo Slov. Krajino, zato Vas vsaki zaveden Prekmurec lübi i poštüje, kak najvekšega dobrotnika. Jes sam Vaš naročnik Novin. Komaj sam star 12 let j je sam plačüjem. Drüga deca si raj küpijo cuker, jes sam si pa raj naročo Novine, v šterih najdem dosta lepoga i zanimivoga.ˮ Sreš Šte- fan, Bratonci. Gašpar Štefan, Bogojina, Ne so rešili: Kofjač Franc,. Petanjci 18. Kelenc Marija, D, Bistrica: i Kovač Franc, G. Lendava 51. Pri žrebanji se je potegnolo vö ime Žagar Helene, uč. 4. razr. v Črensov- cih i je dobila obečano knigo. Vsem drügim smo pa poslali lepe podobice. Veličastna zahvalna Proslava za priklüčitev Slovenske Krajine k Jugoslaviji v 20. leti osloboditve v Črensovcih, 1. 1938. sept. H.: Sobočke mladenke zračajo dr. Korošci „dožnjekˮ, znak zmage ob 20 letnici osloboditve. Veličastna zahvalna Proslava za priklüčitev Slovenske Krajine k Jugos- laviji v 20. leti osloboditve v Črensovcih, 1. 1938. sept. 11.; Gd, Antauer Micika deklamira ob osloboditvi rojeno pesem: „Kaj je Müra šepetala.ˮ 18. junija 1939. NOVINE 7 MISIJONSKA POROČlLA La Cisterna, 16. III. 1939. Prečastiti g. uredniki V Novinah sem čteo, da ste meli novice od strašnoga po- tresa, ki je zadeo Čilensko republiko i da želete tüdi novice slo- venskih rojakov, ki se nahajajo v tom dalnom kotički zemle. G. Maroša je v pravom časi pisao v domovino, toda, četüdi pre- pozno, vam tüdi jaz še nekaj dopišem. Bilo je 24. jan. ob 11.35 vüri v noči, kda smo se nena- doma zazibali. Obprvim smo mislili, da je bio navaden potresek, ki nas večkrat vsako leto obišče; a naskori smo bili vsi prepla- šeni na nogaj, pa bežali vsaki po krajšoj poti do dvorišča, kda smo vidili, da se je za istino šlo. Več kak dve minuti se je vse zibalo, teda v Santiago, kje smo se vsi Slovenci slučajno naha- jali, hvala Bogi, zvün straha, ne bilo več posledic. Drügi den opoldne smo meli prve glase od potresa, šteri je nesmileno zadeo mesta: Chillan (Čiljan), Concepción, S. Carlos, los Angeles, Talcahnano ... Točne novice smo meli komaj po treh dnevaj. Bojali smo se za naše sobrate, ki so se nahajali v našem zavodi v Concepción. Pomislite, kak smo v dühi trpeli, kajti od njih nesmo mogli nikaj zvediti, ne po radio, niti po zrakoplovi! Končno smo dobili tolažilno novico, da so vsi pri živlenji ostali, čeravno je zavod poškodüvan do 500.000 Din vrednosti. Vsaki den so prihajale grozovite novice iz raznih mest, posebno iz Chillan, kje je ostalo - celih samo 5 hiš (mesto je melo 45.000 stanovnikov) i kje je večina prebivalcov vmrla. — Vnogo ranjenih je vmrlo pod razvalinami, ar pomoči neso dobili. Sem slišo od ednoga gospoda, ki je šo v zrakoplovi na drügi dan na mesto nesreč, da se ne da prepovedati, kak ža- lostne prizore je vido, jezerokrat njemi je bilo žao, da je šo ta, kajti düša se njemi je trgala, več dni je bio betežen od toga. Nešterne vulice se neso poznale, drüge pa so bile pune rü- ševin, da se ne dalo skoro peški hoditi, vse je bilo puno mrtve- cov z razbitov glavov i razbitimi kostmi, brez kotrig, polovica tela tü i drüga Bog ve kje. Se je čülo ječanje i staranje vsepo- vsedi. V tistoj noči je vgasno posvet, samo visoki, krvavo- rdeči plameni požarov, ki so nastali tü i tam, so svetili. Vode niti za zdravila ne bilo, ešče menje pa je ostala jestvina. Sezna, da so začeli taki kopati ranjence izpod rüševin i so je na prostom vküp nosili. A do dopoldne drügoga dneva nikše zdravniške pomoči neso dobili, ti siromaki so cele vüre kričali zobstom za pomoč. Koliko se je dalo, so je prenašali v Santiago, ar so hitro popravili železniško progo pa tak so vlaki donašali tiste, ki ne- so meli več drüžin, posebno vnogo dece. Toda zdravniška po- moč je prišla prepozno za vnoge, šterim so rane začele gniliti i od toga vmrli. Po mestah je začelo že smrdeti. So bili tüdi slu- čaji, da so brezbožni lüdje rezali prste i roke mrtvih i kradnoli zlate prtanke pa zapestne vüre. Te je oblast na mesti postrelala, gda je zadobišala. Število mrtvih jih je od 30.000 do 50.000, ranjeníh pa do 50.000. Se razmi, da je vse kapalo, kajti zemla se je najprle tro- sila v edno smer, potem pa na križ i gor i dol (+), zato so v vnogih krajaj našli reči do 20 metrov daleč od svojega prostora. Zemla je tüdi počila na več mestaj. Proti državnoj vladi se je vnogo govorilo i ne brez zroka. Potres se je vršo ob U. v noči, a pomoč je poslana komaj drügi den. Ve je pa oblast vidila, da se je ves promet pretrgao i s toga bi mogla sklepati, da se je nekaj grozovitoga zgodilo. Komunistična lüdska fronta je bila na vladi, zato što ne bio komu- nist, niti pomagati ne smeo. Pod rokov komunistov se je več milijonov penez zgübilo, šteroga so drüge države poslale na po- moč. Celo tržiti so začeli z Argentinije ino drügih držav poslane dare. Vsi katoličani, posebno zavodi, so se pohüdili, da bi spre- jeli deco, ki je ostala brez drüžin, a z komunističnih rok neso dali mladine. Kakša vzgoja je čaka tü ! Potres je prišo ravno mesec dni zatém, ka je nastopila ta lüdska vláda (24. dec.—24. jan.). V potresi nieden dühovnik ne vmro. Gda so lüdje to vi- dili, so začeli v tom priznati Božo roko. Takšo nesrečo nam je Bog poslao, skrivnostne so njegove poti, a v njega zavüpamo, pa ga molimo, naj nam pomaga pa nas reši posledic, štere seja povsod komunizem. Prosim, molite tüdi vi v te namen. — Srčno vas pozdrávla vaš vdani Aleksander Horvat, Salezijanec. Spisao Sreš Ivan, Bratonci. Gospodarske Zanimivosti. V Dravskoj banovini so raz- lične gospodarske razmere. Do- hodki Slovenskih kmetovalcev iz- virajo iz raznih kmetijskih panog. Pohorčanom je glavni dohodek les, zato je njih blagostanje od- visno od cene lesa. Okoli Celja i v Savinskoj dolini pa je kme- tovalci glavni dohodek hmelj, v vekšem tali Slovenije pa je kmeti glavni dohodek sadjarstvo i vi- narstvo. Pri nas v Slovenskoj Krajini je pa blagostanje kmetov odvisno v glavnom od živinoreje. Či živina ma takšo ceno, da se kmetovalcom izplačajo izdatki, štere majo pri živinoreji, te je njih blagostanje dobro. Či pa pri ži- vinoreji majo več izdatkov kak pa dohovkov, te pa idejo pomali pa sigurno v gospodarski prepad. Tü je zdaj najžmetnejše pi- tanje, kak si zračuna en prosti kmetovalec, či ma od živinoreje, dobiček ali pa zgübiček? Telko že vsaki zna, da dela celo leto kak naj več more i ne samo 8 vör dnevno, liki po leti večkrat 18—20 vör dnevno. Pa na konci leta, ali kda se približavle zima, je že v skrbeh, gde zeme peneze, da plača dačo i si poskrbi drva za kürjavo i za obütev i za ob- leko i še za sto drügi potrebščin. Ka pridelajo na zemli, je komaj za prehrano drüžine. Či slüčajno v dobroj letmi ma šteri za odati kakši par metercentov bodisi pše- nice, prosa, hajdine ali krump- lov, stem krije še komaj kühin- ske potrebščine. Kak te zdaj pridemo do toga, da mo znali, či mamo pri živinoreji dobiček ali zgübiček? K tomi je potrebno točno računo- vodstvo. Kakše more biti to ra- čunovodstvo, napišem jes en pri- mer z mojega računovodstva, šte- roga vodim že od 1.1923. Da ne bom šo deleč nazaj v preminoč- nost, napišem obprvim zdajšnje računovodstvo. Redim ednoga bika, šteri se je skoto 4. sept. 1936. drügi den je vagao 41 kg. Enodnevna izküšnja je pokazala, da tele po- rabi od 8—10 litrov mleka, da pridobi 1 kg. na živoj teži. Pri prvoj posküšnji dne 10. sept. je krava mela mleka dnevno 9 lit- rov, dne 16. sept. je tele vagalo 50 kg., to je v 10 dnevaj 9 kg. Tele je dobilo vse mleko od krave. 61 den, to je do 4. nov., je tele vagalo 81 kg, priraslo je v 61 dnevaj za 40 kg. Tü pri- pomnim, da je krava pri drügoj posküšnji dne 20. sept. mela že samo 7 litrov dnevnoj poznej- ši tjednaj pa že samo 5 litrov dnevno, zato ka v tistom časi največ delamo z živinov: Sejamo. Tak je povprečno krava dala mleka dnevno 6 litrov, to. je 60 x 6 = 360 litrov je tele pora- bilo mleka, ka je pridobilo 40 kg. Mleko si moremo računati najmenje 1 dinar za 1 liter, tak mamo tü izdatkov 360 din, ali vsakši kg. prirastka 9 din. Tak nas košta 1 kg. žive teže 9 din. Zdaj pa vzemimo, kelko izdatkov moremo računati za edno leto, to je do dne 4. nov. 1937, to je kelko nas košta pre- hrana. V ednom leti moremo živinče nahraniti najmenje jezero- krat. Či računamo za edno kra- tenje 1 din. Tü nas košta vsako kratenje najmenje 1.50 din, let- no 1500 din. Zgoraj omenjenoga bika sam dao zvagati dne 4. nov. 1938. Star je bio 2 leti i dva mesecá, vagao je 490 kg; od 4. nov. je dobo za hrano vsaki den 4 kg kukarične mele i dnevno 6 kg. Sena. Dne 24. febr. 1939. sem ga zvagao, zvagao je 600 kg. To je 112 dni je pridobo na teži 110 kg. Zdaj te lejko zra- čunamo kelko je izdatkov v 112 dnevaj. Dnevno 4 kg kukarične mele po dnevnoj ceni 1.50 din. za 1 kg, to je za 4 kg 6 din, i 6 kg. Sena 1 kg. po 0.50 din. to je 3 din. Tak košta hrana za za vsaki den 9 din, to je za 112 dni 1.008 dinarov. Tak je izdat- kov za hrano od dne 4. sept. 1936. do dne 24. febr. 1939. sküpno 3868 dinarov. Od 600 kg se odšteje 40 kg., telko je tele vagalo, gda se skotilo; tak je bik priraseo na živoj teži 560 kg i košta živinorejca vsaki kg. približno 7 dinarov. Tü je zra- čunano samo za hrano; za delo, ka ma pri krmlenji, je tü nikaj ne računano, či bi si računao za trüd za vsaki den 1 din, i to nebi bilo preveč, bi prišlo od 4. sept. 1936. do 24. febr. 1939., 902 din. Či prištejemo še to zra- zraven, dobimo znesek 4770 din. Či bi za to vsoto lejko odao rejec bika, te nebi meo zgübe pri živinoreji i dobička še tüdi ne. To bi bio en način računovod- stva pri živinoreji. En drüg način računovod- stva pa je jako priprosti. V ed- nom strokovnom listi od živino- reje sam čteo, da 1 živinče po- rabi, dokeč raste, do 3 leta sta- rosti, 20 kg sena, da pridobi 1 kg na živoj teži. Či računamo poprečno ceno sena 40 par za 1 kg, te nas košta 1 kg žive teže 8 dinarov. Dozdaj smo računali izdatke. Zdaj pa poglednimo pre- jemke, to je, kakše so cene na- šim živinorejskim pridelkom. Do leta 1929. so ešče cene nekak odgovarjale, da je bila živinoreja še nekak rentabilna. Jes sem odao 1. 1928. dne 21. aug. 1 bika 560 kg po 9.50 Din za 1 kg to je za 5320 Din. Te so se pridelovalni stroški nekak ešče krili. L. 1929. so cene že po mali začele naza- düvati. V 1.1930. že bole občütno, 1931. so cene spadnole na polo- vico, v 1932. pa so bile cene tak sramotne, da so küpüvali küpci prvovrstno blago po 1.50—2 Din 1 kg žive teže. Jes sam odao 1 bika 530 kg 1. 1933. po 2 Din za 1 kg. V 1.1934. so bile prvo- vrstnoj krmlenoj živini po 3—4 Din. 1 kg, v 1935. istotak, 1936. od 3—4 50, v 1937. od 3—5, v 1938. na sprotoletje do meseca ju- nija so bile cene od 3.50—4.50, potem pa je bio naš srez zavolo slinavke zaprt, da se ne smelo nikam izvažati. Zdaj od dne 21. januara je zapor odpravlen, cene so zdaj pri nas krmlenoj živini od 2.50—3.50 Din za 1 kg žive teže. (V najnovejšem časi nekaj več. Vr.) Če bi zdaj omenjenoga bika odao po najvišjoj dnevnoj ceni, to je po 3.50 za 1 kg, bi dobio za 600 kg 2100 Din. Prle smo računali, da košta hrana i oskrba 4770 Din, potem je zgü- bička 2670 Din. S toga je raz- vidno, da kmetovalci od živino- reje nemajo dohodkov v Slov. krajini, — pa bi mogeo biti gla- vni vir dohodkov ravno iz živi- noreje, — liki veliko zgübička. Znam, ka de ništerni pravo, ka je to nej tak kak je tü napisano. Šteri ne redij živine, tisti niti nema pojma kelko živina požre. Zdaj Vzemimo na priliko, kelko se oda krmlene živine v ednoj vesi v ednom leti. Naša ves je najmenša v Beltinskoj občini. Živinski potni listov sam izdao v 1. 1936. skü- pno 290 za krmleno živino: nad 2 1. stare bike i telice 49 kom. po 500 kg -- 24.500 kg od 1½ 1, do 21. se je odalo 24 kom. po 400 kg 9.600 kg cecati telec se je odalo 83 kom. po 60 kg 4.980 kg Tak se je odalo krmlene 39.080 kg živine žive teže približno Predelovani stroški so bili isti, kak je zgoraj omenjeno, poprečne cene so bile poprečno 4 din, pridelovanje 8 din pri 1 kg. Zgü- biček od 39.080 kg. x 4 je 156.320 Din. Či pa te znesek povekšamo 8 krat, to je od leta 1931—1939, dobimo vsoto 1,250.560 din. To pa je že za edno malo ves v osmih letaj pri živinoreji občü- ten zgübiček. Či na toj podlagi računamo vse vesnice lendav- skoga sreza, dobimo stomilijon- sko vsoto. Cement brez trošarine. V letošnjem finančnom za- koni je sklenjeno, da bo cement za kmečke potrebčine prost dr- žavne trošarine. Minister je ob- lübo, da v smisli zakona izda potreben pravilnik, šteri predpiše navodila k tomi zakoni. Odlašanje je nespametnost. Ko gre za zavarovanje pri Ka- ritas ali vzajemni zavarovalnicI (ali tudi pri drugih Zavarovalnicah), marsikdo skuša odpraviti zastopnika s stavkom: „Pozneje, ko bom starejši, se bom dal zavarovati !“ Tako postopanje je nespametno. Za dokaz tega bomo navedli dva dokaza: 1. Nihče ne ve, kako dolgo bo živel. Življenjska izküšnja uči, da mar- sikdo umrje ravno takrat, ko najmanj misli na smrt in sicer v mladih letih. 2. Čim starejši je kdo v trenut- ku, ko se zavaruje, tem težji (bolj ne- ugodni) so pogoji zavarovanja. N. pr. če se kdo zavaruje pri Karitas po ce- niku CA. v 34. letu starosti za mesečno premijo 20.- Din. znaša zavarovana vsota 6920.- Din. Če pa se kdo za- varuje pod istimi pogoji v 85. letu sta- rosti, znaša zavarovana vsota 5920.- Din. Pri enem letu starosti je torej ravno 1000.- Din. razlike. Že iz tega dvojega je razvidno, da je odlašanje res nespamet vsak torej, kdor hoče sebi in svojim dobro, ne bo pomišljal, temveč se nemudoma zavaroval. Zavarujejo vas zastopniki Kari- tas, ki jih ima skoraj vsaka župnija, ali vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova u. 8.) Za Slovensko Krajino sta glavna zastopnika: ga Jožica Skalar v M. So- boti in g. Jožef Zver, tajnik posojilnice v Črensovcih. Pošta. Gomboc Jožef, Tešanovci. Ja- vite nam točen naslov Tivadar Mihaela v Nemčiji. Njegove Novine so prišle nazaj. — Raščan Vinko á Deselig. Sprejeli 92.25 din. Na lani smo spisali 48 din, telko je bilo duga, na letos o- stalo 44.25 din. — Sprager M. Paris. Bog plačaj za lepo razglednico. Za zdravje molimo. Novine so na dani na- slov redno bile poslane, nekak je mo- go doljemati z pošte. — Peterka Mat- jaša domačim, Beltinci. Nekak je dao na pošto v Beltincih Novine Peterka Matjaši v Nemčijo, v Schalking, pošta: Vigendorf. Te Novine so prišle na u- pravo nazaj s pripombov, da je nas- lov tam nepoznani. — Širitelom. Brezpogojno poberite i prinesite od- nosno pošlite do konca junija na u- pravo polletno naročnino, ki toga neste ešče napravili. Ne čakajte posebnih opominov. Ki so pa na staro ešče kaj dužni, nemüdoma poravnajte svoj dug. Vsaki osebi — družini nudimo stálni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituper, Vučjagomiia. Podaljšaj si življenje! Življenje moramo podaljšati, bolečine pre- prečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačiti ne- stalne učvrstiti in nesrečne napraviti srečne! KAJ JE VZROK VSAKI BOLEZNI? Oslabljene živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov. ZADOVOLJSTVO je najboljši zdravniki So poti, ki Te mo- rejo dovesti do dobrega razpoloženja, oži- viti Tvoj značaj, napojiti Te z novim upanjem, ta pot je pa opisa- na v razpravi, ki jo more Vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in POVSEM BREZPLAČNO! V tej mali prilični knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem časa in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, Odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenosi, oslabljen je spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolest- nih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13, Abt. 890. Veličastna zahvalna Proslava za priklüčitev Slovenske Krajine k Jugos- laviji v 20. leti osloboditve v Črensovcih, 1. 1938. sept. 11.: Bogojanski gostüvančarje zročajo dr. Korošci narodne pogače „vrtanekˮ. 8 NOVINE 18. junija 1939. Z ver Štefan, Ecquedecqes par Lilers. Častiti gospod dühov- ni oča i urednik naših listov, šteri nas krepijo v krščanskoj vöri, nas, ki smo rastepeni po hladnom tüjem sveti, prav pri- srčno vas pozdravim. Želem vam, naj vam Vsemogočni da zdravje i živlenje še vnogo let, da bi nas rastepene ovce krepili v veri po naših krščanskih listih. Kda do- bim v roke Novine, se mi vidi, kak da bi bio doma v svojem rojstnom kraji. Lepo se vam tüdi zahvalim na rednom pošilanji listov i vas šče ednok srčno pozdravim. Lipič Franc, Saint Mards de Blacarvllle. Velečastiti g. urednik ! Prav lepo vas pozdravlam i vam želem, naj vas Jezuš Kristuš ob- drži pri moči ešče vnogo let, da bi nam vrejüvali i nas troš- tali z našimi krščanskimi listi, šteri so nam preveč potrebni eti v tüjini. Novine i Marijin list sam dobo, za vse se vam toplo za- hvalüjem. Pozdrave pošilam v veleč. g. dekani Jeriči, beltins- komi g. plebanoši Vadoviči, ženi, deci, rodbini, prijatelom, znan- com, rojstnoj vesi Dokležovje i gas. četi. Bog živi g. urednika! Gjörköš Štefan, Ferme Hen- nequinerie. Prečastiti g. urednik! Hvalen bodi Jezuš i Marija. S temi rečmi se vam oglasim i vam želem vse dobro od lüboga Boga. Prečista Devica Marija naj vam izprosi od svojega Sina, da vam da zdravje še vnogo let, da nam bote mogli vrejüvati te lepe liste, ki nas tak veselijo, posebno tiste, ki smo v tüjini. — Na Vüzem se nas je dosta zbralo na Gravelle, kak so vam naš izseljenski dü- hovnik g. Camplin poročali. Le- po se njim zahvalimo za vso njüvo skrb, štero majo z nami kak düšni pastir izseljencov. Še ednok lepo pozdravim g. Ured- nika, g. Camplina, celo Sloven- sko Krajino, posebno törjanske faro i rojstno ves Gomilice. S. Betlehem. Poparo se je Temlin Rudolfa 13 letni sin i dobo težke rane. Naglejüvač Lapašov Franček pripovidava Dragi čtevci Novin, ges, na- glejüvač Lapašov Franček iz Du- rusovoga brega, vam ščem po- vedati par dogodkov, štere sam vido z svojimi očmi i čüo z svo- jimi vüjami. Poslüšajte! Bilo je pred par dnevi, ka sam se na- poto okoli po vesnicaj gledat i poslüšat, či bi kaj novoga gde vido i čüo. Pripelam se z svo- jim biciklinom, nej je že novi pa ešče ne stari, takši sregen. Proti ednoj vesi, na sredi pola, vidim eden zanimivi primer, šte- roga vam ščem povedati. Tak vam je znano, ka kre vsake ce- ste so grabe i tüdi kre tiste ce- ste so bile grabe, v njej pa lepa trava. Ali ka vidim? Znate, bile sta dve ženski, edna mlada i edna stará. Ta mlada je kosila, ta stara pa brala z srpom. Ali kak kosila? Polovico je samo trave doj pokosila, polovico pa ta sklačila. Pitate me, zakoj to pra- vim ? Zato vam ges to pravim, ka vsaka delavna i skrbna ženska travo po grabaj beré, pa ne kosi. Zdaj vam palik povem drügi primer: Pripelam se notri v ves, ali ka vidim? Na sredi ceste je stao eden človek, srakica njemi je visila ta po lačaj, z rokami je pa tak plasto, kak da bi je šteo ta ličiti. Kričo je tak i larmo, ka sam se zosago. Pridem coj k njemi i ščem iti dale naprej po svojoj poti. Ali te človek me prime z levov rokov za žep, z pravov rokov pa začne klükati po mojih prsaj tak, kak bi bio kakši doktor. Lovi me za gumbe, ka sam se hojo, ka mi je doj spotrga. Začne mi pripovidavati, kak se je v ednom mesti lani, godilo, pa kak pred leti je on dosta dobroga včino ednomi, zdaj pa ga šinfa. Gučo je takše stvari, ka je nigdi ne melo me- sta, znao sam, da se to nigdar nej nigdi godilo, da je to na- vadna laž na ednoga poštenoga človeka. Komaj sam se njemi rešo pa iden dale pa se zgled- nem nazaj pa vidim, ka je že drügoga gor stavo i palik njega klüka po prsaj i njemi pripovi- dava tisto kak meni. Sline so se njemi tak cidile vö z lamp kak mladim lastvicam. Idem dale pa tam pitam, či je zdrav te člo- vek. Mislo sam, ka je betežen; pa mi odgovorijo, ka je zdrav pa ka to dela že celi den, ka stavla lidi gori zato, ka ma če- mere na tistoga človeka. Mislo sam si kak pravi slovenski pre- govor „Krepko laži, nekaj se bode že prijelo.” Dragi moji, do- sta bi vam meo povedati ka sam vido i čüo ali za gnes zadosta. Ob priliki bom nadalüvao z svo- jim pripovidavanjem, do tečas pa vas najlepše pozdravlam Vaš Lapašov Franček iz Durusovoga brega. v MARIBORU V DNEH OD 29.JUN.DO2.JUL.1939 Slovenski katoliški javnosti! Ob dnevih mladinskega tabora v Mariboru od 29. junija do 2. julija, zlasti še na glavni dan prireditve v nedeljo dne 2. julija se bo v Mariboru zbrala elita naše Slovenske mladine. Prav je, da bo ta dan pohitelo v Maribor vse, kar čuti z mašo mladino, vse kar je slovenskega, vse kar je katoliškega. Katoliški meščani in deželani ! Ne pošljite na tabor le svojih sinov in hčera, ampak pripravite se tudi sami in pridite na naš tabor, spremljajte svoj mladi rod na najlepšo in največjo letošnjo mladinsko prireditev. Med mladimi boste sami mladi. Mladinski tabor v Mari- boru naj bo manifestacija složnosti in edinosti, ki mladi in starejši rod veže v trdno slovensko in katoliško skupnost. Za vse udeležence mladinskega tabora je priprav- Ijalnemu odboru uspelo doseči velike vozne ugodnosti. Članstvo ZFO in ZDK ima pravico do četrtinske, vsi os- tali pa do polovične voznine na železnicah. Ta ugodnost bo dala tudi nečlanom in vsej naši javnosti možnost, da se udeleži mariborskega tabora. Moški se prijavite pri domačem Fantovskem odseku, ženske pa pri Dekliškem krožku, če pa odseka oz. krožka ni, pa pri župnijskem uradu. Ob prijavi boste dobili vsa potrebna navodila. Za pravico do polovične voznine je potrebna taborna knji- žica, ki jo dobite s taborom znakom za 5 Din tam, kjer se prijavite, Natančna navodila v zvezi z znižano voznino smo objavili v zadnji številki našega lista, najdete pa jih tudi v taborni knjižici. Prijavite se takoj, a najpozneje do 19. junija, ker mora imeti pripravljalni odbor zadnje pri- jave najpozneje 19. junija. Slovenska mladina pričakuje, da bo v nedeljo 2. julija zbrana v Mariboru vsa katoliška javnost) Izpolnite pričakovanje mladine in pridite v Maribor. Ne bo vam žal ne časa, ne trüda, saj boste videli mladi slovenski rod pri njegovem mogočnem nastopu, ki vam bo ostal vedno v neizbrisnem spominu. Ljudsko petje. V pevskem pogledu bo najvažnejša točka na ta- bora ljudsko petje pri sv. maši. Pele se bodo naslednje pesmi: 1. Jezus naj živi, 2. Lepa si, roža Marija, 3. Zdaj bomo videli, 4. Povsod Boga. Pripravljalni odbor je vsem Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom poslal note teh pesmi, da bi se jih mogli dobro naučiti. Gre pred- vsem za pesmi „Zdaj bomo videliˮ in „Jezus naj živiˮ, ker se bosta ti pesmi prvič ljudsko peli. Prosimo vse odseke in krožke, da na primeren način poskrbijo za to, da se bodo te pesmi pele že pred taborom v domači cerkvi, da se jih bo čim več ljudstva priučilo. Stopite radi tega v stik z gg. organisti, ki Vam bodo gotovo ra- devolje pomagali. Taborni fond. Priprave za tabor in tabor sam zahtevajo ogromnih denarnih sredstev. Zato sta Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov odredili posebno nabiralne ak- cijo za taborni fond, za katerega morajo nabirati člani odsekov in članice krožkov mariborske in celjske pod- zvezo. Ker še vsi odseki in krožki niso poslali prispev- kov in obračuna, nujno poziva Pripravljalni odbor tem potom vse odseke in krožke, ki svoje dolžnosti še niso izbršili, da takoj nakažejo denar in pošljejo Obračun. Prijave. Nujno opozorilo Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom! Te dni ste dobili od Pripravljalnega odbora pri- javne pole s potrebnimi navodili. Nujno vas pozivamo, da jih takoj izpólnite in z obratno pošto vrnete Priprav- ljalnemu odboru. Pazite posebno, da boste na vsa stav- bena vprašanja res natančno in točno odgovorili. Da bodo vaši odgovori čim bolj natančni, skličite sestanek vseh, ki se nameravajo udeležiti mariborskega tabora. Na os- novi podatkov, ki jih bomo dobili iz vaših odgovorov na Prijavni poli, bo Pripravljalni odbor pripravil dovoljno število prenočišč, oskrbel dovoljno prehrano, naročil po- trebno število posebnih vlakov itd. Sploh je od točnosti teh prijav odvisna skoraj vsa Zadnja in najvažnejša Pri- prava za tabor. Zadnji dan, ko mora imeti Pripravljalni odbor Vašo prijavo v rokah je pondeljek 19. junij. Opo- zarjamo, da bomo mogli nuditi vse ugodnosti le prijav- ljencem onih odsekov in krožkov, ki se bodo točno držali naših navodil in v redu odgovarjali na vse naše pozive! Taborne knjižice in znake smo poslali le onim odsekom in krožkom, ki so jih na- ročili na vposlani naročilnici in vnaprej plačali po polož- nici, ki smo jo naročilnici priložiti. Ako kateri odsek ali krotek pomotoma te naročilce ni dobil, naj taborne knjižice in znake naroči po dopisnici na naslov: Pripra- vljalni odbor za mladinski tabor v Mariboru, Aleksandro- va cesta 6 in po nakaznici pošlje tolikokrat po 5 Din, kolikor knjižic in znakov želi. Po 20. juniju tabornih knji- žic in znakov ne bomo več razpošiljali, ker bo pisarna preobložena z drugim delom. Poletite torej z naročilom ! Konjenica. V sprevodu dne 2. julija bo nastopila tudi konje- nica. Vse naše člane, ki so služili vojake pri konjeniških enotah in one, ki znajo dobro jahati, Pozivamo, da se takoj imenoma priglase pripravljalnemu odboru. Imeti morajo seveda fantovski kroj, črne usnjene škornje z o- strogami in bele rokavice. Vojaška oblast nam bo dala na razpolago okoli 60 konj z vso opremo. Ker pa bo ude- ležba članov-konjenikov večja, prosimo vse one, ki so iz krajev, kjer imajo primerne jahalne konje, da jih pripel- jajo seboj v Maribor. Kdor od teh ne bi imel jahalne o- preme, mu bomo opremo oskrbeli mi. Priglasite se takoj ! Sporočite ali pripeljete konja ali potrebüjete opremo in kateri del. Kdor je naš, pojde z nami v Maribor ! Gospodarstvo. Ne je človek tak sit, da ne bi si privoščo ešče edno jaboko, štero njemi tak dobro spadne, kak nikša drüga jed nej i štera je največ vredna za človeče zdravje, pa dönok se strašno malo briga za sadoveno drevje v našem kraji, štero skoron naj- več haska da v denešnjem časi. Vse drügo delajo gospodari i njüva deca, samo za čiščenje sadovenoga drevja od gosanic i drügo nega časa. Močna deca se po cestaj špila, starejši pa po jarkaj se- dijo i grajajo eden drügoga, a gosanice pa po dobrom drevji plezijo i njega plüča, listje, vse pojejo, na šterih sada se naj ne čaka. Nikša falinga je drügim ne, či zapüščeni gospodar ma na svojoj njivi pernjačo, ar pernjača nemre zleteti na drügo njivo, nego z gosenice izleženi metülec leti daleč v drüge kraje, gde pa znese bilice, iz šterih se mlade gosenice zležejo i tüdi v tom kraji vničavlejo sadoveno drevje. Či poglednemo ništerne kraje, v šterih so se naplodile gosenice, je človeka strah, kak so grdo vničile sadoveno drevje, za štero nega vüpanja, da bi se moglo nazaj oživeti. Izgleda hüše, kak od tuberkuloze vničeni človek. Pitajmo se. što nam je kriv, da so naši sadovnjaki v takšem redi? Mi sami smo si krivi. Oblast nam vsigdar naznanja, da naj Čistimo svoje sadovnjake, štero bi mogla biti naša glavna skrb, ar naše jablane so skoron z nami i našim domom v dotiki, okoli šterih vsakši čas hodimo i je gledamo. Gospodar, šteri doma svo- jega dreva ne ščisti, je bokše, da je vö vseče, kak pa tak da ošpotati svoje drevo. Ta stvar se ščista lehko zatere, samo malo dela potre- büje. Da so ešče gosenične gnezde rano na sprotoletje gori, te je zrežimo doli, da nede z pavučinov opleteno drevje, kak da bi je proti mrazi notri povili. Gvüšno vsakši gospodar pozna gosenična gnezda i kelko je mogoči, naj je pravočasno zatere. Ešče zdaj je izda čas za vničavanje gosanic, samo ka nej tak lehko. Gosanice so odišle doj z drevja na bližnje plote i zidovje, na šterom so se notri zavile v bubo, podobno beloj škrinji, na šteroj se poznajo pe- roti metülca, šteri bo za kratek čas dozoro i dale leto. Takše bube bi se mogle zdaj iskati i klati, s tem bi se tüdi dosta vničijo, samo da se lüdstvo za takše malo briga, štero njemi je v hasek, nego za vse drügo, štero je nej za njega. Metüli pa naj se lovijo i kolejo. Kmet Naj doni. Naj doni po našoj zemli. Pesem naša prekmurska; Ki viher je jezerletni Ne iztrgao dedom našim. Vrisk veseli pesmi naše Naj Slaviček odnesé... Širom sveta brate naše V domovino pozové. M. CENE. Živina: Biki-jünci 3.50—5 din, telice 3—5 din, krave 2—4 din, teoci 4.50—5.50 din, praščiči debeli 8.50, na poldebeli 7 din za 1 kg. žive teže. Zrnje: Pšenica 150—250 din, žito 150 —225 din, oves 125—200 din, kukorica 120—175 din, ječmen 140— 225 din, grah 200—300 din, krumplini 60-100 din za 100 kil. Krma: Seno 65 din, slama 30 din za 100 kg. Vino 4.25—8 din za liter. Perotnina v Ljubljani: Pišče 18—22 din, kokoš 24—32 din, kokot 25 —28 din, reca 18—32 din, go- ska 45—55 din, golob 3—5 din, do- mači Zavec 10—16 din, kopun 40—75 din za komad. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencijo 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah! Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v slovenščini! „PUTNIKˮ Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Naši v Franciji: Slovenka dela na podi s Čehinjov. Naši v Franciji: naš z velikanskim francoskim bivolom.