Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 1
I
:
«
I
:
I
S
1
Ob novem, jubilejnem letu Iskre
Nenehno se izteka čas, ki smo si ga umerili in poimenovali z dnevi, tedni, meseci in leti. V njem je ujeto rojstvo in smrt in vse, kar je med njima — veselje in žalost, sreča in zadovoljstvo, uspehi in slabosti in delo. Predvsem delo. Za vsakogar od nas in za vse nas.
Z delom ustvarjamo naš dandanes in naš jutri. To, kar smo ustvarili včeraj, nas bogati tudi danes. Nismo več suho listje, ki ga vrtinči čas, kot je bilo še nedolgo tega, pred našo NOB — našo revolucijo. Z revolucijo smo osvobodili delo in z njegovo osvoboditvijo smo si podredili čas. Sedaj smo res gospodarji svojega časa, vsak zase in vsi skupaj združeni v delu, v organizacijah združenega dela ISKRE, v svoji ožji in širši samoupravni socialistični skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
In če ob nastopu, za nas Iskraše, jubilejnega 30. leta ocenjujemo, kako smo uporabili teh naših trideset let, nas doseženi uspehi lahko navdajajo
s ponosom. Predvsem zato, ker smo opravičili z delom in z rezultati zaupanje naše partije In Tita v nas, v času obnove, izgradnje materialnih osnov naše socialistične družbe, pri osvajanju najzahtevnejše tehnologije in njenem uvajanju v proizvodnjo, na področju elektro-mehanike, avtomatike, elektronike,telekomunikacij in drug-J‘e- ker smo opravičili zaupanje delavskega razreda z oblikovanjem takšnih samoupravnih ^cialističnih medsebojnih odnosov, ki so izraz resničnih teženj in spoznanj nas samih.
Naš čas smo vgradili v naše tovarne, v naša mesta in vasi, v okolje, v katerem živimo. Kaj
imamo danes? Kar je bilo Se včeraj le sen! To nam priznajo tudi drugi; eni z zavistjo, drugi z veseljem.
Ob tem pa smo rasli tudi Sami iz naroda hlapcev v narod ^obodnih oblikovalcev svojega cJsa, ki je zavrgel varuštvo in Skrbništvo, v narod ki ve, kaj b°če in kaj lahko ustvari.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM SINDIKALNE KONFERENCE ZK ISKRA JOŽETOM ČEBELO
SINDIKAT - branik samoupravljanja
V tej letošnji prvi številki našega tednika objavljamo pogovor s predsednikom sindikalne konference ZP Iskra Jožetom Čebelo. Naša vprašanja so bila osredotočena predvsem v naloge sindikata v zvezi z razvojem samoupravljanja ter dvigom družbenega in osebnega standarda. Namen tega pogovora ni bil le v podajanju ocene dejanskega stanja, pač pa tudi ocene za delo v prihodnje.
Iskra slavi letos lep jubilej — 30. obletnico obstoja. Ali bi lahko prosim ocenili prehojeno pot našega kolektiva ter vlogo sindikata v tem obdobju?
Iskra je postala v tridesetih letih industrijski velikan. Le malo je primerov v svetu, da bi bila letna rast
Jože Čebela - predsednik sindikalne konference ZP Iskra.
enega podjetja 20 do 25 odstotna kot je to bilo v Iskri. Na to smo lahko upravičeno ponosni vsi Iskraši. Vložili smo mnogo truda, in to kar imamo danes je plod našega dela. kot tudi pomoči širše družbene skupnosti. Naši načrti so bili osredotočeni v graditev novih objektov in posodobitev tehnologije, eden izmed ciljev pa je bil tudi ta, da je Iskra odpirala nove proizvodne obrate na manj razvitih območjih ter s tem dala svoj prispevek razvoju teh delov Slovenije.
Kakšna pa je bila rast družbenega standarda delavcev v Iskri v teh treh desetletjih?
Pri tej hitri rasti ne moremo povsem trditi, da je bila v istem razmerju tudi rast družbenega standarda. Zato je ena naših osnovnih nalog, da sindikat v prihodnosti posveti vso pozornost razvoju družbenega in osebnega standarda zaposlenih. To pa bomo dosegli z dvigom produktivnosti dela, povečanjem inventivne dejavnosti ter nenazadnje ustvarjanjem čimboljših medsebojnih odnosov.
Osnovna naloga sindikata v naši družbi je uveljavljanje samoupravljanja po ustavnih načelih. Iskrin sindikat je na tem področju dosegel lepe uspehe, čeprav je ponekod naletel tudi na ovire in težave? !
Sindikalne organizacije na vseh rav-—,, H„, » tCM iMucocmi i neh združenega podjetja so bile v mi-etih neštetokrat izkazano svojo ! nulem letu dokaj delavne. Vzpodbuda astno ustvarjalno, uoravlialskn :	za to delo je bila tudi reorganizacija
celotne Iskre. Žal pa moram ugotoviti, da rezultati tega dela niso bili vedno takšni kot smo jih pričakovali. Ob teh akcijah ugotavljamo, da naša samoupravna organiziranost ni povsem usklajena z ustavnimi načeli, pa naj bo to na ravni TOZD, OZD ali SOZD.
frav zato nas teh naših mi-H^iih, a še vedno živih 30 let obvezuje, da bomo storili vse, a bo Iskrina zvezda še moč-neie žarela doma in v tujini in Predvsem tudi v naših srcih.
Žato imamo vse pogoje, p^dvsem pa, v teh tridesetih itok
.	- ustvarjalno, upravljalsko
n delovno sposobnost. -
Prav temu cilju pa naj bo P°svečeno jubilejno trideseto Ig^^druženega dela v naši
MOBO

Ljubljani je bila 5. in 6. januarja peta seja centralnega komiteja komunistov Slovenije, ki jo je vodil predsednik France Popit. Na sq •s<? obravnavali uresničevanje družbene vloge ZKS v boju za razvoj na'a^st'čnih samoupravnih odnosov, pri čemer je imel uvodni referat estnik sekretarja izvršnega komiteja Vlado Janžič.
°vzetek in zaključke 5. seje CK ZKS bomo objavili prihodnjič.
S tem verjetno mislite na to, da ponekod v Iskri ni prišlo do dejanskega združevanja dela in sredstev?
Povsem točno. V dokaz so nam nekateri primeri, ko so se nekdanje delovne organizacije ob združevanju po branžnem načelu oklicale za TOZD, v resnici pa so zadržale v svojem okviru skoraj vse funkcije, ki bi jih morale združevati na ravni delovne organizacije. Skratka, nekatere temeljne organizacije so s svojo podjetniško miselnostjo postale tako imenovana „mini podjetja1'. S tem se v sindikatu ne moremo strinjati. Želim poudariti, da so akcije sindikata zdaj in v prihodnje, kot vsesplošna družbena akcija, usmerjene v samoupravno organiziranost vseh delavcev v združenem delu po dohodkovnih načelih.
Kaj pa je Iskrin sindikat ukrenil, da bi v teh TOZD končno le uresničili načela o združevanju dela in sredstev?
Za razrešitev te problematike smo na ravni ZP Iskra organizirali več sestankov, na katerih so vse razprave potekale v smeri realnih možnosti ustvarjanja novih odnosov, izhajajočih iz. ustave in zakonodaje. Žal pa ugotavljamo, da je ves ta proces prepočasen.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sovjetska delegacija obiskala Iskro
V okviru drugega rednega zasedanja je mešana delovna skupina SFRJ in ZSSR za radioelektroniko 25. decembra obiskala Iskrin poslovni center v Ljubljani ter tovarne Elektro-mehanike v Kranju. V dolgoročnem sporazumu o trgovinski menjavi med SZ in SFRJ za obdobje 1976—80 je , predvidena vrednost jugoslovanskega izvoza izdelkov elektroindustrije v vrednosti 133,4 mio dol.,uvoz pa naj bi po istem sporazumu znašal ca 110 mio dol., V tej strukturi bodo predstavljale glavnino jugoslovanskega izvoza telefonske centrale, uvoz pa aktivni in pasivni elementi. Po tem sporazumu naj bi Iskra izvažala tako telefonske centrale kot tudi opremo za cestno signalizacijo ter proizvodnjo elektronske industrije.
IZ TITOVE NOVOLETNE POSLANICE
Ob prehodu v novo 1976. leto je predsednik republike Josip Broz Tito na prošnjo Radiotelevizije Novi Sad na Jugoslovane naslovil tradicionalno novoletno poslanico.
Predsednik Tito je svojo poslanico začel z naslednjimi besedami:
Minulo leto je bilo jubilejno. Potekalo je v znamenju proslav 30-letnice zmage nad fašizmom, 30-letnice dela in delovanja v svobodi. Menim, da smo ob tej priložnosti dobro pregledali naše zmage med vojno, ne pa tudi vseh zmag v miru, pri gradnji socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. V treh desetletjih smo namreč v resnici napravili revolucionarni korak, tako v razvoju novih družbenih odnosov in v ekonomskem razvoju v državi, kot tudi pri krepitvi našega položaja in ugleda v svetu.
V	nadaljevanju je predsednik republike v svoji poslanici spregovoril o naših dosežkih na področju gospodarstva. Ta izvajanja v celoti povzemamo iz predsednikove poslanice:
lfNa področju gospodarstva smo, zahvaljujoč se široki družbeni akciji — pomembno spodbudo je dala ZKJ — uspeli zajeziti nekatere negativne težnje, izražene na začetku leta, ki so ogrožale stabilnost gospodarstva. Zaustavili smo hitro rast inflacije.
Prav tako je prišlo do določenih pozitivnih sprememb v zunanjetrgovinski menjavi, zmanjšal se je deficit v plačilni bilanci, devizne rezerve pa so se povečale. S tem smo ohranili našo zunanjo likvidnost na zadovoljivi ravni.
Čeprav smo se srečevali z velikimi problemi v celotni gospodarski aktivnosti, pa smo dosegli vrsto pozitivnih rezultatov. Letos so bili končani, ali pa se končujejo nekateri veliki prometni, industrijski in drugi objekti — ti so angažirali pomemben del akumulacije — ki pa so hkrati velikega pomena za naš razvoj. To so na primer proga Beograd—Bar, nekatere večje tovarne, hidro centra le, moderne ceste, i.t.d. Industrijska proizvodnja se je v celoti povečala za približno 6 %. Pomembne rezultate smo dosegli tudi v našem kmetijstvu.
Glede življenjske ravni nismo uresničili vsega, kar smo želeli, prav gotovo pa smo tudi tu napredovali. Lani se je zaposlilo približno četrt milijona ljudi.
Zgradili smo veliko novih stanovanj, kulturnih in zdravstvenih ustanov, modernih blagovnih hiš in drugih objektov družbenega standarda.
Toda ne moremo pa biti zadovoljni z rastjo realnih osebnih dohodkov, niti z rastjo produktivnosti dela.
V	novo leto stopamo z večjimi možnostmi za uspešnejši in stabilnejši ekonomski razvoj. Politično smo bolj pripravljeni in organizirani za izvrševanje zapletenih nalog, ki so pred nami. Med temeljne naloge sodijo učinkovitejši boj zoper inflacijo in zagotovitev dinamičnejšega družbenoekonomskega razvoja v celoti.
V	zvezi s tem je povečanje storilnosti dela ena izmed prioritetnih obveznosti vse družbe. To je glavni vir nadaljnjega materialnega in družbenega razvoja. Zato je nujno bistveno razviti odnos do dela in do družbenih sredstev, nujno je stimulirati ustvarjalno delo, dosledneje izvajati delitev po delu, i. t. d.
Prav tako moramo z največjo odgovornostjo omejevati neracionalno porabo in uvoz, ki nas že leta obremenjujeta. Na drugi strani pa si je treba z boljšo organizacijo in koordinacijo prizadevati za povečanje izvoza, to še toliko prej, ker postajajo okoliščine na svetovnih tržiščih vsak dan težje.
Uresničitev teh in drugih nalog zahteva predvsem več samoupravnega načrtovanja in dogovarjanja, več učinkovitosti in doslednosti pri izvajanju ustave in sklepov X. kongresa ZKJ.
Toda vsem mora biti jasno, da bo razvoj, h kateremu težimo, odvisen od tega, kako se bomo obnašali in koliko bomo delali.v
Predsednik republike Tito je svojo novoletno poslanico zaključil takole:
,,Na koncu vsem našim delovnim ljudem, mladini in pionirjem, pripadnikom naše ljudske armade, pripadnikom varnostnih služb, vsem občanom naše države najprisrčneje čestitam ob novem letu 1976!”
Sovjetski gostje, ki jih je vodil član kolegija Ministrstva za proizvodnjo zvez SZ M. M. KOSIČK1N, so si najprej ogledali proizvodnjo telefonskih aparatov in elementov ter števcev električne energije. V spremstvu pomočnika generalnega direktorja ZP Iskra Vladimira Klavsa, predstavnika
Iskre v Moskvi Dojčina Jeliča, glavnega direktorja Elektromehanike Aleksandra Miheva ter drugih vodilnih delavcev Iskre so se nato odpeljali na Lahore v tovarno telekomunikacij. Direktor tovarne Marjan Kristan jih je najprej seznanil z dejavnostjo omenjene TOZD ter jim razkazal proizvodnjo nakar so si ogledali še dokumentarno-propagandna filma „Elektronska generacija" o Metaconti 10—C ter „Cesfna signalizacija"’
V razgovorih, ki so temu sledili, je Aleksander Mihev naglasil pomen elektronike, ki so ga v Iskri spoznali že zgodaj, v petdesetih letih, ter pričeli z razvojem elektronske komutacij ske tehnike. Poudaril je, da smo zahvaljujoč temu ob nakupu licence za Metaconto 10—C že imeli tudi lastne kadre za proizvodnjo. Tako se danes lahko pohvalimo s tein, da smo omenjeni sistem osvojili tako tehnično kot tehnološko-proizvodno. Pravilnost odločitve potrjuje več dejstev: omenjeni sistem je izven ZDA edini, ki se je uveljavil tudi v proizvodnem smislu. - Prodanih in v prometu je že preko J ,300.000 priključkov, od tega približno 350.000 izdelanih v Iskri, ostalo pri licenčnem partnerju.
c
SINDIKAT - BRANIK SAMOUPRAVLJANJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
In kje vidite vzrok za to počasnost?
Razlog je predvsem v tem, da ljudje ne poznajo ali pa nočejo poznati družbenih hotenj izraženih v ustavi in pozitivni zakonodaji. Eden od osnovnih problemov je tudi pojav lokalizmov, ko odgovorni predstavniki ne morejo iz ozkih okvirov in vidijo razvoj predvsem le v okviru svoje občine, ne pa v okviru združenega dela kot celote, torej širše družbene skupnosti. To je eden izmed vzrokov, da koordinacija na ravni združenega podjetja ne daje tistih rezultatov kot bi jih lahko.
Kakšna je vloga sindikata pri preprečevanju teh lokalističnih teženj?
Sindikat je v preteklih letih, še bolj pa lani, uspešno izvedel vse zastavljene cilje iz svojega programa, razen enega, o katerem pa bova spregovorila pozneje. Med akcije za preprečevanje teh lokalističnih hotenj naj uvrstim predvsem Dan Iskrašev ter Iskrine zimske in letne športne igre. Množičnost je bila na teh prireditvah izredno velika, lani pa je bila še večja kod kdaj koli prej. Vsa ta' srečanja dajejo svoj prispevek k spoznavanju delavcev in ustvaijanju dobrih medsebojnih odnosov, s tem pa zginja ozka lokali-stična miselnost. Ob tem pa želim še posebej poudariti, da srno ta program uspešno izvedli, čeprav večina TOZD v Iskri, kljub dogovorom, še do danes ni izpolnila svojih finančnih obveznosti.
V Iskri ugotavljamo, da nekateri samoupravni akti niso usklajeni z ustavo. Kaj je naredil sindikat na tem področju?
Da je ta ugotovitev povsem točna, nam dokazujejo odgovori na anketo, ki so jo obravnavali v vseh sindikalnih organizacijah po TOZD. Zato je predsedstvo sindikalne konference ZP Iskra sprejelo stališče, da naj posebna komisija, na ravni združenega podjetja izdela analizo vseh samoupravnih sporazumov branžnih organizacij in združenega podjetja. Ta akcija je zdaj v teku in bo končana ob sprejetju zakona o združenem delu predvidoma že v kratkem.
Kako pa ocenjujete uresničevanje delegatskega sistema v Iskri? ?
Več ali manj se delegatski sistem šele uveljavlja, kar pa ne velja samo za Iskro, pač jpa tudi za širšo -družbeno skupnost. Ze ob sprejetju ustave smo se zavedali, da se delegatski sistem ne bo uveljavil čez noč, ampak da bo to nek proces. Ne moremo si namreč zamišljati, da bi našo staro miselnost odločanja v ožjih forumih kaj kmalu spremenili. Zato menim, da je ena glavnih nalog družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, preobrazba delavcev v duhu ustave in družbenih dogajanj. Pri tem je posebnega pomena to, da zagotovimo pravočasno in celovito obveščenost delavcev. Le tako bomo dejansko dosegli, da bo delavec ugotavljal rezultate svojega dela in o njih odločal.
Kako ocenjujete povezanost in delovanje sindikalnih organizacij v Iskri pri uresničevanju samoupravnih načel?
Glede na to, da je v Iskri več kot 110 osnovnih organizacij sindikata, so medsebojne komunikacije izredno težke. Ta problem bi lahko delno premostili s tem, da bi končno le odprli profesionalna delovna mesta za sindikalno dejavnost na ravni združenega podjetja in delovnih organizacij, za kar se je pred dobrim letom dni zavzel
8.	kongres Zveze sindikatov Slovenije. Zaradi slabega medsebojnega obveščanja so tudi rezultati temu primerni.
Kako pa boste rešili ta problem?
Z novo organiziranostjo sindikata v Iskri bomo ustanovili poseben odbor, katerega glavna naloga bo proučitev samoupravne organiziranosti in delovanja ter skrb za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v Iskri. Lotili smo se tudi akcije, da bi v Iskri čimprej ustanovili profesionalna mesta za sindikalno dejavnost.
Kaj mislite kot predsednik medgru-pacijsicega odbora sindikata Elektro Jugoslavije o akcijah za združevanja dela in sredstev v jugoslovanskem merilu?
Že na prejšnja vprašanja sem podal oceno, da v Iskri v nekaterih primerih
ISKRA
do združevanja dela in sredstev ni prišlo, sporazumevanje na ravni federacije pa je razumljivo še mnogo težje. Republiški in zvezni organi sindikata so si v svoj delovni načrt za letos zadali kot eno najpomembnejših nalog akcijo za samoupravno sporazumevanje ter družbeno načrtovanje v reprodukcijskih celotah. Naj omenim, da je elektroindustrija Jugoslavije ena izmed najbolj neorganiziranih grupacij. To nam narekuje, da se more sindikat zavzemati za realno načrtovanje programov in razvoja delovnih organizacij v tej grupaciji, saj bo le tako zagotovljena socialna varnost zaposlenih. Naj poudarim, da se bodo morale želje in težnje posameznih organizacij podrediti skupnim družbenim interesom.
Kakšna pa sta položaj in vloga Iskre v celotni jugoslovanski elektroindustriji?
Ocena poslovnih rezultatov ZP Iskra je za leto 1975 kljub težjim gospodarskim pogojem mnogo boljša kot pa je ocena poslovanja drugih sorodnih proizvajalcev. Kar se tiče povezovanja, pa lahko trdim, da je bila Iskra vedno zainteresirana za usklajeno sodelovanje in povezovanje, in to ne samo v republiškem merilu. Naj pripomnim, da potekajo ravno zdaj intenzivni razgovori predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Iskre, Elektronske industrije, Rudija Čajevca in RIZ. Pri tem nimamo namena ustvariti fizično integracijo, ampak je naš glavni cilj usklajeno načrtovanje proizvodnih in razvojnih programov ter skupen nastop na tržišču. Ta področja bomo predvidoma regulirali s posebnim samoupravnim sporazumom, ki naj bi tudi omogočil, da bi se k omenjenim štirim proizvajalcem pridružili še drugi. Seveda pa tudi ni naš namen, da bi ta grupacija ustvarila nek monopolen položaj.
Poldrugo leto je tega, kar smo podpisali samoupravni sporazum o združitvi Iskre in Gorenja v SOZD Elektro-kovinske industrije Ljubljana. Kako ocenjujete uresničevanje tega sporazuma?
Vsekakor sem pričakoval, da bomo samoupravni sporazum uresničili v večji meri. Tako pa žal ugotavljam, da so prekrivanja proizvodnih programov danes celo večja, kot so bila pred integracijo. Samoupravni sporazum določa dejansko združevanje dela in sredstev, toda določila so preveč načelna, zato verjetno do združevanja funkcij in skupnih enotnih akcij ni prišlo.
In kje vidite rešitev?
Osnova za nadaljnje uresničevanje samoupravnega sporazuma je sprejeti akcijski program ZK SOZD, za njegovo uresničitev pa so zadolženi vsi komunisti Iskre in Gorenja. Delovanju Zveze komunistov se bo priključila tudi skupna sindikalna organizacija obeh podjetij, ki jo bomo ustanovili v kratkem.
Že na začetku sva spregovorila o družbenem in osebnem standardu zaposlenih v Iskri. Menim, da sta oddih in rekreacija pomembna dela tega standarda, prepričan pa sem tudi, da bi morali v Iskri več narediti na tem področju. Kdo je odgovoren, da sta rekreacija in oddih pastorka v Iskri?
Lahko trdim, da je 28 tisoč članskem kolektivu to v sramoto. Dejstvo je, da smo v zadnjih desetih letih zmanjšali razpoložljive počitniške zmogljivosti za polovico, medtem ko se je število zaposlenih početverilo. Skoraj ni bilo seje na organih sindikata ZP Iskra, na kateri nismo razpravljali o tej problematiki. Sprejeli smo mnogo stališč ter ob sodelovanju z mladinsko organizacijo in organizacijo ZB pričeli z več akcijami. Toda žal brezuspešno. Prav rekreacija in oddih sta tisto področje našega programa, ki ga nismo uspeli uresničiti. Razlog je v tem, da nekateri posamezniki ah manjše skupine v Iskri ne čutijo potrebe po organiziranem cenenem oddihu in rekreaciji delavcev, zato akcijo niso podprli ali pa so ji celo nasprotovali. To so predvsem tisti z višjimi osebnimi dohodki, ki imajo urejeno lastno letovanje, ali pa si lahko privoščijo počitnice v dragih hotelih. Eden od vzrokov za takšno stanje je tudi v tem, da so bile delavcem podane izmaličene ali nepopolne informacije, tako da je v nekaterih primerih izgledalo kot, da delavci nočejo graditi za sebe.
Lado Drobez
Izpolniti naloge
Z LETNE KONFERENCE ZK ELEKTROMEHANIKE - KRITIČNO O PROBLEMIH - PODELJENE ZLATE ZNAČKE ZA 25-LETNO ČLANSTVO -SPREJEM NOVIH ČLANOV
Komunisti Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko so se zbrali 18. decembra v Kranju na redni letni konferenci. Pregledali so svoje delo v 1. 1975, o čemer je poročal namestnik sekretarja sveta ZK Rado Kokalj.
,,Delovanje organizacije ZK Elek-tromehanike je bilo usmerjeno tako v delo znotraj podjetja kakor tudi na območju družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v občinah, kjer so naše TOZD. Vsebina dela organizacije ZK Elektromehanike je zajemala naloge, ki so izhajale iz sklepov in smernic vodstev organizacije ZK, kakor tudi naloge organizacij ZK v ZP Iskra, ki so konkretno opredeljevale te sklepe in smernice glede na naše razmere v podjetju. V tem smislu smo komunisti v Elektromehaniki sprejeli sklepe za razreševanje nekaterih pomembnih gospodarsko političnih dogajanj v Iskri: uresničevanje ustavnih določil v TOZD ter gospodarske stabilizacije v delovni organizaciji in idejnopolitično delo organizacije ZK.“
V zvezi z uresničevanjem ustavnih določil so si tako komunisti Elektromehanike že konec leta zadali naslednje pomembne naloge, ki zadevajo samoupravne odnose med TOZD: uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v združenem delu (upravljanje s sredstvi in deUtvijo dohodka), združevanje sredstev in dela TOZD ter samoupravna povezanost, uveljavljanje odnosov med TOZD in KS, delovanje samoupravnega delavskega nadzora pa tudi uveljavljanje delegatskih odnosov na vseh področjih dejavnosti. Hkrati z vodstvom podjetja so aktivno delovali za uresničitev teh sklepov. Ugotovili so, da je večji del teh nalog sicer opravljen, da pa posamezni elementi uresničevanja zadanih nalog še niso
dosledno opravljeni. „Osnova samoupravnega poslovanja TOZD, določenega z ustavo, je pravica TOZD, da upravlja s svojim premoženjem oz. s sredstvi, kar pa v našem podjetju še ni urejeno. To pa pomeni, da delavci v TOZD ne morejo v celoti odločati v smislu ustavnih določil. Naloga komunistov je, da se aktivno vključijo v razreševanje tega problema, t.j. opredelitev sredstev TOZD, ki izvirajo iz minulega in sedanjega dela. V uresničevanje te naloge bi se morale vključiti vse družbeno-politične organizacije in samoupravni organi. Vodstvo podjetja oz. strokovne službe pa so dolžne takoj pripraviti predlog za opredelitev sredstev in virov TOZD,"je dejal tovariš Kokalj.
V nadaljevanju poročila se je zavzel za uresničevanje vloge samoupravnega delavskega nadzora ter za uspešno delegacij. Pri tem je bistvenega pomena primerno usposabljanje ter zadosten priliv uporabnih informacij. Organizacija ZK pa mora preko delegacij uveljavljati splošne družbene interese ter omogočiti usklajevanje slednjih s sklepi in predlogi posameznih TOZD.
S SPORAZUMEVANJEM DO SISTEMSKIH REŠITEV
„Ustavna določila odpirajo nove perspektive pri sistemskem razreševanju problematike gospodarjenja v okviru samoupravnega sporazumevanja. Še posebej je to pomembno za nadaljnjo rast telekomunikacijskih sistemov v naši državi, ki je otežko-čena zaradi razmer v medsebojnih odnosih med proizvajalci, investitorji in porabniki. Nujno je potrebno preiti iz sedanjega medsebojnega cenovnega konkuriranja v fazo oblikovanja samoupravnih sporazumov, ki ob udeležbi najširših družbenih činiteljev lahko zagotovijo oblikovanje dohodkovnih
TUDI V BOLGARIJO NAŠI PROGRAMATORJI
Izvoz nam bo vrgel 30.000 konvertibilnih dolarjev
Industrija za avtomatiko je sklenila z bolgarskim izvozno-uvoznim podjetjem Mašinexport pogodbo za izvoz 150 programskih krmilj, tako imenovanih programatorjev, s katerimi bodo popolnoma avtomatizirali postopek dela pri velikih stružnicah, ki jih izdeluje podjetje ZMM iz Sofije. Gre za elektronske naprave, ki upravljajo, nadzirajo, merijo in sortirajo celoten postopek obdelave materialov v vseh stopnjah dela od začetka do konca. Sleherno ročno delo pri takem avtomatiziranem postopku je odveč in storilnost lahko tudi več kot desetkratna. En sam delavec samo nadzira delovanje dveh do treh s krmilji opremljenih stružnic. Stružnice skupaj s programskimi krmilji industrije za avtomatiko bodo Bolgari v celoti izvozili. Vrednost naših naprav je ocenjena na 300.000 dolarjev in ker gre za konvertibilen obračun, velja za čisti izvoz.
Industrija za avtomatiko izdeluje programske krmilje nekaj nad pet let in to vseskozi po lastnih konstrukcijah. Industrija ima v svojem sestavu specializirano TOZD Naprave, ki se ukvarja samo s proizvodnjo družine programskih krmilj. Z njimi zalaga jugoslovansko industrijo obdelovalnih strojev skoraj v celoti in precej tudi
izvaža. Najpomembnejša je njena dolgoročna pogodba s češkoslovaško tovarno Kovosvit iz Tabora blizu Prage. Le-ta izdeluje po vsem svetu znane kopirne hidravlične stružnice, Iskra pa zanjo celotno avtomatizacijo, to je programske krmilje. Ker predstavljajo tako avtomatizirane stružnice v evropskem merilu vrhunski kakovostni razred, jih mnogo uporabljajo v zahodno evropskih državah in tudi v Kanadi.
Na Bolgarskem so dolgo časa oklevali, ali naj sodelujejo z Iskro. Na lanski oktobrski razstavi obdelovalnih strojev v Moskvi pa so se odločili, zlasti zaradi namere sovjetske industrije, da bo odslej sodelovala z našim podjetjem. Za sovjetsko industrijo obdelovalnih strojev je Iskra namreč že predlanskim izdelala dva nova prototipa krmilj, s katerimi so strokovnjaki v Sovjetski zvezi zelo zadovoljni, zato bodo letos spomladi podpisali dolgoročno pogodbo o sodelovanju. Ker pri nas pripravljajo tudi že po-; dobno pogodbo s poljsko strojno industrijo, ni pretirana domneva, da bo še podjetje že v naslednjih letih poglavitni, ali celo morda edini proizvajalec teh elektronskih naprav, med drugimi tudi za vse evropske socialistične države.	Marjan Kralj
odnosov. Tako bi bila zagotovljena normalna stopnja rentabilnosti ter skladno planiranje tehnološkega razvoja in investicijskih vlaganj. S tem se nam tudi povečajo možnosti poseganja na tuja tržišča, zlasti na perspektivna področja dežel v razvoju, na katera nas veže tudi politika neuvrščenosti. Oblikovanje take samoupravne interesne skupnosti je daljši proces, za katerega je potrebna aktivna vloga vseh družbenopolitičnih organizacij, zlašti ZK. Takšno sporazumevanje je potrebno tudi na drugih področjih naše proizvodnje, da si zagotovimo dolgoročne perspektive11 je še dodal tov. Kokalj.
Pri uresničevanju gospodarske sta-bilizacije v DO se je ZK usmerila predvsem v zagotovitev racionalne porabe stroškov, osebnih dohodkov in inve-sticij ter v politiko prodajnih cen skladno s pogoji stabilizacije. Tako y usmeritev težišča dela ZK je nareko- n vala gospodarska situacija tako $ znotraj podjetja kot splošno gospo- n darsko stanje v Jugoslaviji in v svetu. Gospodarski potencial delovne organi; n zacije — tehnologija, oprema in kadri — kaže, da je močna in s svojim pro- . gramom tržno perspektivna, vendar pa ^ je moč ugotoviti, da rast reproduk; ^ tivne sposobnosti ni zadovoljiva zaradi ^ nizke akumulativnosti poslovanja. Pri tem so poudarili, da akumulativnost pada že nekaj let. V zadnjem obdobju I1 je dosegla kritično mejo. Vzroki za |e takšno stanje so predvsem v čezmerni 6 in nenormalni rasti stroškov ter cen 1 porabljenih sredstev, na drugi strani pa v zaostajanju prodajnih cen za ^ cenami porabljenih sredstev oz- “ stroškov. Zato je ZK Elektromehanike ' hkrati s političnim aktivom in samo- ^ upravnimi organi sprejela nekatere ^ ukrepe, ki pa še niso bili v celoti reali- n zirani.
Uspešna razrešitev omenjene prob-lematike bo kolektivu omogočila ra$i j2 osebnih dohodkov, skladno z dose- S| ženim uspehom poslovanja ter n< drugi strani z rastjo življenskih stre škov. Za realizacijo tega je še posebej odgovorna vodilna struktura podjetja ^ kar narekuje nadaljnje naloge ZK pfi ^ uresničevanju kadrovske politike, kal ^ je jasno opredeljeno v dokumentil ZK. Posebno je pomembna vloga Zf pri samem izvajanju kadrovanja it n ocenjevanju posameznih delavcev n<
(Nadaljevanje na 3. strani) p
Sovjetska	‘
delegacija...	;
Nadaljevanje s 1. strani
V omenjeni tovarni bodo izdelani tudi | priključki za SZ, pri realizaciji teg1 * projekta pa bo sodelovala ter se izpol ^ njevala tudi skupina sovjetskih stre kovnjakov in tehnikov.
V nadaljevanju je tov. Mihev poV' daril že v vrsti razgovorov s sovjet' skimi predstavniki izraženo željo p6 razširitvi sodelovanja med obema stranema. Sedanji kupoprodajni odnoS naj bi prerasli v višje oblike sodele vanja tako po tehnološko-tehnični ko! znanstveni plati predvsem na pod ročju elektronskih komutacij, kjer b lahko marsikaj dosegli s skupnirh intelektualnimi potenciali. To pa j* : brez dvoma tudi v interesu sovjetsk1 strani.
Na vprašanje, kakšni so vtisi so* jetske delegacije po obisku Iskrini tovarn, je tov. Kosičkin izjavil $
glasilo „lskra“ naslednje: ..Predvsel*
želimo, da bi vsi doživeli nasled tisočletje ter da bi tudi v naslednji letih tako hitro napredovali kot sedaj-Tudi naše tovarne in tehnološki oprema so moderne in tudi ^ razpolagamo z mladimi ter perspek tivnimi strokovnjaki. Dobri sodelavk in strokovnjaki pa so osnova tel garancija vseh uspehov. OsnoV3 tehnike so ljudje. Verjamemo, da bfl Iskra uspešna tudi na področj11 dobrega sodelovanja z nami.11
Poprosili smo še za izjavo o ten1 kakšno je sodelovanje med jugoslovaf skimi in sovjetskimi podjetji na pod’ ročju radioelektronike. Na to t Kosičkin odgovoril: „Menimo, da na* jugoslovanski tovariši izredn6 energično delajo v smislu sodelovanji in razvijanja zvez. Sovjetski znanstvi
razvijanja zvez. Sovjetski znanstvv niki se bodo potrudili, da za njimi nf bodo zaostajdi. Že sedaj so rezulta11 sodelovanja dobri. Skupno z jugosk* vanskimi tovariši se bomo trudili ^ realizacijo svojih prizadevanj. Str^j mimo k temu enotnemu cilju.11 Dod® je še, da upa, da bodo bodoči rezultat to tudi potrdili.
Viktorija Budkovič-Raj^
Razgovor z direktorjem področja za marketing - antonom stipaničem
Boj za kvaliteto — nujnost
Stopnja razvoja mednarodne delitve dela se kaže neposredno v obsegu zunanjetrgovinske menjave — ali določneje — deležu zunanjetrgovinske menjave posameznih gospodarstev v celotni blagovni menjavi posamezne dežele.
Tehnološko razvijanje blagovne proizvodnje je pogojeno prav z menjavo z drugimi gospodarstvi, lahko bi rekli, da je v sodobnih pogojih proizvodnje razvita mednarodna blagovna menjava pogoj za stabilizacijo splošnih gospodarskih razmer vsake države. Takšna spoznanja so v zadnjem času prodrla v našo družbeno zavest. Problem pospeševanja izvozne dejavnosti se je v zadnjem času znašel med najpomembnejšimi temami družbenopolitičnih in gospodarskih teles.
Tudi ZP Iskra se ne more ogniti tem spoznanjem in tokovom naše vsakdanjosti. Zato smo se obrnili na direktorja področja za marketing —
Antona Stipaniča, ki nam je odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj.
Vprašanje izvoza je postalo eno n Rrv'h družbenogospodarskih vprašanj, o ^akšna so prizadevanja ZP Iskre v ). vključevanju v reševanje tega družbe-
0	noekonomskega problema, posebej v y Sm'slu internega samoupravnega spo-1, Ažurna o stimulaciji izvoza v Iskri? j. ,,Eden izmed vzrokov za manjšo rj realizacijo planiranega izvoza Iskre za >- :eto 1975 je tudi, da ni bil sprejet, oz.
,a Je bil sprejet šele konec leta, samo-
upravni sporazum o stimulaciji izvoza.
|j Na to je Iskra Commerce posebej opo-ri	na julijskem zasedanju
it sl<uPŠčine. Čeprav je skupščina skle-U rela, da je treba sporazum sprejeti, se 3 je postopek zavlekel skoraj do konca ,1 eta. Sedaj so ga sprejeli vsi — razen D lndustrije Emo Celje. ii Samoupravni sporazum pomeni, da ;3 f® združeno delo v Iskri zavezuje, da V r3. s finančnimi sredstvi podprlo pre-e tezne izvoznike, da bi tako dosegli
y p°P.rečje — rezultat, ki ga sicer zaradi "č j^zjih zunanjih cen ne bi mogli doseči, j- hkrati to pomeni tudi uveljavljanje novega ustavnega sistema, saj zdru-)• zeno delo tudi na tem področju rešuje it yPrašanje odnosa med uvozom in .. 'zvozom, kajti tisti, ki vplačujejo v ta [} sklad, so pretežni zvozniki. t Glede na to, da so zdaj vse TOZD ,j ~ razen Industrije Emo Celje — pod-
1	pis^le samoupravni sporazum, ri pncakujemo, da bo njegova tl ^javitev daia rezultate v letu
1
H Kako pa je z izplačevanjem izvozit n'h premij federacije? li »Pri izplačevanju izvoznih premij
i) So se.Pojavljale velike zamude, v prvi polovici leta tudi nekaj mesečne.
" To seveda vpliva destimulativno!"
Kako ocenjujete realne možnosti — v smislu najnovejših gospodarskih
Anton Stipanič - direktor področja za marketing.
gibanj na svetovnih tržiščih — za pospeševanje, oz. za povečevanje izvozne aktivnosti?
..Najbrž je prezgodaj ocenjevati, da je gospodarske recesije na zahodu konec in, da je pred nami cvetoča prodaja. Zaradi raznih političnih in socialnih položajev vse zahodne države poskušajo pospeševati gospodarsko aktivnost. Zato lahko opazimo težnjo po povečevanju naročil iz zahodnih držav. Eden izmed vzrokov za to povečanje pa je tudi, da so bila skladišča repromateriala precej izpraznjena. Zato lahko upamo, da bomo izvoz Iskre v letu 1976 v skupni vrednosti med 70 in 80 milioni dolarjev lahko realizirali."
Na zunanjetrgovinski konferenci smo slišali, da kvaliteta Iskrinih izdelkov ni najboljša. Kako pa to vpliva na
izvoz? Kako je trenutno s kvaliteto Iskrinih izdelkov?
..Menim, da je kvaliteta eden izmed osnovnih faktorjev v doseganju načrtovanega izvoza, ki se pa, seveda, veliko bolj odraža tedaj, ko konjunktura pojenjuje; že najmanjše napake se odražajo v odpovedi celotnega naročila, kar se sicer v normalnih okoliščinah ne dogaja. Glede kvalitete pa moram dodati, da se zaenkrat ni nič bistvenega spremenilo. Čudeža prek noči ni bilo! V Iskri trenutno poteka akcija, s katero si bomo poskušali povrniti ugled, ki smo ga uživali v svetu."
Kako se Iskra pripravlja na povečevanje izvozne aktivnosti organizacijsko in kakšen pomen ima po vašem mnenju organizacija izvozne dejavnosti za njen uspeh?
»Izgradnja lastne zunanjetrgovinske mreže je eden izmed faktorjev, da nas je recesija težje prizadela; dokaz za to je Iskrina prodajna organizacija v Švici, ki je kljub recesiji v letu 1975 v primerjavi z 1974 — povečala izvoz za sto odstotkov, čeprav je znano, da je bila Švica skoraj najbolj prizadeta ob recesiji. Zato menim, da bo treba tej temi posvetiti posebno pozornost, tak zaključek smo sprejeli tudi na zunanjetrgovinski konferenci na Otočcu."
In če dovolite, konkretneje: v čem posebej se kaže pomen razvitosti lastne prodajne mreže ZP Iskra v tujih državah?
»Prav bi bilo, da bi uvoz Iskre iz zahodnih držav potekal prek Iskrinih predstavništev in firm. Ne zaradi njihovega zaslužka, pač pa zato, ker vse zahodne države sprejemajo uvozne omejitve in se tam naše firme, ki v domicilne države samo uvažajo, znajdejo na spisku nezaželjenih firm, čeprav Iskra iz tistih držav tudi uvaža in bi z uravnovešenjem uvoza z izvozom imela trdna tla pod nogami."
Vsekakor, možnosti je veliko, Iskra
Izpolniti naloge
še ni vseh izrabila!
mak
(Nadaljevanje z 2. strani)
odgovornih delovnih mestih. Zato je lahko nagrajevanje vodilnih delavcev pogojeno le z njihovimi dolžnostmi in uspešnim izpolnjevanjem slednjih.
Pri idejnopolitičnem delu se je organizacija ZK Elektromehanike poleg izvajanja programa ZKJ usmerila tudi v akcijo za obnovo članstva (ki se je od leta 1973 podvojilo in sicer v korist mladih in neposrednih proizvajalcev), v idejno politično usposabljanje kandidatov za sprejem ter novosprejetih članov, organizirala pa je tudi nadaljnje usposabljanje članov UK. Obravnavala je tudi dokumente CK ZKJ.
Sledilo je poročilo o delu sveta ZK na ravni Elektrokovinske industrije Slovenije, v katerega je vsaka 00 izvolila 1 člana. Sekretariat šteje 21 članov, izmed katerih so trije iz Elektromehanike. Uresničevanje ustave in sklepov kongresov ZK je po besedah poročevalca Danila Dolgana pri tem ena najpomembnejših nalog. Na zasedanjih omenjenega sveta aktivno sodelujejo tudi najuglednejši politični delavci. (Povzetke in vsebino zasedanj smo v našem glasilu že objavili). Dodamo naj le še to, da naj bi o objavljenem akcijskem programu široko razpravljale vse osnovne organizacije. V okviru Elektromehanike so doslej to storile le tri, potrdile pa so ga večinoma vse. Sedaj pa se bo treba vprašati, ali smo ustavna določila že prenesli v prakso in kako. Za realizacijo akcijskega programa pa so zadolženi predvsem komunisti v TOZD.
V razpravi na obe poročili je bilo med drugim izraženo nezadovoljstvo članov s predvidenim prevelikim zvišanjem OD vodilnih delavcev, pri čemer je bil postopek sprejemanja te odločitve po mnenju razpravljalcev prehiter.
Tako pa je bila Zveza borcev Elektromehanike prva družbenopolitična organizacija, ki je opozorila na to pomanjkljivost. Pridružila se ji je
tudi 00 ZK skupnih služb 8. 12. z istimi pripombami kot so že navedene v začetku tega zapisa.
Kot drug pereč problem so raz-pravljalci označili nezadovoljivo informiranje o delu delavskih svetov TOZD ter na zborih delavcev. Kot pred njimi člani ZSMS so tudi komunisti poudarili, da so skupine na teh zborih prevelike za kvalitetno seznanjanje z obravnavano snovjo ter odločanje o tem. Seveda pa je tudi dolžnost tako njih samih kot delegatov DS, da posredujejo naprej ustrezne informacije.
Na vprašanje, kako bo izpolnjen plan za 1. 1975, je glavni direktor Aleksander Mihev pojasnil, da pričakujejo kljub celoletnim hudim gospodarskim težavam 97 % izpolnitev. Izrazil je tudi upanje, da bo poslovanje v L 1976 uspešnejše. Pri tem pa se bo treba osloniti predvsem na notranje rezerve. To bo toliko laže, ker se realizacija koordinacijskega posla Metaconta 10-C za tranzitne centrale bliža izpolnitvi.
Eno izmed vprašanj je načelo tudi smotrnost nagrajevanja zasluženih delavcev v trenutku, ko se DO srečuje s številnimi gospodarskimi problemi. V sklepih vseh 00 pa naj bi se odražala izhodišča za razreševanje vseh omenjenih problemov. Pri tem mora biti osnovna naloga konference, da prične uresničevati akcijske programe ZP Iskra in ZK ter pri tem bedeti nad izvajanjem sprejetih smernic.
Konferenca je nato sprejela naslednji sklep: sekretariat sveta ZK bo pripravil predlog sklepov konference ter jih posredoval v obravnavo in potrditev vsem osnovnim organizacijam.
Sledila je slovesna podelitev zlatih značk ZKJ ^članom kolektiva za 25-letno aktivnost v ZK. Prejelo jo je 33 komunistov. Petim članom 00 ZK TOZD TEN je bilo izrečeno priznanje za 10-letno aktivnost. Ob koncu so podelili članske izkaznice ZK 23 novosprejetim članom.
Viktorija Budkovič-Rayyes
Srečanje upokojencev Iskra Commerce
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV - NOVA GORICA
Kakovostni prehod z licenc na kooperacijo
Delitev dela med Avtoelektriko in Boschem že daje lepe rezultate. Osnova je velikoserijska proizvodnja in z njo konkurenčnost. Partnerja iščeta še nove možnosti.
^ "Ppkojencev med pozdravnimi besedami glavnega direktorja Iskra Com-\ ™rce Uije Mediča.
110 Pogovorov tega dne se je začenjata z: ,AH se še spominjaš?
Kmalu bo minilo pol leta, odkar sta Iskrina Industrija avtoelektričnih izdelkov in zahodnonemška firma Robert Bosch iz Stutgarta sklenili dolgoročno proizvodnjo kooperacijsko pogodbo. Dokument sta, kot je znano, podpisala glavni direktor Industrije avtoelektrike Jože Eržen in komercialni direktor firme Bosch dr. Mauch.
Pogodba ureja sodelovanje med partnerjema pri proizvodnji in delitvi dela na področju alternatorjev, zaga-
Ob zaključku leta 1975 so se v vrtnih salonih gostišča „Šestica“ znova sešli upokojenci Iskra Commerce in delovne skupnosti strokovnih služb ZP Iskra na tradicionalnem novoletnem srečanju. Na srečanju je sodelovalo nekaj nad 100 upokojenih od 130 povabljenih iz IC, IPS in strokovnih služb ZP Iskra.
Upokojence je najprej pozdravil predsednik koordinacijske konference sindikata IC Jože Oblak, za njim pa glavni direktor IC Ilija Medič, ki je'ob tej priložnosti tudi nakazal nekaj podatkov o poslovanju v iztekajočem se poslovnem letu. Čestitkam upokojencem za novo leto se je pridružil še predsednik delavskega sveta DS SS zdmženega podjetja Stane Jenko.
Upokojenci so tudi letos prejeli Iskrine stenske koledarje ter po 1.000 dinarjev novoletne nagrade, ob skupnem kosilu in po njem pa seje razvilo prijetno in tovariško vzdušje, v katerem so razumljivo imeli glavno besedo spomini na leta, ko so upokojeni še aktivno doprinašali svoj delež k skupnim uspehom Iskre.
Na- srečanju upokojencev pa smo slišali za naše uredništvo razveseljive glasove, da naš časopis zelo radi prebirajo in jim pomeni najtrdnejšo vez s kolektivom, v katerem so dolga leta aktivno sodelovali. Potrudili se bomo, da bodo „Iskro“ odslej prejemali tudi vsi tisti, ki iz kakršnega koli razloga po upokojitvi niso prišli do nje.
-C-
njalnikov in magnetnih vžigalnikov, torej izdelkov, ki so v proizvodnem programu temeljnih organizacij Industrije avtoelektrika. Predvidena
znane zahodnonemške firme krit z izvozom.
Sodelovanje z renomiranim proizvajalcem omogoča Avtoelektriki predvsem to, da je v stalnem stiku z razvojem avtoelektričnih izdelkov v svetu, hkrati pa jo sili k nadaljnjemu izboljševanju kakovosti izdelkov. Delitev dela s firmo Bosch omogoča šempeterski Iskri — seveda pa tudi Bosch —. cenejšo proizvodnjo in z njo večjo konkurenčnost na tržišču, hkrati pa vpliva na hitrejšo razširitev proizvodnega programa ter tako na zmanjševanje uvoza avtoelektričnih
S podpisa poslovne pogodbe med Iskra Avtoelektrika in firmo Bosch.
menjava je v razmerju 1 : 1, s čemer je zagotovljen enak obseg uvoza in izvoza.
Kooperacijska pogodba omogoča velikoserijsko proizvodnjo določenih delov avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici, za protivrednost izvoženih izdelkov pa dobivajo od Boscha dele avtoelektričnih agregatov, za katere ima zahodnonemška firma že utečeno velikoserijsko in avtomatizirano cenejšo proizvodnjo. Te izdelke bi morali v Novi Gorici izdelovati v majhnih serijah in bi bili zato dosti dražji od uvoženih.
Najpomembnejša pridobitev te pogodbe za Avtoelektriko je vsekakor v spremembi odnosov med part-neijema. Le-ti so doslej sloneli izključno na licenčnih odnosih, dočim prehajajo zdaj v enakopravnejše kooperacijsko sodelovanje. Nova oblika sodelovanja bo ugodno vplivala tudi na devizno poslovanje Avtoelektrike, saj bo uvoz od te svetovno
agregatov za osebna in tovorna vozila v Jugoslaviji.
Avtoelektrika iz Šempetra pri Novi Gorici sodeluje s firmo Bosch že od leta 1967. Kot že rečeno je to sodelovanje sprva slonelo le na licenčnih pogodbah, zaradi enostranosti pa se ni dovolj hitro razvijalo. Prav kooperacijska pogodba pa je vplivala na okrepitev sodelovanja ter odpira nadaljnje možnosti.
Predviden obseg sodelovanja in dobav v tem letu sicer še ne bo tako velik, da bi bil zadovoljiv za oba part-neija. To je povsem razumljivo, saj je od podpisa pogodbe preteklo šele slabe pol leta, Avtoelektrika in Bosch pa že intenzivno iščeta nove stične točke in nove izdelke, v proizvodnji katerih bi lahko sodelovala.	lD
Kadri, kadri in spet kadri...
„Bojim se, da bo leto 1976 po gospodarski strani enako težko, če ne še težje kot leto 1975,“ je na seji predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ZP poudaril generalni direktor Jože Hujs. „Da bi čimbolje premostili krizo, moramo biti predvsem enotni, moramo delati in moramo skrbeti za kadre."
Iskrine družbeno-politične organi- enotnost, bomo lahko čez leto dni z
zacije: sindikat, zveza komunistov, zveza borcev in mladinska organizacija so v ponedeljek, 29. decembra organizirale v poslovni stavbi v Ljubljani skupen sestanek. Na njem so ocenili svoje delovanje ter poslovanje ZP Iskra v 1. 1975 ter nakazali osnovne smernice za 1. 1976.
Glavni referat je imel na seji generalni direktor Iskre Jože Hujs, ki je podal oceno poslovanja združenega podjetja za lani "ter napovedi za 1. 1976.
Najprej se je dotaknil reorganizacij skih sprememb v Iskri, ki so potekale prav v času hude svetovne gospodarske krize. Le-ta je precej vplivala na potek in izvajanje zastavljenih reorganizacijskih nalog, kljub temu pa lahko že zdaj ugotavljamo ugodne rezultate tega prestrukturiranja. Uspehi se kažejo predvsem v tem, da se je proizvodnja približala prodaji, po prvih težavah pa se nam je med drugim precej izboljšala tudi likvidnost.
„Ne moremo pa biti zadovoljni z racionalizacijo poslovanja,“ je poudaril generalni direktor, „kjer smo pričakovali mnogo več. Na tem področju je pred nami še hud boj, prav tako pa bomo morali zastaviti vse sile, da bomo dosegli tehnično in tehnološko povezanost."
Po njegovih besedah smo pri branž-ni reorganizaciji uspeli opraviti le polovico zastavljenih .nalog, druga polovica pa nas še čaka. „Lahko bi navajali številne objektivne okoliščine za to polovičarstvo, toda zavedati se moramo, da šteje le tisto, kar smo naredili," je dejal Jože Hujs.
V	nadaljevanju je ugodno ocenil poslovanje Iskre kot celote in njenih posameznih branž in TOZD, ki so z redkimi izjemami kljub ekonomski krizi v domovini in v svetu kar dobro gospodarile.
Med naloge, ki nas čakajo v 1. 1976, je uvrstil predvsem nadaljnje uresničevanje ustavnih načel ter zakona o zdmženem delu, nadaljnje prilagajanje naše organiziranosti tema dvema dokumentoma, krepitev enotnosti znotraj Iskre, novo leto pa je pomembno tudi zato, ker bomo sprejeli program srednjeročnega razvoja, od tega programa pa bo odvisno naše delo v prihodnjih petih letih.
V	1. 1976 se bo verjetno uresničilo tudi dolgoletno Iskrino predvidevanje, da bosta profesionalna in industrijska elektronika postali prioritetni panogi. To je seveda lep uspeh, ki pa zahteva hkrati tudi izredne napore. „Med drugim moramo biti usmerjeni predvsem na reševanje kadrovske problematike, saj so kadri predpogoj za normalno poslovanje," je dejal generalni direktor. Svoj referat je zaključil z naslednjimi besedami: „Bojim se, da bo 1. 1976 po gospodarski strani enako težko, če ne še težje kot 1. 1975. Da bi čimbolje premostili gospodarsko krizo, moramo biti predvsem enotni, moramo delati in moramo skrbeti za kadre. Če bomo uspeli ustvariti strokovno in politično
veseljem ugotovili, da je bilo leto 1976 uspešno, da nam je uspelo uresničiti zastavljene načrte in odgovorni smo, da jih uresničimo!"
Sejo je vodil predsednik sindikalne konference v združenem podjetju Jože Čebela. Opozoril je, da so bile v
1.	1975 pred sindikatom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami velike naloge, ki sta jih narekovala predvsem reorganizacija Iskre po posameznih industrijah ter združevanje dela in sredstev. Ocenil je, da vseh nalog nismo opravili in, da nam jih je še dosti ostalo.
Glavna naloga je bila vsekakor skrb za samoupravno organiziranost, ki pa, kot je dejal, ni povsod uveljavljena skladno z ustavo in zakonodajo. Lani smo sprejeli veliko samoupravnih sporazumov, toda od pravega sporazumevanja smo še daleč. In kdo je odgovoren za to? Jože Čebela je poudaril, da to niso le D PO, pač pa tudi samoupravni in poslovni organi.
Med oceno sindikalne dejavnosti je opozoril, da je sindikat uspešno izvedel vse zastavljene naloge — razen ene: oddiha in rekreacije delavcev. „Veliko investiramo v proizvodnjo.
toda v družbeni standard premalo," je poudaril predsednik sindikalne konference. „Pred letom dni, natančneje — 24. decembra 1974, so se vse DPO in direktorji takratnih delovnih organizacij odločili za enotno pot pri reševanju vprašanj na področju oddiha in rekreacije. Kaj smo naredili v tem letu dni? Skoraj nič!"
Kot osnovni predpogoj za uspešno delo je Jože Čebela v nadaljevanju opozoril na enotnost, pa naj bo to v okvim Iskre, SOZD Elektrokovinske industrije, ali elektro in elektronske industrije Jugoslavije. V okvir te enotnosti sodi med drugim predvsem skupno planiranje razvoja naše panoge, enotno planiranje in skupen nastop na tržišču.
Na skupni seji so spregovorili o delu drugih družbenopolitičnih organizacij sekretar sveta SOZD EKI Stane Preskar, predsednik organizacije ZB ZP Iskra Franc Križnar in predsednik KK ZSMS ZP Iskra Miloš Pavlica, ki so opisali delo svojih organizacij ter nakazali načrte za 1. 1976.
Med njimi je Stane Preskar namenil največ pozornosti uresničevanju akcijskega programa ZK v vseh TOZD ter opozoril, da je ta program osnova za naš prihodnji razvoj medsebojnih odnosov. „V akcijskem programu smo zapisali pomembna načela, ki pa jih ne bomo mogli uresničiti, če ne bomo enotni in če ne bomo delovali na vseh ravneh." je poudaril Stane Preskar.
LD
Zborovale so skupne službe Industrije za široko potrošnjo
Sredi decembra je bil v Ljubljani zbor delovnih ljudi skupnih, služb Iskre Široke potrošnje. Sestali so se, da bi po kritični presoji potrdili več samoupravnih sporazumov in pretresli notranjo problematiko. Ta zbor je bil zares potreben, saj delavci teh skupnih služb delajo na delovnih me stili od Sežane do Železnikov.
Zbor delovnih ljudi skupnih služb branže Široke potrošnje je otvoril predsednik sindikata, glavni direktor Lojze Žumer pa je poročal zbranim o poslovni problematiki delovne organizacije. Direktor je v kratkem povzel enoletno gospodarjenje Široke potrošnje in ugotovil, da je bilo kljub tisočem zaprek marsikaj presenetljivo dobro rešenega. Saj je ta branža zares iz fundamentov nova delovna organizacija, prostorsko raztresena po vsej zahodni in južni Sloveniji, s skupnimi službami na treh krajih in skladišči na 13 krajih. Organizacija je seveda tu in tam zašepala, saj še vedno primanjkuje kadrov, čeprav so jih zbrali že iz vseh TOZD. Rešitev za formacijo skupnih služb pa je bila vseskozi zvesta dogovoru, da bodo zaposlili čimanj novih zunanjih sodelavcev in združili v skupne službe čimveč že zaposlenih, seveda ne na škodo posameznih tovarn. Zaposlili so po večini, oziroma v skupne službe pritegnili, že zaposlene strokovnjake in sodelavce. Tako so postavili soliden temelj na vseh področjih iz delavcev, ki poznajo Iskrino in branžno problematiko iz prakse in dolgoletnih izkušenj. Na drugi strani
SEJA RS ZSS
Prizadevanja za stabilizacijo
Na svoji zadnji seji v 1. 1975 je Republiški svet Zveze sindikatov razpravljal o predlogu resolucije o družbenoekonomskem razvoju ŠRS v 1. 1976 ter o predlogu sindikalne liste za letos. S predlogom resolucije je soglašal, le da jo je dopolnil, ker je glede otroških dodatkov menil, da bi morali z resolucijo v mejah razpoložljivih sredstev s politiko dohodkovnih cenzusov ohranjati realno vrednost otroškega dodatka občanov z nizkimi osebnimi dohodki.
Sindikalno listo za 1. 1976, še bolj prilagojeno resoluciji in stabilizacijskim težnjam, je RS ZSS sprejel in jo objavljamo v celoti na današnji-
5.	in 6. strani. Pri tem je menil, naj bi namesto celotnega poprečja za osnovo za izračun naj nižjega osebnega dohodka (60 % osnove) upoštevali poprečni OD v gospodarstvu. Manjši bo tudi regres za prehrano, medtem ko pa naj bi nadomestilo za čas bolezni do 30 dni znašalo 90 % od
osnove in naj bi ga na tri mesece vskla-jevali z gibanjem OD.
RS ZSS je nadalje tudi opredelil naloge pri izpolnjevanju določil resolucije. Ža dosego zaželenih rezultatov bo borba zaradi stabilizacijskih teženj in še tudi letos težavnega položaja, v katerem se bo znašlo naše gospodarstvo, prav gotovo trda. Zadržati na vajetih bo treba splošno in skupno porabo, zlasti pa vso skrb posvetiti povečevanju reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in za to tudi zagotoviti potrebna finančna sredstva.
Sindikati se bodo zavzemali za spoštovanje z resolucijo dogovorjenih razmerij v gospodarjenju z družbenim proizvodom, treba pa bo hitreje po-družabljati skupno porabo in posodabljati proizvodne zmogljivosti in vso skrb posvečati nadaljnjemu razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Združeno delo bo moralo organizirano in celovito odločati o družbeni reprodukciji. Naloga sindikatov pa je združevanje dela in sredstev, povezovanje v reprodukcijske in dohodkovne celote in uresničevanje samoupravnega načrtovanja. Naši rezultati v gospodarjenju
pa so režijo le minimalno razširili.
Seveda pa nekatere službe še niso docela zaživele, saj imajo le „od p ravnike poslov", ki pa so žal raztreseni po različnih lokacijah. Marsikaj se bo izboljšalo sredi maja, ko se bodo vsi preselili na eno mesto v Škofji Loki.
Seveda pa bo prodajna služba ostala v poslovni Iskrini stavbi, ker je to potrebno zaradi kupcev in stalnega kontakta z IC in službami Združenega podjetja.
Prihodnje leto pa naj bi bilo leto enotnosti, poenotili naj bi delitev OD, poslovanje in zadeve, ki zadevajo vso branžo. Seveda pa bo ostala „razno-likost v enotnosti", saj ima vsaka TOZD pravico do svojih specifičnosti, ki jih narekuje že prostorska in proizvodna raznolikost.
Po krajši debati so bili sprejeti samoupravni sporazumi o delitvi sredstev za OD, o prenosu sredstev in virov. Seveda pa sredstva za opravljanje zunanjetrgovinskih funkcij ostanejo v upravljanju IC, ker zunanjetrgovinske posle še vedno opravlja za vso Iskro ta organizacija. Prav tako je s sredstvi za prodajalne IC v naši državi. Ta sredstva so namreč potrebna za funkcioniranje IC in s tem tudi večjega dela Iskrine prodaje proizvodnih artiklov.
Ob koncu so se pogovorili še o problematiki-negativne bilance v Prža-nu. Poročal je ekonomist, pomočnik glavnega direktorja tov. Grčar. Povedal je, da je situacija sicer težka, vendar rešljiva s solidarnim sodelovanjem delovnega kolektiva v Pržanu, Široke potrošnje in celotne Iskre. Krivda za nastalo situacijo pa ni zgolj v Pržanu, ampak tudi v objektivnih tržnih razmerah doma in v svetu. „Seveda mora biti težišče sanacije v Pržanu, ostale TOZD pa bodo pomagale," je bil sklep zbora delovnih ljudi.
Plodna izmena mnenj na tem zboru je pokazala, kako potrebni so taki sestanki.	xp
bodo lahko boljši le ob večji delovni in splošni družbeni storilnosti dela. RS ZSS se bo za dosego tega odločno zavzemal.
Sindikati se bodo zavzemali za nadaljnje uveljavljanje delitve po delu ter socialne popravke, ki bodo pomagali reševati težave zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki, prav tako pa tudi za takšno zaposlovanje, da bomo dosegli vseh enako stopnjo produktivnosti, kot smo jo dosegali, če ne bo mogoče doseči večje.
Republiški svet ZSS je predlagal, naj bi v Svetu ZSJ razpravljali o problemih, ki nastopajo zaradi neenakomernega razvoja samoupravnih odnosov v gospodarskih dejavnostih, za katere morajo biti po zakonu ustanovljene interesne skupnosti. Morale bi, povezane v sveži SIS, odločati tudi o politiki cen, prav tu v nekaterih republikah delajo prepočasi.
-ar
Srečanje z upokojenci TOZD Elektromotorji
Vsakoletno srečanje upokojencev v Elektromotorjih v Železnikih je že dolgoletna tradicija. Vendar je tako obujanje spominov ob Novem letu vedno novo in sveže. Saj je v tovarni vedno kaj novega in stari delavci se pomladijo med trakovi in stroji.
povabil na izlet spomladi, „ko se bo ogrelo in bo zacvetel maj."
Direktor tovarne Tone Rakovec, pa je povedal nekaj o letnem poslovanju, uspehih in novitetah v proizvodnji in težavah ob recesiji, s katero se ubada vse naše in svetovno gospodarstvo.
Letošnje novoletno srečanje upokojencev je bilo v znamenju prijetnega presenečenja. Nekdanje sodelavke so nakleklale velik simbol Iskre. Ob pozdravu ga je izročil Anton Jelenc. S kozarcem v roki je napil vsemu kolektivu in se zali valil, da tovarna vsako leto poskrbi za prijeten izlet nekdanjim delavcem in ob novem letu pokaže novitete v proizvodnji. To je za nekdanje sodelavce pravo doživetje, saj ni nikomur, kdor je dolga leta delal, živel in ustvarjal s tovarno, vseeno, kako ta danes živi in napreduje. „Tovariši, sodelavci in mlajši kolegi", je napil Anton vsem, „izpijmo čašo na napredek, na srečno novo leto in prosperiteto tovarne. Naj cvete in daje sadove, kar smo sejah, naj živi in se razvija naša Iskra".
Vsi navzoči so živahno zaploskali. Predsednik sindikalne organizacije Mirko Guzelj je zaželel vsem upokojencem srečno Novo leto in se jim zahvalil za številen obisk ter jih
Upokojenci so si ogledali proti -vodnjo in se srečali z nekdanjimi sod* lavci. Zanimiv je takle ogled. Pet vff dičev je šlo z upokojenci po tovarn' -pa so se vrnili skoro sami. Obiskovale -so se porazgubili ob strojih in sodelav -cih, s katerimi so nekoč delali. Tul! tam se je kdo pozanimal pri namest niku" o problematiki in delu stroji traku in obujanju spominov kar f1 hotelo biti konca. Nove stroje in nov* j tehnološke postopke so p dl valili pokritizirali, saj je treba vedeti, da sd bili obiskovalci ljudje z izkušnjami ti _ dolgoletno prakso.
Na koncu so se spet vsi našli zL mizami in ob kozarčku in prigrizki dve uri obujali spomine in povprašal1, to in ono gostitelje.
Veselih šal ni manjkalo, zato stt_ skrbeli zlasti vedno nasmejana Beta, k_ je skrila svojih osemdeset let in Poreff tova, ki je s svojimi pripombaflj podžigala salve smeha med sodelavci,
FCf-
Uspela razstava slikarskih del
Alojza Dularja
Za konec preteklega leta je Društvo likovnikov ZP Iskra izpeljalo še eno izmed svojih akcij, kot jih je že nekaj v'kratkem obdobju svojega obstoja. Pripravilo je namreč samostojno razstavo slikarskih del amaterskega slikarja Alojza Dularja iz Iskra Commerce, aktivnega člana društva, likovnika, čigar dela smo že vselej doslej srečevali na razstavah naših likovnikov ob dnevu borca in dnevu Iskre. Razstavo sedemnajstih platen je s skromnim ceremonijalom odprl predsednik Društva likovnikov ZP Iskra Ivan Razboršek 29. decembra ob 13.30 v avli 14. nadstropja naše stolpnice. Solidno pripravljena in urejena bo razstava vse do 17. januarja prikazovala sadove slikarskih prizadevanj Alojza Dularja, ki večino svojega prostega časa rad preživi s čopičem v roki, ob barvali in platnih, na katera izliva svoja notranja občutja.
Kolikor skopa je bila udeležba na otvoritvi razstave, toliko več je zdaj obiskovalcev iz stolpnice in od drugod, ki se z zanimanjem in vidnim zadovoljstvom pomudijo ob razstavljenih slikah Alojza Dularja, nekaj portretih, pokrajinskih motivih in nekaterih aktih. Najbrž ni treba biti posebno dober poznavalec slikarstva, da bi občutil vsaj malo tistega, kar je avtor svojstvenega vdihnil v vsako izmed njih. Iz Dularjevih pokrajinskih
Uspel Dularjev akt.
motivov odsevata mehkoba in njegov'P privrženost naravi, pri slikanju ne sk®s pari z bogatim izborom barvH”C odtenkov, pri portretih je konkrti-f nejši, morda bolj realističen in spet ('11 aktih spreten pri izbiri motiva.
Globlje v oceno posamezne razsM™1 Ijene slike spričo preskromne razg'1 danosti v slikarstvu ne tvegam, zanesljivo pa lahko trdim, da vsekati1* razstava slikarskih del Alojza Dulafle), zasluži, da si jo ogleda vsakdo, ki ti^ ličkaj čuti do slikarske umetnosti, n c
Likovnik Alojz Dular resnično iti' s svojimi slikami na razstavi ^la-povedati!	_j Q/
SINDIKALNA LISTA ZA 1.1976
I. UVOD
Ta sindikalna lista je skupen dogovor organizacij in organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, ki je nastal na osnovi javne razprave na vseh ravneh njihove organiziranosti. V njej so zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katere š sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v občini, samoupravnih sporazumih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke dejavnosti ter v samoupravnih splošnih aktih temeljnih in drugih organizacij zdmženega dela in delovnih skupnosti.
Sindikalna lista nima neposredne pravne veljave. Stališča sindikalne liste pa postanejo obvezna za udeležence samoupravnih sporazumov in družbenih do-|°vorov, ko bodo — z zavzemanjem sindikalnih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazumevanja — postala sestavni del samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev f3 osebne dohodke in ustreznih samoupravnih splošnih aktov udeležencev. V ■ti tem primem veljajo za kršitev teh določb sankcije, ki so določene v samo-H upravnem sporazumu, oz. v družbenem dogovoru.
. Osnovne organizacije sindikata so dolžne zagotoviti dosledno- uveljavljanje sindikalne liste v mejah razpoložljivega dohodka.
| Stališča sindikalne liste se uveljavljajo delno v samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke dejavnosti, delno v druž-
mh dogovorih o razporejanju dohodka v občinah. Razmejitev je dogovorjena takole:
r
m \\ VSEBINA sindikalne liste družbene dogovore o •^ZPOREJANJU DOHODKA V OBČINAH:
~ najnižji osebni dohodek,
-	najvišji osebni dohodek, življenjski stroški in osebni dohodki,
-	dohodek pripravnikov, nadomestilo osebnega dohodka za
_ cas bolezni,
povračilo strpškov za prihod na delo in odhod z dela,
~ regres za prehrano med delom, nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo,
~ nagrade študentom in učencem na praksi,
spodbujanje in organiziranje inova-C1jske dejavnosti v organizacijah združenega dela,
namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo,
-	izobraževanje,
t ~ oblikovanje družbeno dogovor-so porab* del3 sredstev sklada skupne
rfli regres za letni dopust,
alt' - solidarnostne pomoči’
lav - nagrada za delo ob odhodu v po-
i it koj,	r
e^— nagrade ob delovnih jubilejih, n'
OVJ 2- VSEIHNA SINDIKALNE LISTE al M SAMOUPRAVNE SPORAZUME i st DEJAVNOSTI:
11 if- nočno delo, i zC ^e!0 na dan nedelje, zld_ TT na dan državnega praznika, išal deljen delovni čas,
oblika osebnega dohodka po vlože-
st<_ nem minulem delu,
t, K- „<X?atek za omejevanje fluktuacije, reff nadomestilo osebnega dohodka za
ah1 h i V čL.asu udeležbe na mladinskih ivci, delovnih akcijah,
"j*!0™stil° za ločeno življenje,
_ izplačila po pogodbah o delu,
' Vn*ce za službena potovanja v __ državi ter stroški prenočevanja,
tujin11^6 23 s^uz^ena potovanja v
kilometrina,
~ terenski dodatek,
_ KČ,1° ^btvenih stroškov, izporeian"V d,rU,Žbenih dogovorih o ačini ^ dohodka v posamezni »stavkp S0^MVeljavlj.ena tališča in leni v nn^iidtkalne liste, ki so nave-
i° Po doln-10 uki’ 86 udeleženci ravna-zuma svoL h ^moupravnega spora-urejena « , xxejavnostl’ s katerimi so
Nikalne U^P3 k-1" postavke celotne Dostavke K° pa 80 ta stališea in [ogovorih UvelJavljeni v družbenih
|em dogovoru. Udeleženci ravnaj° P°
indikalm3!' 8!ovenskih sindikatov v ma t 11 fa let0 1976 so uskla-isto“ s jugoslovansko „sindikalno veta Zv^et“,na seji predsedstva
‘ovembra i97"d1ttat°V Ju8oslavije, 11. indikatottl31110 11810 razlaga c)dbor
eoVporazumPvt niJC za samoupravno skosebnih rir,iinjIi ° debtvi dohodka in -votomembS0*™. ki bo vsebinsko krttDeU,*^* ™^S= objavljal .udi ,
i^V^OHODKIIN NJI-
5 oVm12"11 osebni DOHODEK
‘t^konomskitr1 0Sebni dohodek je i k delavcu m kate8orija, ki zagotavlja ■ j^host. a erialno in socialno var-
k3*avca,\^ajniŽp]. osebni dohodek de-. £■	Pravlja najenostavnejša dela
in dela poln delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SRS.
(3' Normalni delovni uspeh delavca' pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženca, ki ga opredelijo v samoupravnem splošnem aktu na osnovi samoupravnega sporazuma dejavnosti.
(4)	Vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela predvidi v svojem letnem načrtu normalni poslovni uspeh in določi najnižji osebni dohodek iz drugega odstavka te točke.
(5)	60—odstotni poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela, ki je določeno s samoupravnim sporazumom dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto, ali poklic.
2.	NAJVIŠJI OSEBNI DOHODEK
(1)	Najvišji osebni dohodek mora biti tako kot dmgi osebni dohodki odvisen od zahtevnosti delovnega mesta, ugotovljene po metodi analitične ocene in individualnega uspeha delavca ter uspešnosti gospodarjenja temeljne in druge organizacije združenega dela, oz. od uspešnosti delovanja delovne skupnosti.
(2)	V družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v občini se udeleženci dogovorijo o enotnih osebnih kazalcih, po katerih bodo periodično obravnavali izplačila najvišjih osebnih dohodkov. Pri tem ocenjevanju upoštevajo podatke službe družbenega knjigovodstva o izplačanih najvišjih osebnih dohodkih in po potrebi ukrepajo za odpravljanje neskladij in nezakonitih pojavov v njihovem gibanju.
3.	ŽIVLJENJSKI STROŠKI IN OSEBNI DOHODKI
(1)	Pri usklajevanju osebnih dohodkov Zaradi rasti življenjskih stroškov je potrebno v okviru doseženega dohodka upoštevati:
—	resolucijo o družbenoekonomski politiki tekočega leta in družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976;
-	osnove in merila samoupravnega sporazuma dejavnosti o oblikovanju sredstev za osebne dohodke.
(2)	Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije v soglasju s koordinacijskim odborom za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka objavi v Delavski enotnosti odstotek, za katerega so se povečali življenjski stroški.
Skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov po objavi podatkov iz prejšnjega odstavka te točke preučijo ekonomska gibanja in predlagajo udeležencem način za zagotovitev z resolucijo in družbenim, dogovorom dpločenih razmerij v gibanju sredstev za osebne dohodke.
(3)	Upoštevaje prvi in drugi odstavek te točke se usklajujejo tudi zneski iz prve in četrte točke sindikalne liste.
4.	OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKOV
(1)	Pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini:
-	najmanj 60 % in največ 70% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, če ima srednjo izobrazbo;
—	najmanj 80 % in največ 90 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, če ima višjo izobrazbo;
— najmanj 95 % in največ 105 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, če ima visoko izobrazbo.
(2)	Akontacija osebnega dohodka pripravnika je lahko do 20 % višja od dogovorjene po prejšnjem odstavku te točke na podlagi meril v samoupravnem splošnem aktu za ugotavljanje individualnega uspeha, ki ga dosega pripravnik, ali če je njegov pripravniški staž daljši kot leto dni.
(3)	Akontacija osebnega dohodka pripravnika se poveča še za dodatke za težje delovne razmere, skladno z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
III.	NEKATERA IZPLAČILA, KI BREMENIJO SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE
Dodatki po točki 5, 6, 7, 8 in 9 se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov pod točko 7 in 8, ki se med seboj izključujeta. V tem primeru gre delavcu tisti dodatek, kije višji.
Kaj se šteje za obračunsko osnovo, oz. za doseženo akontacijo osebnega dohodka, določijo udeleženci v samoupravnem sporazumu dejavnosti.
5.	NADURNO DELO
(1)	Za delo, ki traja dlje kot poln delovni čas, gre delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove, ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Sindikalne organizacije in njihovi organi se bodo zavzemali za to, da individualni poslovodni organi in drugi vodilni ter vodstveni delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ne bodo prejemali plačila za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), ker je plačilo za to delo že zajeto v osebnem dohodku ovrednotenega delovnega mesta, pa katerem dela tak delavec. Izjemno je možno plačilo za tako delo le v primeru, ko pristojni samoupravni organ tako sklene za vsako delo posebej.
(3)	Osnove in merila za obračun osebnih dohodkov za čas dežurstva in stalne pripravljenosti določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti.
(4)	Osnovne organizacije sindikata morajo zahtevati, da samoupravni organi v temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ob sprejemanju periodičnih obračunov obravnavajo razloge in obseg uvedbe ter obračun osebnih dohodkov za nadurno delo.
6.	NOČNO DELO
(1)	Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini najmanj 30 % in največ 50 % obračunske osnove, ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Če temeljna, ali druga organizacija združenega dela, oz. delovna slupnost določi dodatek za nočno delo v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za nočno delo.
(3)	Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure naslednjega dne, oz. do 6. ure zjutraj, če se to ujema z nočno delovno izmeno.
(4)	Udeleženci določijo v samoupravnem splošnem aktu konkretno višino odstotka iz te točke.
7.	DELO NA DAN NEDELJE
(11) Za delo na dan nedelje gre delavcu od 35 % do 50 % obračunske osnove, ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Če temeljna, ah druga organizacija združenega dela, oz. delovna skupnost določi dodatek za delo na dan nedelje v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za delo na dan nedelje.
(3)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
(4)	Udeleženci določijo v samoupravnem splošnem aktu konkretno višino odstotka iz te točke.
8.	DELO NA DAN DRŽAVNEGA PRAZNIKA
(1)	Za delo na dan državnega praznika gre delavcu poleg zakonsko dolo čenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka za opravljeno delo na ta dan še dodatek v višini 50 % obračunske osnove, ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti lahko v posebno upravičenih primerih določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih višji dodatek, kot je določen v prvem odstavku te točke.
(3)	Če temeljna', ali druga organizacija združenega dela, oz. delovna skupnost določi dodatek za delo na dan državnega praznika v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za delo na dan državnega praznika.
(4)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
9.	DELJEN DELOVNI ČAS
(1)	Samoupravni sporazumi dejavnosti, katerih udeleženci imajo zaradi narave dela deljen dnevni delovni čas, laliko določijo poseben dodatek delavcu, ki dela v deljenem dnevnem delovnem času.
(2)	Dodatek za deljen delovni čas znaša največ do 320 dinarjev mesečno (bruto), če traja prekinitev dnevnega delovnega časa več kot eno uro in največ do 640 dinarjev mesečno (bruto), če traja prekinitev dve uri, ali več.
(3)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
(4)	Če temeljna, ali druga organizacija združenega dela, oz. delovna skupnost določi dodatek za deljen delovni čas v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v drugem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za deljen delovni čas.
10.	NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS BOLEZNI
(1)	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znaša 90 % mesečnega poprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti „Vzaje-mnost.“ Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delah
(2)	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni od prvega dneva bolezni dalje je lahko določeno v drugačnem odstotku le v tistih primerih, ki jih določa zakon.
(3)	Osnovne organizacije sindikata se bodo zavzemale za učinkovito kontrolo in za odpravljanje zlorab tega nadomestila, kot tudi za odpravljanje vzrokov izostankov zaradi bolezni.
11.	OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA PO VLOŽENEM MINULEM DELU
(1)	Delavčev osebni dohodek je sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po samoupravnem sporazumu dejavnosti, je torej odraz vloženega živega in minulega dela delavca.
(2)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti naj bi v letu 1976 izdelali merila za oblikovanje dela osebnega dohodka iz naslova minulega dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, oz. delovnih skupnostih.
(3)	Dokler se za osebne dohodke po vloženem minulem delu upošteva za merilo samo delovna doba, lahko znaša najvišji možni odstotek:
Delovna doba	Najvišji odstotek
od obračunske mesečne osnove, ali dosežene mesečne akontacije osebnega dohodka delavca
nad 1 do 5 let	1
nad 5 do 10 let	2
nad 10 do	15 let	4
nad 15 do	20 let	6
nad 20 do	25 let	8
nad 25 .do	30 let	10
nad 30 do 35, oz. 40 let	12
(4)	Del osebnega dohodka po delovni dobi po navedeni lestvici ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo pokojnino.
12.	DODATEK ZA OMEJEVANJE FLUKTUACIJE
(1)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki zaradi čezmerne fluktuacije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti, lahko to določijo v samoupravnem sporazumu dejavnosti, vendar ta dodatek ne more presegati 5 % obračunske osnove, ali dosežene akontacije osebnega dohodka delavca.
(2)	Če v temeljni, ali drugi organizaciji združenega dela, oz. v delovni skupnosti uvedejo v svojem samoupravnem splošnem aktu ta dodatek, hkrati določijo, v katerih primerih, za katera delovna mesta’, oz. poklice in v kolikšnem odstotku, ali znesku gre delavcem ta dodatek.
13.	NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA DELO V ČASU UDELEŽBE NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH
(1)	Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati, da bodo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti in v samoupravnih splošnih aktih določili pogoje in višino nadomestila osebnega dohodka delavcem za čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
IV.	PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE
14.	DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI TER STROŠKI PRENOČEVANJA
(1)	Dnevnice so za vse delavce enake.
(2)	Dnevnica znaša: - za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 96 dinarjev;
— za čas odsotnosti nad 12 ur največ 150 dinarjev.
(3)	Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 170 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 75 dinarjev na noč.
(4)	Udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti lahko določijo tudi znižano dnevnico, ki znaša za čas odsotnosti od 6 do 8 ur največ 50 dinarjev. Do tako znižane dnevnice so upravičeni delavci, ki nastopijo službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega' delovnega časa, ali pa ga končajo vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
(5)	Dnevnice in stroški za prenočevanje gredo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
15.	DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO
(1)	Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe.
(2)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so pri svojem poslovanju vezani tudi na maloobmejni promet, določijo v svojem samoupravnem sporazumu ali družbenem dogovoru za območje višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur.
16.	KILOMETRINA
(1)	Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene — kilometrina - znaša za vsak prevoženi kilometer največ do 1,50 dinarjev.
(Nadaljevanj na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
(2)	Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
17.	TERENSKI DODATEK
(1)	Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, kijih ima delavec pri delu na terenu.
(2)	Terenski dodatek znaša največ do 70 dinarjev na dan.
(3)	Terenski dodatek gre delavcem v primerih, ko sta organizirana hrana, ali prenočišče na terenu, sicer ima delavec pravico do dnevnice po 14. točki sindikalne liste.
(4)	Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta. Terenski dodatki so pod enakimi pogoji enaki za vse delavce.
(5)	Terenski dodatki gredo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
(6)	Pogoje za pridobitev pravice do terenskega dodatka in njegovo višino določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih, v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti.
18.	NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE
(O Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ do 1.250 din.
(2)	Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je vselil v družinico stanovanje, družine pa ni preselE.
(3)	Pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno življenje in višino nadomestila določijo udeleženci v svojem samoupravnem splošnem aktu.
19.	POVRAČILO STROŠKOV ZA PRIHOD NA DELO IN ODHOD Z DELA
(1)	Temeljna in druga organizacija združenega dela, bz. delovna skupnost lahko povrne stroške za prihod na delo in odhod z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji s tem, da delavec sam prispeva najmanj 40 dinarjev. Ti stroški se povrnejo za prevoz od stalnega bivališča do kraja delovnega mesta. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ do 0,50 dinarjev za prevoženi kilometer.
(2)	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
(3)	Pogoje za pridobitev pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in višino tega povračila, določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih, v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti.
20.	POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV
(1)	Selitveni stroški se povrnejo delavcu, ah njegovim družinskim članom, če se" preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, upokojitve, ali smrti delavca in, če je preselitev v interesu temeljne, ali druge organizacije združenega dela, oz. delovne skupnosti. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem pri temeljni in drugi organizaciji združenega^dela, oz. delovni skupnosti, kjer so bili zaposleni in je le-ta zainteresirana za izpraznitev tega stanovanja.
(2)	Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških.
(3)	Če je preselitev v interesu organizacije, se lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi.
21.	REGRES ZA PREHRANO MED DELOM
(1)	Organizacije sindikata si morajo prizadevati, da si delavci v temeljni
ISKRA
Štev. 1 — 10. januar 1976
in drugi organizaciji združenega dela, oz. v delovnih skupnostih zagotovijo med delom organizirano toplo prehrano. Za takšno se šteje prehrana, organizirana v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, oz. delovnih skupnostih, ali ki je po dnevnih obrokih zagotovljena pogodbeno z ustreznim obratom.
(2)	Temeljne in druge organizacije zdmženega dela, oz. delovne skupnosti regresirajo prehrano med delom, upoštevaje pri tem pogoje in težavnost dela, največ v višini do 250 dinarjev mesečno na delavca.
(3)	Izjemno se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane po prvem odstavku te točke, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. Soglasje za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov pa je za določen čas občinski svet ZSS, po predhodnem pismenem mnenju ustreznega republiškega odbora sindikata, upoštevaje pri tem dogovorjene kriterije.
(4)	V obliki vrednostnih bonov se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in, če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom.
(5)	Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen, ali skrajšan delovni čas v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, oz. delovni skupnosti.
(6)	Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini.
(7)	Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe, navedene v tej točki, za tiste dneve, ki niso na delu v temeljni, ali drugi organizaciji združenega dela, oz. v delovni skupnosti, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni.
22.	SPODBUJANJE IN ORGANIZIRANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
(1)	Izhajajoč iz načela, da je inovacijska dejavnost sestavni del rednega poslovanja v organizacijah združenega dela, se bodo organizacije in organi sindikatov na vseh ravneh svoje organiziranosti zavzemali za praktično uresničevanje tega načela.
(2)	Ker ekonomski učinki inventivne dejavnosti pomembno vplivajo na višino dohodka, naj udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti, ali v družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v občini opredelijo osnove in merila ter določijo postopke, ki bodo spodbujali delavce k organiziranemu razvoju in nagrajevanju dosežkov inventivne dejavnosti.
(3)	Osnove, merila in postopke, dogovorjene v samoupravnih sporazumih dejavnosti, ali družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v občini, naj udeleženci konkretizirajo v svojih samoupravnih splošnih aktih, pri čemer naj se dogovorijo, da bodo:
—	določili, kateri samoupravni ‘organi oblikujejo politiko inventivne dejavnosti in skrbijo za njeno izvajanje;
—	določili naloge poslovodnih organov in strokovnih služb na področju inventivne dejavnosti;
—	določili taka merila za nagrajevanje izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in umestnih opozoril, da bodo odškodnine, oz. nagrade spodbudne in odvisne od doseženih materialnih, oz. nematerialnih koristi za organizacije združenega dela; v istem nagrajevanju je treba zajeti poleg avtorjev tudi vse druge delavce, ki sodelujejo pri uresničevanju inventivnega predloga;
—	v vsakoletnih gospodarskih načrtih predvideti sredstva za financiranje inovacij;
—	uvedli poleg odškodnin, oz. nagrad različne oblike moralnih priznanj, posebno uspešnim avtorjem pa naj organizacije združenega dela nudijo še druge ugodnosti (izredni plačan dopust, podelitev štipendije, izpopolnjevanje v stroki ipd.);
—	določili evidentiranje vseh vrst stroškov in ekonomskih učinkov inventivne dejavnosti ter spremljanje njihovih praktičnih učinkov;
—	določili postopek in način evidentiranja, obravnavanja in uveljavljanja inventivnih predlogov;
—	spodbudili interes pri delavcih za inventivno dejavnost prek integriranih glasil in drugih oblik javnega obveščanja.
V.	IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA
23.	IZPLAČILA PO POGODBAH O DELU
(1)	Delavski sveti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, oz. sveti delovnih skupnosti ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa poimensko obravnavajo izplačila za delo po pogodbah o delu ter ocenijo upravičenost in zakonitost pogodb in izplačil.
(2)	Temeljna in druga organizacija združenega dela, oz. delovna skupnost mora v višini in namenu izplačila za delo po pogodbah o delu obvestiti temeljno, ali drugo organizacijo združenega dela, oz. delovno skupnost, v kateri je redno zaposlen delavec, kije to izplačilo prejel.
24.	NAGRADE UČENCEM POKLICNIH ŠOL EN UČENCEM Z UČNO POGODBO
(1)	Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo pripadajo vse leto, tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni. Nagrade znašajo najmanj:
-vi. letniku 720 dinarjev (neto),
—	v II. letniku 840 dinarjev (neto),
—	v III. letniku 1000 dinarjev (neto).
(2)	Temeljne in druge organizacije združenega dela lahko določijo po merilih v svojih samoupravnih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu.
(3)	Nagrada — obvezna in dodatna skupaj - ne sme presegati najnižjega osebnega dohodka, določenega v tej sindikalnflisti.
(4)	Razmerje med denarno nagrado in izdatki za prehrano in stanovanje določa ustrezni organ občinske skupščine v skladu z zakonom.
(5)	Določilo te točke je v letu 1976 prehodno in se uporablja, dokler ne bodo ti učenci v celoti vključeni v sistem štipendiranja.
25.	NAGRADE ŠTUDENTOM IN UČENCEM NA PRAKSI
(1)	Nagrade študentom in učencem za obvezno prakso ne smejo biti nižje od 720 dinarjev mesečno in ne višje od 60 % poprečnega neto osebnega dohodka v SRS v preteklem letu. Konkretno višino nagrade določijo udeleženci v - svojih samoupravnih splošnih aktih.
(2)	Te nagrade ne izključujejo štipendij.
(3)	Osebni prejemki, ki jih temeljne in dmge organizacije združenega dela, oz. delovne skupnosti izplačajo študentom in učencem, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo v času šolskih počitnic, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjena s samoupravnim sporazumom dejavnosti.
VI.	NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE
26.	NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO
(1) Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj kot 6 % od bruto osebnih dohodkov; v tem je zajetih tudi 0,3 % za gradnjo dijaških in študentskih domov.
27.	IZOBRAŽEVANJE
(1)	Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za ustrezno strokovno organiziranost kadrovskih in izobraževalnih služb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, oz. v delovnih skupnostih, za uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju ter ustvarjati pogoje za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev na podlagi določili občinskih dogovorov o kadrovski politiki in v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljal cev.
(2)	Osnovne.organizacije sindikata so dolžne skrbeti, da udeleženci družbenih dogovorov o razporejanju dohodka v občinah določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih merila, s katerimi bodo zagotovili tudi sredstva
za financiranje dogovorjenih programov izobraževanja delavcev.
(3)	Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 % bruto osebnih dohodkov.
(4)	Ta sredstva se uporabljajo le za strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev; 0,5 % teh sredstev pa se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine.
VII.	PREJEMKI OZ. IZDATKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE
28.	OBLIKOVANJE DRUŽBENO DOGOVORJENEGA DELA SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE
(1)	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, oz. v delovnih skupnostih oblikujejo sredstva družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe tako, da le-ta ne presegajo 70 % višine poprečnega mesečnega (bruto) osebnega dohodka na zaposlenega v SRS za preteklo leto, pomnoženega s poprečnim številom delavcev v teh organizacijah, ali s številom delavcev ob koncu preteklega leta.
(2)	V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za:
—	regres za letni dopust učencev poklicnih šol in učencev z učno pogodbo;
—. stanovanjsko gradnjo;
—	gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje; ta sredstva znašajo najmanj 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu;
—	preventivno zdravstveno varstvo;
—	nagrade ob vhodu v pokoj; — otroško varstvo;
—	humanitarne organizacije;
—	pomoč dmžini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu.
(3)	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, oz. v delovnih skupnostih bodo v letu 1976 zagotovili, da bo poraba vseh sredstev sklada skupne porabe, razen sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo in za sredstva skladov solidarnosti, rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek temeljne in druge organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo.
29.	REGRES ZA LETNI DOPUST
(1)	Sredstva za izplačevanje regresa za izrabo letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 1000 in največ 1.200 dinarjev na delavca; ta znesek se pomnoži s številom zaposlenih delaycev, v katerega se vštejejo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo.
(2)	Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve.
(3)	Regres za izrabo letnega dopusta je za posameznega delavca lahko višji, ali nižji od zneskov, po katerih se oblikujejo sredstva za ta regres. Osnove in merila za določanje višine regresa posameznim delavcem določijo temeljne in druge organizacije združenega dela, oz. delovne skupnosti s svojim samoupravnim splošnim aktom, pri čemer upoštevajo tudi socialne in zdravstvene razmere delavcev.
(4)	Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe dopusta in ga prejme pri tisti temeljni, ali drugi organizaciji združenega dela, oz. delovni skupnosti, pri kateri izrabi dopust.
(5)	Regres za izrabo letnega dopusta gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo.
(6)	V regres za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu.
30.	SOUDARNOSTNE POMOČI
(1) Za solidarnostne pomoči se štejejo:
a) pomoč temeljne, ali druge organizacije združenega dela, oz. delovne skupnosti družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu. Ta pomoč je enaka višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojne organizacije in zneski, ki jih za ta namen priznavajo zdravstvene skupnosti v svojih samoupravnih sporazumih;
. b) denarna pomoč delavcu v primeru daljše bolezni, ali ob smrti v ožji
družini in to največ v višini neto poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v organizaciji v preteklem letu;
c)	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah, ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
č) enkratne letne obdaritve upokojencev;
d)	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti;
e)	druge solidarnostne pomoči.
(2) Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči — razen pod točko a) — daje osnovna organizacija sindikata.
31.	NAGRADA ZA DELO OB ODHODU V POKOJ
(1)	Nagrada ob odhodu delavca v pokoj znaša dva in največ tri neto poprečne osebne dohodke na zaposlenega v SRS v preteklem letu, ki ga objavi zavod SRS za statistiko. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve.
(2)	Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine.
(3)	Udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini določijo merila za višino te nagrade. Pri tem se upošteva ob upokojitvi ali smrti priznana delovna doba.
32.	NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH
(1)	Če udeleženci v družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v občini, ali v svojem samoupravnem splošnem aktu določijo nagrade za delovne jubileje glede na delovno dobo, prebito v temeljni in drugih organiza-cijah zdmženega dela, oz. v delovnih skupnostih, lahko znašajo najvišji zneski teh nagrad:
—	za 10 let delovne dobe 2.300 dinarjev,
—	za 20 let delovne dobe 3,450 dinarjev,
—	za 30 let delovne dobe 4.600 dinarjev.
(2)	Organizacije, ki prvič uvedejo nagrade za delovne jubileje, jih lahko priznajo tudi delavcu, ki je enega izmed takih jubilejev že dosegel. V ’ takem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej.
(3)	Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja in konkretno višino ter oblikovanje nagrade za posamezne delovne jubileje določijo temeljne in dmge organizacije združenega dela, oz. delovne skupnosti v svojem samoupravnem splošnem aktu.
Vlil.POSTOPEK ZA UVELJAVITEV SINDIKALNE LISTE
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sprejel sindikalno listo za 1. 1976 na svoji seji 24. decembra 1975 in sklenil, da se uveljavlja v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih po temle poenostavljenem postopku:
1.	Skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov pripravijo predlog sprememb in dopolnitev, potrebnih za uveljavitev sindikalne liste za 1. 1976.
2.	Skupna komisija pošlje predlog sprememb in dopolnitev sindikalnemu ‘ organu, kije pristojen za podpis samoupravnega sporazuma, oz. družbenega dogovora. Ko skupna komisija uskladi predlog sprememb in dopolnitev s stališči pristojnega sindikalnega organa, pošlje dokončni predlog v sklepanje o sprejemu udeležencem.
3.	Spremembe in dopolnitve, s katerimi se v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih uveljavljajo stališča in postavke iz sindikalne Uste za 1. 1976, veljajo od dne, ko so te spremembe in dopolnitve sprejete, uporabljajo pa se -od dne, za katerega se dogovorijo udeleženci. Udeleženci pa ne morejo določiti datuma uporabnosti pred dnevom uveljavitve sprememb in dopolnitev, razen za tiste spremembe in dopolnitve, ki zadevajo oblikovanje namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo in izobraževanje ter za oblikovanje dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe tet prejemkov, oz. izdatkov iz tega sklada. Ta določila se uporabljajo od 1. 1. 1976 dalje.
Številka: 22-27-13/1 Ljubljana, 24. december 1975
Za republiški svet Zveze sindikate'1 Slovenije: predsednik: JANEZ BARBORIV
PRAVNIŠKI KOTIČEK
Razporeditev na drugo delovno mesto iz zdravstvenih razlogov
Tožnik S. V. iz tovarne Vega v Ljubljani je pred občinskim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti odločbe o razporeditvi na novo delovno mesto in določitve osnove osebnega dohodka.
Tožnik je bil namreč po sklepu Pristojnega odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu temeljne organizacije z odločbo razporejen na delovno mesto transportnega delavca. V skladu s pravnim Podukom v navedeni odločbi je tožnik pravočasno vložil pismeni zahtevek za preizkus odločitve, vendar pa delavski svet temeljne organizacije kot pristojni organ v 30-dnevnem roku na zahtevo ni odgovoril. Zaradi tega je v skladu z 62. členom zveznega ZMRD tožnik zahteval varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču, prvostopno odločbo temeljne organizacije pa izpodbijal in zatrjeval, da je nezakonita in neveljavna predvsem zaradi tega, ker „je bil tožnik razporejen na delovno mesto transportnega delavca kljub temu, da za to delovno mesto ni sposoben in je ta okoliščina toženi stranki zelo dobro znana.11
Tožena temeljna organizacija je navedbe v tožbi prerekala in v odgo-voru, ki ga je zaradi novih navedb in dodatnih pojasnil tožnika še dopolnjevala, predvsem navajala naslednje:
Tožnik S. V. je bil pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu in pred nastopom dela poslan na zdravniški pregled, na katerem je bil spoznan za zmožnega za opravljanje dela kot NK priučenega delavca v barvarni. Ob nastopu pa je pri zdravstvenem pregledu delavec zamolčal, niti ni bilo to razvidno iz drugih dokumentov oziroma kartoteke, da oluje za epilepsijo (božjast).
' avec ie svoie (khanje polizdelkov) opravljal ob kamnitih kori-im, napolnjenih z vodo. Kmalu po nastopu dela se je pričelo dogajati, da Je tožnik dobival epileptične napade delom in pri tem se je tudi pori h kVal" ^ tovarni so v začetku vse podobne primere obravnavali kot nesreče pri delu, vselej pa so mu omo-lui 1 tudi potrebno zdravljenje. Prav anko pa je bilo tudi ugotoviti, da je no delo v takšnih razmerah za delav-ca nevarno.
Tožnik je bil tokrat ponovno po-an na zdravstveni pregled na zahtevo meljnc organizacije, na podlagi ka-rega je specialist splošne medicine v jem zdravniškem potrdilu podal f,nJe>, da „S. V. zaradi bolezni iih pfPSlje) ni zmožen za delo pri stro-1 delovnem mestu povsod tam, Dn er ki se lahko ob morebitnem Do&m epileptičnem napadu Poškodoval, prav tako pa ni zmožen
nriti m,^a takšna dela, kjer bi lahko Pnslo do nesreče.11
npJrSt,° J® bilo ugotovljeno tudi na
li	kliniki Kliničnih bolnic v
4ubljam kamor je bi] s v tudj
inv-,v!!’i	, k* bil lahko predstavljen
idski komisiji, saj je navedeni n‘vnei\ obravnavala tudi skupnost ojn inske ga in invalidskega zava-zHr3n az,V Ljubljani - pri čemer je iz avmskega mnenja razvidno med 8Un, da^Je pacient S. V. kronični
epileptik, ki ga je potrebno premestiti na manj nevarno delovno mesto11.
Z zadevo se je ukvarjala tudi socialna služba v delovni organizaciji in pri tem ugotovila, da „se S. V. pri opravljanju dela ponaša zelo neodgovorno do svojega dela in delovne okolice, ne vzpostavlja socialnega kontakta s sodelavci, temveč vpliva na delovno okolje mučno in s svojim vedenjem in izjavami frustrira svoje sodelavce do takšne meje, da so se pričeli celo pritoževati11.
Na podlagi takih in tako obširnih navedb pravnih strank je sodišče ugotovilo naslednja dejstva:
a)	S. V. je pridobil lastnost delavca v združenem delu, pri zdravstvenem pregledu pa je - kljub temu, da sam to ve — zamolčal, da boluje za epilepsijo. Po mnenju sodišča pa je epilepsija bolezen, ki se pri splošnem zdravstvenem pregledu ob nastopu dela ne ugotovi, ali pa vsaj težko, ko pa je bila bolezen naknadno ugotovljena s strani zdravnikov specialistov, je morala tožena temeljna organizacija ukrepati v smislu teh' navodil. Njih vsebina je namreč - kot že navedeno - bila takšna, da zahteva popolno izolacijo tožnika od strojev, ob katerih bi se lahko poškodoval. Sodišče tudi — kot stoji v obrazložitvi sodbe — razume bolezen tožnika in njegovo situacijo v odnosu do sodelavcev, vendar meni, da je prerazporeditev tudi zanj samega bolj varna in ugodnejša. Celo tožnik S. V. sam priznava, da je možnost poškodb na novem delovnem mestu transportnega delavca, ki ga sedaj opravlja, mnogo manjša, kot na delovnem mestu, kjer se je vsak trenutek ob primeru napada lahko poškodoval z udarcem v kamnito korito z vodo.
b)	Iz akta o sistematizaciji delovnih mest je sodišče ugotovilo, da obseg del, ki jih tožnik opravlja na sedanjem novem delovnem mestu ustreza njegovi stopnji izobrazbe, saj ima namreč končane samo 4 razrede osnovne šole.
c)	Sodišče ugotavlja, da je odločitev o razporeditvi na novo delovno mesto sprejeta v skladu z določili zakona in samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, po predpisanem postopku in pred organom, ki je bil izvoljen od delavcev neposredno.
Sodišče na koncu še povdarja, daje bilo torej ravnanje tožene temeljne organizacije povsem na mestu, upoštevaje nevarnost tožnika S. V. v primeru epileptičnega napada. Pravilno pa konec koncev tudi zaradi tega, ker gre moderna kaznovalna politika v smer kaznovanja odgovornih oseb v temeljni organizaciji, saj pri morebitnih nesrečah pri delu odgovarjajo skrajno ostro. V stanju, v kakršnem je tožnik, pa njegov neposredni vodja dela, prav gotovo ne bi mogel zagotavljati, da v primeru napada ne bi.moglo priti do poškodb.
Iz potrdil o osebnem dohodku tožnika za zadnje 3 mesece pred prerazporeditvijo in prve mesece po razporeditvi na novo delovno mesto, pa tudi izhaja, da tožnik pri plačilu osebnega dohodka ni prikrajšan.
Iz vseh navedenih razlogov tako formalnega kot materialnega značaja,
ZBIRAMO FOTOGRAFIJE IZ ZGODOVINE ELEKTROMEHANIKE!
Prihodnje leto bo Iskra — Elektromehanika praznovala 30-letnico ustanovitve. Kulturno umetniške skupine, ki delujejo v okviru sindikalne razstUZaC^e’ k°^0 °k tem jubileju pripravile vrsto prireditev, nastopov in
Foto—kino sekcija „Iskra“ namerava postaviti razstavo fotografij, s , ero želi članom kolektiva in ostalim občanom prikazati razvoj Elek-hornehanike ter življenje in delo v njej.
,.P*av gotovo imate člani kolektiva in njihovi svojci doma shranjenih V*v° fotografij od „Jugočeške“ do danes, ki bi popestrile razstavo.
oditvo sekcije vas prosi, da jih odstopite pripravljalnemu odbom v pre-*™tavo, nakar.vam bodo vrnjene. Še bolj pa bomo veseli, če jih boste
stopili sekciji, ki ima v ta namen organiziran arhiv zgodovinskega gra-uwa. Veseli bomo tudi negativov, iz katerih bi bilo še mogoče izdelati ^ahtetno reprodukcijo.
Prosimo vas, da gradivo pošljete na naš naslov, ali pa nam pišite, kje ^Oglasih se bomo pri vas in se o vašem sodelovanju natančneje
__ Naš naslov: Foto-kirio sekcija „Iskra“ - Kranj, Savska loka L64000 ~ tvranj (v roke" tov. Božu Malovrhu)	'
Vodstvo Foto—kino sekcije „Iskra“ Kranj
je sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „ugotovi se, daje odločba tožene stranke o prerazporeditvi tožnika na drugo delovno mesto in o na tem mestu pripadajočem osebnem dohodku nezakonita in neveljavna11, v celoti zavrnilo, ker je ugotovilo, da gre pri tožniku resnično za takšno spremembo zdravstvenega stanja, ki direktno zahteva ukrepanje v svrho same zaščite tako tožnika samega kot tudi drugih delavcev v delovnem procesu temeljne organizacije.
Sodba je pravnomočna.
Ob takšnih ugotovitvah sodišča je nekako nerazumljivo prizadevanje zastopnika tožeče stranke, kije na vse mogoče načine skušal dokazati nezakonitost in neveljavnost postopka in odločitve tožene temeljne organi-
zacije, posebno še, ker tožnik na novem, za njega varnejšem delovnem mestu, ni imel težjih pogojev dela in nižjih osebnih dohodkov.
In ob takšnem mnenju samo še vprašanje, ki si ga dovoljujemo postaviti: v kakšno smer bi šlo prizadevanje zastopnika tožeče stranke v primeru, da bi temeljna organizacija „ostala slepa in gluha11 za vse zdravniške izvide o stopnji tožnikove bolezni, pa bi do nesreče pri opravljanju dela prišlo? !
(Sodba občinskega sodišča I. v Ljubljani, opr. štev. P—97/75 z dne 12. 3. 1975 se objavlja v skladu s 75. členom republiškega zakona o MRD).
Iskra Commerce
v Združenem podjetju Iskra Kranj Razpisna komisija delavskega sveta
TOZD ZUNANJI TRG Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje delovno mesto:
1. DIREKTORJA TOZD zunanji trg
Poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo
—	da ima vsaj pet let prakse v dejavnosti, ki spada v delokrog TOZD
—	da izpolnjuje pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih opravil
—	da aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik
—	da ima poslovne in organizacijske sposobnosti
—	da ima moralnopolitične vrline
Razpisna komisija delavskega sveta
ISKRA COMMERCE Ljubljana,
Trg revolucije 3
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	POMOČNIKA glavnega direktorja Iskra Commerce
2.	DIREKTORJA direkcije za repromateriai in opremo v TOZD domači trg
3.	DIREKTORJA direkcije uvoza v TOZD zunanji trg
4.	DIREKTORJA direkcije zastopstev v TOZD zunanji trg
Poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in dmžbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo — da imajo vsaj pet let prakse v dejavnosti, ki spada v delokrog razpisanega delovnega mesta
—	da izpolnjujejo pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih opravil (za delovno mesto pod tč. 3. in 4.)
—	da aktivno obvladajo najmanj en svetovni jezik
—	da imajo poslovne in organizacijske sposobnosti
—	da imajo moralnopolitične vrline
Izpolnjevanje teh pogojev mora biti v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite z oznako „na razpis11, ter navedbo delovnega mesta, na naslov: ISKRA COMMERCE, Ljubljana, Trg revolucije 3, Razpisna komisija.
Rok prijave je 15 dni po objavi v dnevnem časopisu.
Tovarna gospodinjskih aparatov UISKRA“
ŠKOFJA LOKA
razpisuje
vodilno delovno mesto
VODJE PROIZVODNEGA SEKTORJA
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: visoka izobrazba strojne ali elektro smeri in 7 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni ter morajo imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti.
objavlja
prosta delovna mesta za:
1.	vodjo marketinga
2.	konstruktorja izdelkov
3 delovna mesta
3.	referenta za interno kontrolo in permanentno inventuro
4.	dispečerja
Pogoji za zasedbo teh delovnih mest so:
pod L: VS izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj VŠ izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj
Kandidat mora imeti izpit za opravljanje zunanjetrgovinske registracije.
pod 2.: VS izobrazba smer strojna in pol leta delovnih izkušenj VŠ izobrazba smer strojna in 2 leti delovnih izkušenj,SS izobrazba smer strojna in 6 let delovnih izkušenj
pod 3.: SS izobrazba ekonomska ali strojna smer in 1 leto delovnih izkušenj
VK izobrazba ekonomska ali strojna smer in 7 let delovnih izkušenj NSU/ izobrazba ekonomska ali strojna smer in 10 let delovnih izkušenj pod 4.: SS izobrazba ekonomska ali strojna smer in 2 leti delovnih izkušenj.
OD po pravilniku tovarne.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
Vse informacije lahko dobite v kadrovski službi naše tovarne.
In memoriam
Amalija
Štamcar
Po dolgotrajni in zahrbtni bolezni nas je za vedno zapustila naša vzorna sodelavka Amalija Štamcar. Kruta smrt jo je iztrgala iz naših vrst in iz njene družine prav v času, ko bi jo otroka mjbolj potrebovala, saj materine ljubezni ni mogoče nadomestiti.
Komaj devetintrideset letna je Malči odšla od nas, ko je polnih 16 let z vso resnostjo, marljivostjo in zagnanostjo opravljala svoje delo v okviru kolektiva TOZD TEN in z nami delila vse dobro in slabo. Nobeno delo ji ni bilo pretežko, opravljala ga je vestno in predano, kljub težki bolezni, ki jo je nosila v sebi.
Ne samo za njeno družino, za vse, s katerimi je sodelovala dolgo vrsto let, je njena prezgodnja smrt boleč udarec. Tako, kot smo jo poznali in spoštovali, jo bomo ohranili v neizbrisnem spominu.
Malči — slava tvojemu spominu in lahka naj ti bo slovenska zemljica!
U.-TOZD TEN
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji smrti moje drage žene in mamice
AMALIJE ŠTAMCAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji s poklonjenim cvetjem izkazali spoštovanje. Posebno se zahvaljujem celotnemu delovnemu kolektivu in sindikalni organizaciji za denarno pomoč, za vso pomoč Albinci Knez in Janezu Udvancu za pomoč in ganljive besede ob grobu
žalujoči mož s hčerkama Darinko in Slavico
ZAHVALA
ob smrti moje drage mame
JULIJANE MERNIK
se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam Iskre Industrije za avtomatiko za izraženo sožalje, za venec in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti
hči Milica Bašič z družino
ZAHVALA
ob težki izgubi naše drage mame in tašče
ANE ZAVRL
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem razvojnega področja in kadrovske službe za poklonjene vence in cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat topla zahvala
hči Mira Nadižar in snaha Cilka Zavrl
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame
MARIJE ŠILAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD SPD—kontrola in TOZD Stikala za izraženo sožalje, podarjene vence in spremstvo na zadnji poti
sin Franci in hčerka Betka
GLASILO BELOVNIS n&vmamt iskra ... ŠIROKA POTEOSN.TA
Želimo uspehov
Srečno In uspeino vs«n
ED in SOZD. Z dosledno raci-latlzacijo in gospodarnostjo moramo zavarovati iia>mijnej$o razširjeno reprodukcijo. V nasprotnem primem bo naša »Iskra« v bodoče slabo blestela.
kupnosti T .parati ter sodeča« nom v skupnih službah ter vseh TOZD v sestavi DO, Hkrati st zahvaljujem za dosedanje sode-—*-'-:jem letu j :č uspehi dosegan
iovanje, v prihodnjent letu pa želim nam vsem Se več uspehov v prizadevanjih za doseganje skupnih cišjev
ior TOŽB « . aparati Škofja Loka Slavkov« Ljubo, Ing. org.
delovno organizacijo Industrijo širokopotrotolh izdelkov je bilo prehojeno - Joto dokaj težavno.
o želim celotnemu delovnemu kolektivu, da bi v naslednjem letu imeli več sreče, uytc-ha In. zadovoljstva. Vse kar si sam želim, želim da se izpolni tu-
Dlrektor TOZD Antene Fefer Franc, dipl. ti. log.
dročjib v Iskri in naši Široki potrošnji doživeli t<Atko sprememb, reorganizacij, preusmeritev dela, da smo vsemu komaj
Delovni uspehi, zlasti pa poslovni niso taki, kakor smo želeli. Upajmo pa, da bo n
i: ne mon.------.. „	... „ , . „,
i podjetja: finančna, kadrovska, tehnaloška-razvojna, ' organizacijska, nabavna, na katerih mora ravna taka netjfti združevanje. Seveda pa končni efekt zdru->anja ne bo dosežen tako dolgo, doktr se vse TOŽB bodo zavedale, da so sestavni del delavne organi-ije in da je njihov uspeh lesno povezan z uspehom
uspešnejše.
To žet im vi organb "

gsasfja.1"*
Vsem delovnim ljudem Iskre
organizaciji za ;
Glavni direktor DO Široka potrošnja
Žumer Alojz, dlpL tog. el.
Enotno in kvalitetno
Glavnega direktorja naše branže Lojzeta Žumra smo prostih naj nam kaj pove o letošnjem poslovanju In o predvidevanjih ta drugo leto. O tem je povedal
tiskih ždim mnogo delovnih uspehov in osebne sreče v lotu
Direktor TOZD Elektrarno-
Mnogo sreče to uspehov v letu 1976 želim vsem sodelavcem v Široki potrošnji, posebno pa v domači tovarni.
r TOZDTVPrtao
nekaj misli.
Ob ocenjevanju poslov.......
u 1975 ne moremo biti povsem . Res da je vrsta ob-

PravJh
vseh organizttcijskav ravne« -------.-več Inventivno«} In------
ostavoim načo.om, da bi tako nadoknadili zamujeno v 1975 le-
Upamo v doslednejše odpravljanje »buttžctiranja«. ‘Uvetjavtii moramo principe' dohodkovnih odnosov znotraj celotne sestav-
3 upor-
t strdkovo* službah

.videnega plana. Je pa — _______naših notranjih vzro-
kov, da nismo dosegli uspehov, ki smo jih pričakovali.
Tako ugotavljamo, da spričo reorganizacije Združenega podjetja, na trgu nismo tako prisotni, kakor bi bilo to treba. Tudi proizvodnja je to občutita. Zato se srečujemo z vrsto banalnih operativnih problemov, la paralizirajo živahnejši tempo
smo pričakovali od leta. Čaka na* predvsem dela na praktični reaiiza stvenih odnosov Široko potroši ‘ relaciji branža (Dalje na 3, strani)
-vliko U realizaciji bi-med TOZDI in
m i
in ■
! - ^ '? '
Smo ob koncu leta 1975. To je leta, v katerem smo dosegli velike uspehe v uresničevanju in izvajanju nove ustave. Leta, v katerem ' nizacija Industrija izdelkov s tem postavljen pomemben kega od vseh šestih, v no TOZD.
Tudi mi, kot je. ob tem k oceniti svoje dosežke in jih pt mi cilji ob začetku leta. Teži v razvoju delovne organizacije Ijanja, premalo pomeni. Pravi rezultat zali Sele v bodočnosti.
V skladu z ustavo in reoi smo iz Šestih TOZD in skuj delovno organizacij njem, da je šestih TOZD, sorodnosti } rajo predvsi slabše zastop
more oba
> branžo
su navada, skušamo mer jati s postavljeni? c« leta. Težka je taka ocena, kep organizacije eno teto, leto ustanov-meni. Pravi rezultati se bodo poka-
, je verjetno tudi glavni vzrok i neorganiziranosti v branži. Za
n! prioritetna in industrija, katero je recesija etu s svojimi negativnimi posledicami najbolj:
■ sa
•i tel tza neenotnosti to taka
povzročali težave, in k videza r,
panoga, ki /a na vsem
zadela.
Nekatere TOZD vedatl pa se moramo,
< stroškov, rasti produktivnosti in iskanju novih pro-1 izvodnih programov, se bodo v prihodnosti še kako J obrestovali Moramo se torej predvsem nasloniti na lastne sile in zaupati tako delavcem ob strojih, kot našim razvojnim oddelkom.
vsem posvečeno ramo v bodočnosti težiti preč delu in odgovornosti pri utesni
delu tn odgovornosti prt ■ pov. Odslej moramo prt opravil svojo dolžnost m ~ ' ' “i sat
tju in organiziranju, mo-?redvsem h konkretnemu esničevanju sprejetih skle- ' ■edvsem vedeti, kako je kdo , ■i mu je blb >zka-0V si želim
zono. Predstavniki samoupravnih orgar boljšega sodelovanja z vodstvom bran upravnimi in vodilnimi organi posameznih TOZD, le tako bomo lahko pridobili na kvaliteti in uspešnosti
,
. t
svojega dela.
Novo leto 1976 naj bo torej leto naših nadaljnjih , prizadevanj, našega skupnega boja ‘
uspehe, dela vsem članom tvl
)nilh
potrošnje
voljstva.
I kolektiva Industrije Izdelkov široke 1976 obilo uspehov, zdravja in zada- , Predsednik delavskega sveta DO Ing. Miro Krek
Tako je videti naslovna stran prve številke časopisa Industrije za široko potrošnjo.
Široka potrošnja lasten časopis
Za Novo leto je izšla prva številka branže Široke potrošnje. Naslovna stran je enako oblikovana, kakor pri časopisu Iskra commerce. Oblikovalci Iskrinega marketinga so predlagali enotno obliko za vse branže in bodo tako oblikovali tudi „glave" ostalih industrij v Iskri.
Naslov novega časopisa je Iskra — Široka potrošnja. Ker je prva številka novoletna, je seveda vsebinsko in oblikovno praznično pobarvana. Na naslovni strani je uvodnik predsednika Delavskega sveta Mira Kreka in voščila vseh direktorjev TOZD, ki želijo sodc-lavcemuspeh inenotnost v novem letu.
Vsaka TOZD ima svoj viden napis in emblem, da bi delavci v posameznih tovarnah takoj videli, „če je kaj našega".
Na naslednjih straneh se vrstijo poročila o uspehih in problemih v preteklem letu v posameznih tovarnah in letna poročila o delu družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov.
ima
Na zadnji strani je urednik napisal pod naslovom:	„Cemu lastno gla-
silo". da ima časopis namen družiti TOZDe najbolj razprostranjene in ,,prostorsko razmetane" branže v Iskri. Prinašal bo gospodarske in personalne novice ter družbenopolitična dogajanja v Široki potrošnji.
Na zadnji strani so slike in glavni podatki o vseh šestih TOZDih in skupnih službah.
Časopis bo izhajal dvomesečno in bo tako delavcem prinašal specifične novice iz Široke potrošnje. Za tekoče obveščanje pa bomo še vedno skrbeli v našem glasilu Iskra.
DOPISUJTE V ISKRO
v__________________:___y
Tekmovanje v namiznem tenisu
Komisija ža šport in rekreacijo pri sindikatu Elektromehanike je organizirala tekmovanje posameznikov v namiznem tenisu za 1. 1975. Tekmovanje se je odvijalo v avli osnovne šole „Simon Jenko" v Kranju, vadbenem prostoru N. T. K. „Triglav“. Udeležilo se ga je 35 tekmovalcev, a žal po tradiciji brez udeležbe nežnega spola. Borbe med tekmovalci so bile izredno zanimive in marsikateri tekmovalec se je pošteno oznojil, da si je priboril čimboljšo uvrstitev.
Tekmovalci do 35 let so zasedli naslednja mesta: prvo mesto je osvojil Stane Tadina iz TOZD Merilne naprave, drugo Matija Trček iz Stikal, tretje Jože Pogačar iz ATC, četrto pa Franci Faganel iz Otoč. Tekmovalci nad 35. fet: prvo mesto je pripadlo Cirilu Markiču iz TOZD TEA, drugo Matjanu Planincu iz ATC, tretje Stanetu Pogačniku in četrto Štefku Vidicu (oba iz Merilnih naprav).
Prvi trije uvrščeni v obeh razredih so dobili praktična darila. Zaključek tekmovanja je minil v veselem vzdušju. Tekmovalci so si zaželeli še več takih tekmovanj, vodstvo slednjega pa v bodoče čimvečjo udeležbo.
Stane Pogačnik
Tekmovalec Dobrovski iz TOZD Vega se je uvrstil na 9. mesto.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem tehnične kontrole tovarne TEA kot tudi osnovni organizaciji sindikata TEA za obisk in praktična darila. Hkrati želim vsem srečno in uspešno novo leto 1976.	Franc Mušič
Kratke športne vesti
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V NOVI GORICI
Prve dni preteklega decembra so se v Novi Gorici končale doslej najobsežnejše delavske športne igre, na katerih je sodelovalo nad 1300 športnic in športnikov iz 47 organizacij združenega dela. Popoln uspeh so dosegle ženske in moške ekipe OZD Salonit iz Anhovega, edine OZD, ki ima plačanega Organizatorja za šport in rekreacijo. Solidno se je na teh tekmah odrezala tudi moška ekipa OZD Iskra Avtoelektrika, kije v močni konkurenci s 165 točkami zasedla 4. mesto, medtem ko so se športnice te organizacije uvrstila slabše. .
NAJMNOŽIČNEJŠE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE DOSLEJ
Pred koncem decembra 1975 so bile končane tudi delavske športne igre občine Novo mesto, na katerih je v devetih športnih zvrsteh sodelovalo skupno kar 229 ekip.
Med sodelujočimi športnicami in športniki delovnih organizacij novomeške občine razumljivo ni manjkalo tudi Iskrinih, ki so se v nekaterih disciplinah solidno uvrstili. Moška ekipa TOZD ELA je zmagala v B skupini v malem nogometu, ekipa TOZD Napajanja pa v kegljanju, medtem ko je v_ odbojki zasedla drugo mesto. V generalni uvrstitvi so ženske novomeške Iskre zasedle solidno 4. mesto z 22 točkami, medtem ko je bila uvrstitev moških skromnejša.
V	teku na 1.000 m je zasluženo zmagal Bučar iz TOZD Upori v Šentjerneju.
EKIPA ELEKTROMEHANIKE TRETJA
V	občinski sindikalni ligi Kranja v vaterpolu, v kateri sodeluje tudi ekipa
Elektromehanike iz Kranja so bile pred koncem leta odigrane vse tekme, po katerih so se vaterpolisti Elektromehanike med devetimi ekipami uvrstili na tretje mesto z 10 točkami. V osmih srečanjih so • štirikrat -zmagali, dvakrat igrali neodločeno, dve srečanji pa izgubili. Nasprotnikom so zabili 28, prejeli pa 33 golov, njihov igralec Naglič .se je z 12 goli uvrstil na mesto drugega najboljšega strelca minule lige.
ŠPORTNIKI IZ TOZD INSTRUMENTI NAJBOLJŠI
Na lanskih delavskih športnih igrah občine Radovljica je sodelovalo 864 športnikov iz 66 organizacij združenega dela. Med njimi je bila dokaj številna ekipa športnic in športnikov i/. TOZD Inštrumenti, Otočc in TOZD TlO, Lesce.
Športniki TOZD Inštrumenti so si v končni uvrstitvi priborili zanesljivo zmago potem, ko so zmagali v plavanju, namiznem tenisu in kegljanju.
366 TEKMOVALK IN TEKMOVALCEV NA SINDIKALNIH TEKMAH V KRANJU
Kegljanje postaja vedno bolj priljubljen šport v delovnih kolektivih. Dokaz za to je udeležba 300 tekmovalcev in 66 tekmovalk iz delovnih organizacij kranjskega področja. Izmed ekip Iskre v tem tekmovanju sta se ekipi Iskra III in Iskra I pri moških uvrstili na tretje in četrto mesto s podrtimi 330 in 318 keglji, pri ženskah pa se je ekipa Iskra III s podrtimi 569 keglji uvrstila na tretje mesto. Druge ekipe so se odrezale slabše, med posameznicami pa je Jožica Zatravec iz ekipe Iskra III bila tretja s 197 podrtimi keglji.
LETOS OBČINSKE SINDIKALNE SMUČARSKE TEKME NA JEZERSKEM
Organizacijski odbor IX. sindikalnih zimsko-športnih iger občine Kranj pod taktirko Iskraša Jake Vehovca ima že polne roke dela. Letošnje tekmovanje bo 14. in 15. februarja na Jezerskem in bo poleg tradicionalnega veleslaloma obsegalo tudi smučarske teke, za moške na 5 in za ženske na 3 kilometre. Pokroviteljstvo nad letošnjimi zimskošportnimi igrami je prevzelo trgovsko podjetje Merkur.	- J.C.—
ZAHVALA
Kolektivu IŠP—TOZD Antene Vrhnika in sodelavcem v orodjarni se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za izrečene čestitke in darilo, vsem članom kolektiva pa želim v prihodnje še obilo uspehov pri delu.
Gašper Mole
Z	\
Smučarski tečaji v Gozd Martuljku
Počitniška skupnost organizira v sezoni 1976 že sedmič smučarske tečaje za člane naših kolektivov in njihovih svojcev. Dobro organizirani tečaji omogočajo, da se tudi začetniki naučijo smučarskih veščin. Tečaje vodijo priznani smučarski učitelji iz Iskre.
Tečaje bomo organizirali v času:
I.	tečaj od 24. 1. 1976 do 31. 1. 1976
Ta tečaj je predvsem namenjen otrokom naših članov, t. j. v času zimskih počitnic.
Vsa mesta v tem tečaju so že zasedena.
II.	tečaj od 31, 1. 1976 do 7. 2. 1976
pa je namenjen vsem zainteresiranim članom Iskre.
III.	tečaj pa bomo organizirali od 7. 2. 1976 naprej, v kolikor bo dovolj interesentov.
Tečaj bo organiziran v depandansi hotela ,,Špik" v Gozd Martuljku. V kolikor bo več tečajnikov, pa bomo preskrbeli dodatna ležišča v zasebnih sobah.
Tečaji bodo 7 dnevni in pričenjali se bodo v soboto s kosilom, končali pa naslednjo soboto z zajtrkom.
, Cena za odrasle — za 7 dni — 1.100,00 din Cena za otroke do 15. leta starosti — za 7 dni 950,00 din
V ceni so zajeti:
— kompletni hotelski penzion z ojačanim zajtrkom, turistična taksa, shramba smuči, stroški učiteljev, zavarovanje in organizacija-
Prijave za tečaj sprejemamo do vključno 22. 12. 1975, na Počitniško skupnost ZP Iskra, Prešernova 27, tel.: 24-926 in 24-905.
Ob prijavi je potrebno plačati akontacijo 500,00 din za vsakega tečajnika.
Vsi stroški tečaja pa morajo biti poravnani do pričetka tečaja na naši blagajni, ali na žiro račun;50104-601-26955 — Počitniška skupnost ZP Iskra Ljubljana, Prešernova 27.
Organizator si pridržuje pravico preklicati organizacijo tečaja, v kolikor bi bilo premalo prijavljencev, ali pa neugodne snežne razmere. Pohitite s prijavami, ker je število tečajnikov omejeno na 40 mest.
v_____________________________________________________________________J
Strelci Iskre še vedno uspešni
Strelska sekcija „Iskra" iz Elektromehanike bo prihodnje leto praznovala 20-letnico obstoja. Žal pa ugotavljamo, da zadnjih nekaj let deluje v dosedaj najtežjih pogojih. Delovna organizacija je zaradi pomanjkanja skladišč spremenila Strelski dom „Franceta Kordeža" v skladišče reprodukcijskega materiala. Tako strelci že daljši čas gostujejo v prostorih drugih kranjskih strelskih družin. Od nekdanjih 30 aktivnih tekmovalcev vseh starosti nastopajo le še člani (občasno pa še članice), ki so se izurili že takrat, ko so lahko trenirali v svojih prostorih. Pionirjev in mladincev ni več.
Ijanju z vojaško puško je bil Černe drugi?
—	za Dan republike je ObSZ Kranj pripravila tekmovanje pod naslovom „100 strelcev za Dan republike". Vinko Frelih se je uvrstil na odlično drugo mesto med 367 strelci ^
—	strelci iz „Save“ so ob dnevu JLA pripravili tradicionalno tekmovanje v počastitev tega. praznika našel armade.
Ekipa Iskre v sestavi Frelih, Černe, Rozman in Malovrh si je po lanskem porazu proti ekipi sekcije ,,Stane Kovačič" iz Primskovega letos spet
t i
Tekmovalci kranjskih strelskih družin in sekcij med tekmovanjem.
I
To pa je zagotovo najvecja škoda, saj je v okolici Elektromehanike in v Šolskem centru Iskre veliko mladine, ki bi našla v tem športu zadovoljstvo in dosegla ob delu s kvalificiranimi trenerji svoje prve športne uspehe.
Ekipi članov in članic sta dosegli v letošnjem letu nekaj lepih uspehov, pa tudi posamezniki so se izkazali. Naj naštejemo rezultate najpomembnejših tekmovanj:
—	na republiškem prvenstvu z zračno puško je na tekmovanju za zlato puščico zasedel Vinko Frelih 15. mesto, Malovrh je bil 32., Rozman 38., Čeme pa 46. Tekmovanje je bilo aprila lani v Domžalah,
— Vinko Frelih je bil četrti na dvoboju Celovec—Kranj. Nastopal je za reprezentanco Kranja v streljanju s pištolo,
— Rajko Rozman se je uvrstil na odlično 2. mesto, ko je nastopal v nemškem mestu Ambergu za ekipo Kranja proti ekipam ameriških in nemških strelcev. V dvoboju Amberg —Kranj pa je bil četrti,
—	članica sekcije „Iskra“ Oblakova se je uvrstila na 3. mesto na letošnjih letnih igrah ZP Iskra, Rozman pa je bil drugi med člani,
— Ob dnevu borca je ekipa Iskre zmagala v Predosljah in prejela pokal. Med posamezniki je bil Frelih drugi v streljanju z MK pištolo, Černe drugi v streljanju z MK puško, Malovrh pa prvi v streljanju z Zračno puško,
—	na republiškem prvenstvu v stre-
priborila prehodni pokal.
Iz naštetih rezultatov in tekmovali, je mogoče ugotoviti, da ima sekcija vedno nekaj zelo dobrih strelcev, ki b1 lahko ob boljših delovnih pogojih do segali še večje uspehe. Pričakujejo, d3 bo vodstvo Elektromehanike končni le prisluhnilo njihovim željam U1 skušalo najti zameno za izgubljen6 prostore v strelskem domu. PripraV' Ijeni so se žrtvovati in ponovno vzgO' jiti nov rod mladih strelcev, ki bo prt1 ali slej moral zamenjati sedanje člane Lahko se namreč zgodi, da bodo se danji aktivni tekmovalci odnehat zaradi trenutnih razmer in tako til pred praznovanjem 20-letnice ral pustili sekcijo, ki je vsa leta ‘dosegal* velike uspehe v občinskem, repub liškem in tudi mednarodnem merilu
B. Malo vrt
Z
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc —	<
Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Casopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
V_______________________________________v