Pod pital |t j« s ugovorom. Dejal j«, da je predloga politično «mašilo, no pa ekonomska reforma« "Kapital je konfiaciran!" jo vzkliknil a velikim obupom. Upe, da bo prihodnji hongrea izdelal novo davčno postavo. S pikrimi besedami je napadel razne predlogine točke Ur okrca! kongres, ker je zavrgel Mellonovo davčno reviaijo.
Washington, D. 0. — Predsed-I nujna potteba, in ker je doseda sik Coolidge je dne 2. junija ob nja davčna postava neznansko po-
štirih popoldne podpisal novo davčno zskonsko osnovo, ki je s tem posula deželna postava.
Takoj potem je podal isjavo, v kateri je navedel njene mnogotere napake in velike pomanjkljivo-ati. Obenem pa se je izjavil, da se
maajkljiva. Pristavil je pa še to, da bo prihodnji kongres zavrgel to postavo ter jo nadomestil s no vo boljšo oanovo,
Coolidge je kar naravnost po vedel, da ni bila ta davčna pred loga aeatavljena na ekonomski
Je^ bati za_narodovo ^ekonomsko j podlagi, nego zmu^mi na poliUc blaginjo v prihodnjoati, če ne po-pravi prihodnji kongres tiatih u-sodnih napak in ne isdela nove davčne predloge.
Predsednik je izpodbijal predlogo, v kateri je oatalo le malo ali ps nič tistegs, kar je Mellon priporočil v svoji davčni reviziji, a raznih strsnih. Njegovi nssori se popolnoma strinjsjo s onimi fi* nančnega tajnika, ki je aeatavil predlogo, kakor je bila v prvotni obliki predložena poalanaki zbornici in senatu. *
Predsednik je dejal, da je pod. pisal novo davčno predlogo aamo zato, ker je davčno zmanjšanje
nem temelju. Predaednlk je obljubil, da bo saatavll vac avoje moči na prihodnjem koagreanem zasedanju v avrho nove in popol noma ekonomsko davčne reforme.
Hudo in pikro je napadel rezue odatavke in točke v novi davčni poatavi ter okrcal kongrca, ker jc ta akoro popolnoma zavrgel vso, kar je kongresu priporočil in na svetoval finančni tajnik Mellon.
Nova davčna poatava doloSu najnižje davke, odkar ae je pri čela zadnja avetovna vojna.
Plačevale! dohodninakega davka ao najbolj razbremenjeni, da (Dalje na 2. atrani.)
Waahington, D. C. — (Fedi Pleaa.) — Samuel Gompers je v imenu Ameriške dclsvske federa cijc spelirsl na voditelje obeh konvencij, republikanake in de mokratakc, ki ae otvorita v nekaj dneh — prva v Clevelandu in druga v New Yorku — naj no-minirata kakega "delavskega" kandidata za predacdnlka ali podpredaeduika.
Edina taka kandidata, ki te doalej omenjata, ata Georgo L. Berry za demokratakega in John L. Lewis za republikanekega podpredsednike. Berry je pred sednik tiskarske unije, Lewis pa rudarsko. DoČim Berry kolikor toliko agitira sa svojo kandidaturo med demokrati^ae Lewis
ne zmeni dosti sa to stvsr.
Otroški Meadaeat : sprejet v
Bilo j*
Washington, D. O. — Senat j«
v pondeljek aprejel otroški a-mi»ndment k ustavi ter se tako odzval prošnji ameriških otrok, da naj jih reši iz mlinov in tova-ren, preden izpolnijo oeemnajaU leto svoje ataroati.
Amendment je bil eprejet. z o bilno dvetretjinako večino. Pet glasov je bilo nad potrebno dve tretjinsko večino. Zenj ja glaeo
valo 61, proti njemu pa 23 aen.v
torjev.
Amendment bo eedaj predložen državam v odobritev. Zagovorni 1» in prijatelji otroškega amend-""nfa upajo, da ga bodo odobrile tri četrtine držav, ko se enldej< državne legislature v mesecu ja carju ns zborovanje.
Dolga borba za ta amendment > »>ila z zmago končana, ko je prišlo do glasovanja v pondeljek ob devetih in 46 minut zvečer po <*ldnevni debati, v kateri ao po. »ikušali nasprotniki dokazati, da J" kaj takega vmešavanje in vti-k«»j* pa poacganje v pravice «^znih držav.
Večina senstorjev iz poljedel.
•kegs pass je podpirsla amendment.
k>r je senat sprejel smendment v »'""ni obliki, kskor gs jc po-»'«'»-ka zbornica, ja konferenca J'wh zbornic nepotrebna. Pred-•"?s 1m> sedaj najprej poelaaa predsednik« Coolidgn f podpis.
ustavi ima predaednlk pravi. f0 P<>dp sati to predlogo, aU ne V"9 P* j« vetlratl. Zatem pride *	držami department.
T" bo izdal na vaa drlave prokla-«"»njo ter povedel v njej, de je »klestili kongrca predložiti otro-•■temi amendment. II ton-■ Ma vse države pozvane, naj •dobre predloženi amendment.
'> ga bodo odobrile tri četrti-^ državnih leg slat ur, bo 'h«J»eti amendment k
Pregled dnevnih dogodkov.
- • : amarlfca
Predaednlk Coolldtfa^e ^'pi-sel davčni aakon s veliko jezo.
Senst je sprejel smendment proti otroškemu delu.
La Follettc ima 23 držav za aeboj.'
Berger jc rekel, da so socisllstl z La Follettom, ako bo kandidat progresistične koslicije.
Gompers milo prozi stari atran-ki za "delavake" kandidate.
Trinajat socialistov oproščenih v Cincinnatiju.
Miljonarska morilca osumljena še drugih zločinov.
Inoaemstvo.
Frsncoski socialisti podpirsjo Herrlots, toda v njegovo vlada ne pojdejo.
Vladna kriza v Nemčiji« Še traja.
Fašistovsks revolts v Rumu niji.
Vstaši zmsgujejo v Albsniji.
Strogi komunisti zmagali v Rusiji.
Sen. LiFellette
in socialisti.
Berger pravi, da ga bodo soeW stl podpirali, 6e sprejme kandM* turo proglasi v ns koalicije.
Washington, D. C. — (Feder. Press.) — Ako Konferenca progresivno politično skcijo, kt otvorl svojo konvencijo 4. julija v Clevelandu, nominira senatorja La Folletta za predsedniškega kandidata, bodo ga podpirali tu dl socialisti, ki sodelujejo v omenjeni konferenci in ki Imajo «vo* jo konvencijo 6. julija. Oe pa bo •La Follettc lo neodvisen republi-kanski kandidat, tedaj ga social! ati ne bodo podpirali.
Tako pravi Victor Tj. Berget, socialistični kongreanik il Wis-oonaina, čeprav je aocialiatifrfig atranka v Wisconslnu v konfllk tu z La Follettom, ker je senator indorairal ondotne republikanske ksndidste, proti katerim so social iatl postavili svoje ksndidste.
Berger je rekel poročevalcu Federated Presaa sledeče: "Mi socislisti vemo, ds je zdsj psiho-logičen moment zs novo strsnko in La Follette jc pslhologlčcn voditelj. Socislisti smo priprsvljc-nl sodelovstl s tsko stranko, če bo neodvisna od kspitallstičnih strank; nc bomo pa šli v nobeno frakcijo republikanske strsnke."
Berger je v svojem govoru v zbornici 27. meja pokszsl, ksko je strsnks Abrahama Lincolna, republikanska stranka, post sls strsnka (Jaryjs, Mellons, Fslls. Dsughertyjs in ftinclsirs, dočim jo strsnks Thomass Jeffersona, demokratska strsnks, postsls strsnka McAdo'ojs, Palmerja In Dohenyja. Citiral je Briabane,
Berlin, 3. jun. — Nemška vladna krisa še ni končana. Kakor danes izgleds, ae morda skrpuca koalicijska vlada brca nacionali-atov in aoclaliatov; to ae agodi le na ta način, Če pridejo zraven bavaraki "ljudski" in če aocia-listi zajamčijo nevtralnost; le na ta načiu ostanejo nacionaliati in fašisti v manjšini v parlamentu.
Danca je počila veat, da enten-ta in Amerika posegata v krizo. Poročilo ae glaai, da ata ameriški poslanik liougbtou in angleški poslanik d'Aberdon informirala dr. Marža, da le vlada .sestavljena is voditeljev srednjih strsnk, more pričakovati podpore od zaveznikov. Htresemann taji, da je to rea.	,
Fašistovtka revolta Izbruhnila v Rumuniji.
Oeneral Avereacu ja po nepotrjenem poročilu mobiliziral ftO.OOO kmetov in strmoglavil Bratla novo vlado.
Dunaj, 3. jun, — Nepotrjene veat i, ki ao prišle na Dunaj, ae glase, da jc izbruhnila revolucija v BukareŠtu. General Avereacu je a avojhnl kmečkimi četami strmo-glavll vlado. Miniatralri predsednik Bratiano je pobegnil.
Bnkareftt, Romunija, 2. jun. — Puč ogroža Bratianovo vlado. Oeneral Avereacu, bivši mioiatr* ski predaednlk in vrhovni poveljnik rumunake armade v avetovn vdjnl, je mobiliziral 50,000 kme tov, katere sdaj vodi proti Bukt rcŠtu. Avereacu je nsznanll, da namen kmetov je, proteatirstl pred kraljem in parlamentom proti Jeanu Bratiauu in njegova mu bratu Vlntilu Bratianu, fi nsnčnemu ministru, ki sta dikta torja Humunije. Averescu ju dolši, da vladata s pomočjo ko rupcije in terorizma ter da ata odgovorna za eksplozijo vsliksn ske zsloge Akodove munlcije, k jc zletela v zrak pri BukareŠtu zadnjo sredo.
Averescu js tudi nsznsnil, ds njegov cilj ni fašistovsks^ niti komunističua diktatura, temveč povratek lluuiuuije v parlamen tarisem in demokracijo ter mir i Uusijo. Fskt pa je, da ae ja gene ral Averescu ravnokar vrnil iz Italije, kjer je bil dva meaaea in kjer ga je Muaaolini obaul s velikimi čaatmi, dasiravno ja Italija v sporu z rumunsko vlado rsdi dolgov.
Brstisnova vlada je izjavila, de ne bo pustila kmečkih demon
Glas, da bo radikalna vlada razgalila Poincare-Morga-novo kupčijo, ki je prineala pariškim politidar jem in bankirjem milijardo frankov grafta, je pretreaal pomične in finančne kroge. — Socialisti so aklenili, da ne atopijo v vlado, bodo pa podpirali Herriota, če se bo držal programa.
Parit, 3. jun.—-Delegatje fran ¡prejšnjim coske aoeiallstične stranko so včeraj sklenili a dvotretjinsko večino, ds socislisti ne pojdejo v novo vlado, podpirali pa bodo a svojimi glasovi v zbornici vsako vlado, ki ao bo dršala volilnega programa levičarskega bloka.
Parit, 3. jun. — Hklep socialistov, da uvedejo parlamentarno pretaka vo, 4ci imt razkrije, pmt dejal JtiTftot. kakimi pogoji jo ameriški finanč
ni maguat Morgan poaodll Franciji «100,000,000 v zadnjem mar-cu, je povsročil veliko raaburje-nje v političnih in finsnčnih krogih.
Grožnja, da mora priti na dan glgantična kupčija, a pomočjo katere ao —kakor ae glaai obtoŠ-ha — Poincarejevi miniatrl In vodilni pariški finančniki poba-sal brez malega eao milijardo frankov v desetih dneh, ja za hip porinila v ozadje predaedniško kri zo in formiranje novega kabineta.
Poineare je sinoči podal dolgo poročilo v obliki razgovora a
finančnim
ministrom Maršalom, v katerem skuša po* biti trpko ohdolšitvo v zvezi a M organov im posojilom, ki ao v še* raj padale v zbornici. Herriut je silovito napadel Poineare jevo vlado, ki se jo pouifola pred pri* vatnim ameriškim bankirjem. "S Francijo ao delali kakor s Turfii* jo, dasi ul bilo povoda za to,1* je
Na zborovanju strank levlčsr* skega bloka, katerega so se udeležili tudi socislisti intemscions-listl, je Herriot dejal, ds ad na celi črti strinja s l)aweaovlm re-psrscijskim načrtom.
Predaednlk Mllleraud le nl dal liobeuega aanmenja, da se izlepa umakne a svojega predsedniškega stolčka v Blyaee palači. Levičarji pa upajo, de ga kmalu pahnejo a parlamentarno taktiko, Vao kaže, da Im kabinetna kriza v Franciji trajala morda dalj časa. Dokler lil nove vlade, mora Poineare voaitl avoj polomljeni voz.
Ameriški letnici dospeli ns Kitajsko.
Polet do tadnje Japonake postaje je bil neugoden. Francoz je v . Koreji.
K -munistl v
obttajldk volitvah. )
a. 3. Jmn. _ l'rad no pero-¡jj*» glaai. da aa komaaiati ime
iaegaj, Kitajska, 3. jun. —
Trije ameriški leUlci so danca doapeli sem iz Kagošim«*.
KagoŠlma, Japonalu, ¡f. jun.— Na tisoče ljudi s« je zbralo ne obrežju tukajšnjega zaliva, ko so se ameriški letelei sinoči spustili na tla pripluvši iz Knšimota. Polet je bilo zelo alab radi vetrov In deževja; šeat ur Je vzelo, da so preleteli 425 milj. To je zadnja poetaja na Joponskem. Letelei se t« prenočili in danes zjutraj pojdejo preko Humanega morja na 500 milj dolgo zračno pot v
Tokijo,	— Franeoski
letalec Doiay je danes zjutraj do-«pel Is Mukdeaa v Hingjang, se. verns Koreje.
ki je piaal, da je demokratska straeij pred kraljevo palačo
stranka le "apare tire" (ekstra1 pripravila je vojsške čete,
avtomobilski obroč) zadaj na republikanskem avtomobilu, katerega šofira sleparski kapitalizem.
Samuel Geapers
stara sfiags.
imsjo povelje streljsti.
Trinajst sscislis-tov oproščenih.
^^mm __________ , (feieago m okolica: V četrtek
izgub, t obč n-kih valit-; deloma >M>Na. Nerešč-nje Um-r**J Bolgariji, ki ao aejprvatura. Holsee izide ob
zaide ob 8:19.
pa I ^ L jaaija.
Washington, D. C. — Fed. Preaa. — Hamurl Gompers Je še nadalje glede avojege stališča napram senatorju I^e Follettu ata-ra sfinga, črprav je Wieconeinčan napovedal boj komuniatom. Nje« gove službene izjave ae pečajo edinole z dolžnostjo organiziran'' ga dela vat ve, ki naj ae po njegovem mnenju obrne na zavednost republikanake in demokratske konvencije. Ko ae v organizacijskem gleailu peča z izvlečki La Pollettovega ptema, navaja samo tista atavke, v katerih ae je La Follette izrekal proti komunistom. Se omenja pa, da ja seas-to r prav pošteno, okrcal tudi republikansko in demokrstsko organizacijo. Nadalje tudi nI razvidno tz Gotapersovega piaa nje, de je Le Poljett« zepočel n< jodvlano kampanjo za zvezno ! predaadništvo na podlagi plet j forme, ki bolj uatresa zahtevam federaaijakih koaveaeij kakor katerakoli druga ream aoeijall Mičac in kmečko-delavske atr»n (he.
Waahington, D, C. — Fed. Press, r- Trinsjst članov aocija-listlčne stranke iz Clnelnnatijs, aretiranih radi veleiiulajatva in naposled oUo jenih na podlagi obdolžbc, češ, da so bili «arotnlki proti vladi, ker so izdati I, 191?. N lak proti kouskripciji, je oprostilo najvišje sodišče. Ko so bili ti soeijsllsti obsojeni, Je bil vlo išen priziv, ki ps je po velikih o vinkih šele pred dvems meaecems prišel ns višjemu sodišču v roke. HIo ja za vprašanje, ali je nasvet »d>t rani dveh ali mnogih oseb, naj ne sodelujejo ljudje v uve-IJevljenju zvezne postave, zarota, I sli ne. Hodišča ja israkio avoje mnenja, ds ni kaj takega še no i bena zarota. In aodiš/e, ki j j imelo to obravnavo v rokah, bi bilo morelo odločiti prvotnemu a govoru proti obdollbem v prilog
Strogi ksaunlitl vzeli vajeti v Raalll.
•klep kongresa;: Stranke je, da mora biti akoaomakega umika, ki je tra jal tri lata.
aepre vrata J
Ottawa, Oni. — Kanadska vlada aa pripre vije ne popolno Is kiješitev jspoaakih imigrsotov po vsgledu Mružemh tfriev
. — ^
Moskva, 3. jun. — Kongres ru ske komunistične strsnke, Jri Je bil zaključen pred par dnevi, je demonstriral dejstvo, da so strogi, čisti komunisti zopet v sedlu. Ontaliovalci, kompromisa rji in drugi slabiči so zleteli Iz stranka ali pa imajo zamašena usta. Ms-šine komunističua strsnke v Ku siji ja dsues močnejšs, boljša in temeljito numa/ana kakor še nt bila prej.
Htrauka je ob zaključku zborovanja poklonila vladi škvadron eroplstiov, ki je bil kupljen zt prispevka članov po vsej deželi.
Poglavitni zaključki kougress soi
(lonpodarski umik, ki gs je bil sačel Lenin leta 1921., mora prti-nehati. Sovjetska Kuaija ne sme dati veu nobeno kouccaija buržoa-siji. Privatna trgovina na drobno naj in živi, toda trdo zvezane naj se plazi toliko časa, da sam» pogine, IJstsnoviti ss ims nov lottnsarijst za notranjo trgovino, ki 4>o popolnoma kontroliral trgo vino na debelo in drobno in narekoval cm*.
Trgovska koncesije inozemeem ae amajo dati la na temelju mefta. nib kompanij in deljenja dobička vlsdo.
Kmetijstvo je Ša vedno težak problem. Kongraa Ja pricnsl, da so kmetje ša /mirom nsjvečjs vprašanja za komuniste. Kampanja za razširjanje komun Ulična idej« na kmetih aa ima podvojiti in podcaateriti, kjer Ja trebe. Ktranka mora izdajati poaebno čaaopUje ze kmeta tu vaake ves dobi delegata, ki b<9 čltal liate onitn kmetom, ki ne suojo čitetl. 1*1« k nt i s slikami a. Imajo po-militi, Vaa aile je treba napeti, da se prepreči koncetrirapje veli kih kmetij v privatnih rokah in o bogatenja kulakov (velikih kmetov).
Na drugi strani ja kongraa odpravil proti versko propagando mad kmeti, ki ve* škodi kot ke risi i. /lasti K slutili, predsednik centralnega izvrševalnega odbora aovjetov, ki je sam kmet, ja kritiziral tako propagando ia pri-poročal druga pota za izobrasfce kmetov. Dejal ja, da edini način, ki izbija nevednemu kmetu vere
vede, znsnstvenih rosnlr o orga* ničnem razvoju in pa umno polje-deUtvo, ki poveča kmetu pridelek ter mu odvssme vrsšo, da dobro letina dajejo bolje sile, slsbo vreme ,tofo.ln bolezni |>e hudi-čevs sile. Dokler bo ruski kmet gojil tske vraže, je aastonj govoriti o omiki in komunizmu na kmetih, j« rekel Kallnin.
Kongrea ja sploh pokazal, da ja teoretičen komunizem v Iluziji bolj *iv kot ja bil kdaj prej. Zdaj je v Itusiji doba "velikega čiščenja". Vse, kar ne veruje v komunizem, je olmojeno na naravni pogin. Privatna trgovina v mestih izginjs ksr vldoms, ker na mora preuašsti silnih davkov in progonov, Mola mora alužltl la komunizmu. Več ko 50,000 dijakov ia buržoaznih rodbin Je moralo v dveh meaeelh zapustiti aradnje In višje šole ter deti pro» ator dijakom ia proletarskih in kmečkih hiš.
Celo TroeklJ, ki Je bil za I<eni-nom prva glava v Kuslji in ki Je nekaj Časa rebaliral, aa Jo moral podvreči straaki in izjaviti, da ja za notranji mir in delo.
Sodniške volitve F v mínelos.
Chicago, 111. — Država Illinois si Ja v pondeljek Izvolila pet čls-nov državnega najvišjega sodišča. VdalaŽba Je bila Jako slaba na vo*
I	išči h. I* '¿5 odstotkov volile, v mi ja vdeleŽilo volitev, čeprav je š!o ne teh volitvah za eno izmed treit prlrednih panog državne vlade.
Ia okraja Cook Ja bil izvoljen za najvišjega aodnlka v državi Pradería K De Voung. Ta bo naslednik sodniku Orrinu It, Ca r. terju, bi se ja odpovedsl svoji službi |ki oaemnsjstlatnem službo* vanju. De Young je porazil avoje* ga nasprotnika Angusa Hoya Hh.i« nona.
Trija sodniki, ki so se potagova*
II	zs zopelno Izvolitev, so zmsga. II vssk z dobrino večino. Hodnik Frank K. Dunn Je porazil v tretjem volilnem okrsju l/swrenes B. Mtrlngerjs.
D K BSU SE OBftAČA ZDEAVJB HA lOUlS.
CMsage, III. — Delavski vodi* telj in večkratni aoeljallstilnl kandidat Kvgen V. I>aba, ki j« že dve tedna v bolnišnici radi erčae bolezni, je skore popolnoma okreval Zdravniki so izjavili meaaea maje, de je bolnik v precej veliki
it glave, je raalirjaaje i^ljedas; nevarnosti,
t. mí ra i tas
M M
.t.v.	Ir.
Coolidge podpisal I nov davčni zakon.
Goapers berači za 'delovoko' kandidate.
Apeliral je na rspublikanoa In demokrata, naj postavijo kakega • delavca" ta kandidata
Konfuzijs v Nsnišl-Jl ss nsdsljuje.
Amerika in lavagnUd baje priti akajo sa vlado trednjih ttrank.
Morganovo posojilo lin francoska levica
utaja

dalj
Issaed šattf
Houasjs.
PRO
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE U ED NOTE
LETO—YEAR XVIL h saoi* T^TS^ZTZ KVcU^VJSU'rSSC Chicago, III, sreda, 4. junija (June 4), 1024.	Mo° STEV.
f«r aaalll*a •«	««ta af	araaidad !•» hi aaatla« 1103. AH af Oct. S, 1S1T. aalUrtaad m Jaaa 14. ISIS.
NUMBER 131.
r Mlada morilca sssrtje-
Li aa ia togih zlsšisev.
Pravni nforonülü mladih moril ¿::.eev bodo Ukušall lspodbiii prima-aja zločina aa podlagi pravna tea rija a pritiska.
krvnik madežev. Nadalje ao našli v Leopoldov! aobi očetova palače dva avtomatični pištoli.
23 držav zs LsFolIstta.
Washington, konference za Arthur Holder
D. C. — Tajnik politično akoijo je isjavil, da bo
LEOPOLDU IV LOBBU ODKA La Follette zmagal najmanj v 36 ■ ZAJfO NOVO STAV O VA V JE — državah na prihodnjih predeed V OKRAJIH JRCl.	n likih voUtvah.
Bivši organizator za narodno CRtiaif», 01. — V detektivski | nestrankarsko ligo D. O. Donaao piaarni ao ae pečali v pondeljek in Oilbert E. Hyett iz Minaeapo z možnostjo, ds utegneta biti Leo-.liaa, ki ja bil svojčss predsednik .. pold ia Loeb v stanu rasvosljati 'nerodne federacije pofttnih urad zagonetni umor visokololea Free |nikov, aa boata prikiopila glavne-mana Ix>uisa Traeyja, čigar tra-Jmu štabu omenjene konference. ; ¿V plo a kroglo v sencu je bilo vrie j~zUo s avtomobila na 48. sesti inilKIOBIOAVSKA PROORVfIV
-	Woodlawn ave., Chieego; obenem | VA UOA ZA LA POLLVTTA. je začel ursd državnega pravdni
...» 4tv* preiskovati zadevo šoferjaf Lanaing, Mieh.— Michiganeka Charlesa Reama, kateremu ata nj*| prograaivna liga ja na avoji kon-ka Žlczna roparja izrezala žlezo-venciji v tem meatu potrdila ter ga močno pohabila lani v me-1 svezaega acnatorja La Folletta is seeu novembru. Ream je rekel, da' Wiaeonaina za predsedniškega sta bila tista lopova Leopold In kandidata, u. Loeb.	i Progresivni volilci ao ae izrekli
V pondeljek je bilo konec 'ju-! tudi za Herberta F. Bakerja iz nažtva'v melodrami, v kateri sta okraja Cheboygana kot gover-igrala Nsthsn E. Leopold la minerskega kandidata v tem leto. ebard A. Loeb glavni vlogi. Mo j Senatorja Cousensa je odobrila riies sta prsvzela stranski vlogi,! s vzklikom konvencija, obsodila In zegevorniitvo ee je lotilo silno oljni Ikandal ter ostro napadla težke naloge, da isniči, razveljavi sedanjo republikansko sdmini-in isločl njuno priznspjs tsgs stracijo, ker se ni potrudila, da bi groznega zločina is evidence. I preprečila tiste gnile razmera.
, Fantajo odv_edll_v novo sttno- r ^
vanje, v okrajno jseo. Bila sts | Dr. Rnajataa* protestira proti molčeča. Tistega bahanja, tistega p<>*UJanJu amsrilkaga orožja
-	iirokoustenjs, tistih uglajenih .	Peking.
fras, tistega mladostasga raspo- Nsngaj, 3. jun. r- Vlada juftie K lolenja je konec. Fanta sta ponlŽ- |kHsjeke republika je nssiovila
PKOSVETA
Btlmks ttvitt.
(Federated Prese.)
Oikalld zidarji dobili po višek.
Chicago. — t'nija zidarjev, ki sidajo s opeko, ja isvojjevala $1.50 mezde na uro. Druge unije r stsvbinski atroki so v gibanju za istotoliko.
Stavka v sedmih aewyortkik gk
le restavracije, ki vpoalujeje dva do tri etrelajc. Zanimivo ja to, da ao vai laataiki ia stavkarji Grki. Stavkarji zahtevajo priznanje unije in 48-urno delo v tednu ter počitek ob nedeljah.
New York. — Organizacija gledaliških igralcev je 1. t. m. poklicala na itrajk avoje člane v sedmih gledališčih, katerih laataiki še niao podpisali nova pogodbe.
Bcatpavelaka konvencija m ko mano vršilk. •
St. Paul, Minn. — Odbor far merskih in delavskih strank, ki ja sklical konvencijo "tretje stranke" sa 17. jonija v fit. Psu u, naznanja, da aa bo konrsnei. ,a vršila kljub iajavi acnatorja U Folletta, da noša imeti nike-kršnih stikov a to konveneijo. Odbor posiva povabljene organi zacije, naj se na ozirajo na La Follattovo pismo in pošljejo de legate.
OOOUDM PODPIRAL DAVO VO 1AKONRKO ORVOVO
(Nadaljevanje a prva atranl.) st so skoro vsi izredni vojni davki ali popolnoma črtani, ali pa zelo močno znižani.
Obenem pa ustvarja nova' po. stava dva nova davka, ia sicer davek im darila ia volila pa igral-predpetc sa igro madžong — ter zvišuje davek na sapulčoin-ako premoŽenje in igralne karte. Poprarljeae so upravna določ-
Konvencija tekstUakih delavcev
New York. — Unija "Amalfe-matcd Textile Workers of riea" jc odprla v New Yorku «vojo šesto glasno konvencijo.
Tajnik Ruaaell Palmer ja poročal, da ja organizacija t odločnem
boju proti znižanju mezde.
^ no in pohlevno odklanjala odgo. prtltttno noto na ameriške Intc " varjati aa razna vprašanj«, M ker rese, ki hočejo poslsti zalogo sta jima tako svetovala pravna orožja in streliva iz Kantlpa v ssstopnika."	Peking, glarno mesto se#rne
Pravna sastopaika sta uela «tajske republike. Američfcl so celo sadeve[ r roke-ter govorila sa Prodali ,orožje Sunjdleenu oba, ali readar pa ne veliko. V^ P^ Haaia, jali ket^ Sun-eno pa sta povedsla toliko, da jc islahka razvideti, na kako orjs
ško pravno borbo se pripravljata Najprej bosta iskušsla nekoliko zavleči eeio zsdevo. Potem še več ssvlsčevsnjs . . .
W .VDohief se ns poleže prva hi sterija", je dejal odvetnik Cla-renee Dsrrow.
Naslednja, hi pords najtežja stepnjs bo zavrnitev priznanja sloéiaa. la potem bUmost. Zs „vsem tem pa preostaja še nsjvlš-js sodilše, na kateregs že rsčuua v svojih saaautkik odvetnik Bcn jam in Bachrseh, čeprav še ni ta jqBcra dosegla fese uvodnegs zasliševanja.
4' Najvišje- sodišče držsve lili neis bo črtalo ispovedbe," je de jsl odvetnik Bachrach. "Nobeno priznanje zloČipe, izrečeno tedsj, •"ko jc oasba v rokah državnega prardnika, nI dopuščeno. Nlka kor aa ne da dokasati, ds ni bilo izsiljeno pod pritiakom. ^ "Nikakor ne morem uvideti, kako bi mogel človek pri zdravi pameti izvršiti takšen zločin. Ns podlagi blsznosti T Saj vendar še ' nisem rekel, da sta ta dva fanta lavrŠila tisto hudodelstvo. Sedaj • ie ae vem, ali sta ga, ali ns. Vem pa, da nista spali dolgo čaaa, preden »ta priznala svoj (ločin." r ••Niti misliti ni, da bi prišlo takoj aedsj do obravnave v tej zadevi," je dejal aloviti odvetnik -Darrow. "To bi bilo potem toliko, kakor da bi ae obravaava vršila na kakšuem meščanskem zbo-rovanju."
Državno pravdništvo pa miali povsem drugače. Državnemu pravdniku se zdi, da oi nobenega razloga za kakšno zavlačevanjo in odlašanje.
"Dokazi so tako popolni, da je Še treba misliti na veiala." je rekel dršavni pravdnih Crouc.
Veleporota bo podala obtoini-so umora in ugrabljenja najbel le jutri. PomoŠni državni pravj-nik Havage, Hharbaro ia Hmith bodo vodili sodno poatopanje preti milijonarsllma morilcema Zagovornikoma jc bilo dovoljeno govoriti a obtožencema v pon-s4e|j«k popoldne, ko je previsi morilca Šcru v svoje" varstvo ter ju odvedel v okrajno ječo. Zss'i. Šavanjs je odlofteao do i. junija. Dotlej bosta morilca ostsla v o-krajni ječi. Oba odvetaika ata jet-aika natanko izprašala, če je bilo njuao priznanje sloiiaa iaailjeao, ali ne. Fanta sta aa vae tossdev-aa vprašauja odgovorila, da ai bilo isailjeno. Zdravniških izvedencev bo ve-
jataenova vlada ne more dobit zahtevane plačilne vsote $1,000, 000 ,nameravajo Američani pro dati zalogo sovražnikom kanton ske vlsde. Stvsr je resns, ker jc ameriška vlada odredila pabar go proti pošiljanju orožja na Kitajsko.	* >
Japonski censor obleksl "'nespo-dobne" franooekc kip«.
Tokijo, 3. jun. — Ko je občin •tvo v&nraj' poaetilo umetniško razstavo, jc bilo presenečeno, ko je našlo Rodinova kipa "Poljub in "«pomlad* ter Fafa«MCollin-sovo "Spanje" pokrito « plat-nom. Kipe je poaodila fraucoska akademija umstnoetl. Zastopnik frsneoekega poslaništva ja sahte val pojaanilo in izvedel, da ao bili kipi pokriti na ukaz tokijskega policijakega cenzorja. "Poljubo-vanje'* je nečiata navada, katere Japonci ne marajo," je 'pojaanil cenzor.
Čisto po katoliškem vzorcu.
Waakington, D. C., — Fed. Preaa. — Senator Fletcker iz Floride, ki se je oklenil milijo-narske dcsnicc, odkar so se jele boljinbolj širiti milijonsrske ko-onije r Palm Beaehu in Miami, , e dejal senatu, da bo izpoetavila uravnava otroškega dela, kakor predlagana v rcsolueijl ca ustavni amendment, delo zaničevanju n zaamehu.
"Neprestana borba za akrČHev delavnika, borba, ki neti mržnjo do dela, je senca napram učinkom n posledicam, ki jih bo imel do« tični amendment sa aabo," je de-,al "pobožni" senator is Floride.
Prihodnje rodove bodo navajali k temu, da bodo poveličevali brezdelje ia poatavanje t* sani-čevsli vsako ročno delo. Svetoet dela bo izničena. Lincoln je hodil delat, ko je bil sedem let atsr."
"Docela dobro razumem, da je ob nekaterih okolnoatik in pod nekaterimi pogoji pravic« otroka izpod Šestnajstega leta db dela pravi blagoalov božji , . . Vod. stvo prihodnjih dni ae bo opiralo na trgovski ia ioduatrljaki na prrdek. Prisaajte uatsvnost tak Šaile postavodaji, pa morata obenem priznati kongraau tudi fra-v ko omajati trgovino In zadaviti industrijo. Ko prida tisti dan, se bo«t s u varili, ds ete pognali k v ragu vodatvo in moč Zdruletiih
Spomenik Johnu Mitchellu.
Scranton, Pa. — Rudarska u-ni ja v tem okolišu je na Spominek! dan odkrila spomenik Johnu Mitchellu, bivšemu predsedniku rudarske ofganizacije, ki je pred dvaindvajsetimi leti vodil veBki štrajk rudarjev v Pennsyivsniji. To je msnda prvi spomenik v javnem parku delavskemu voditelju v Ameriki,
itrajk pleskarjev ▼ Waahingto-
rr,
Waahington, D. 0. — Okrog 700 pleakarjev jc saatavkalo u $14 dnevne meade in petdnevni delavnik ▼ tednu.
federa
Revolt* r Albaniji London, 8. jun. Brzojavka Iz
Avlone preko Rima sporoča, da j js slbaaska vlada padla. Prekl sod jc razglašen po vsej deželi. Belfrad, JafosUvija, 3. jun. —
Vstaja proti albanski vladi je ia- __________________
bruhnila v Skadru zadnjo soboto ¡ bc ter s tem zadelane vrsiiVtar« Luigi Gorskuči in Džemal bey, | postave sa davčns izognitve. In slbsnska poslanca, sta i četo s tem pričakujejo prestreči dokaj albsnskih hribovcev nspadla jat- dohodkov, Id bi jih drugače na poslopja in polioijsko postajo bilo.
ter okupirala kstoliškl del Sksd- Po novi dsvčni postavi bodo ra. Tristo landarjev je branilo prihodnjem uradnem letu, ki so prefekturo, toda morali so se po- prične dne 1. julija, vladni do-dati. Katoliiki duhovni ao vodili bodki zmanjšani sa $361,000^00^ več napadov na oblasti. Izgube ktkor je sedaj preračunjono. Ali na obeh straneh so velike. ^ | natančno bo to dognaao šele kon
ecm prihodnjega fiskalnega leta. Marconi govoril g Avstralijo poiIQ »nogi izvedenci utrjujejo, da radio telefonu.	bo tisto smanjšanje znašalo več
London, 3. jun.—"Daily Mall'* ktk<>r M00,000,000. poroča, da jc Viljen Marconi sad	*
njo nedeljo v Corawallu (AngH ja) govoril s stranko v Avstraliji,
Naslednje ispremsmbs so odrejene v dohodninskih davkih: ¿3-odstotno zmanjšanje davkov,
■"«V..» »	»	- — . Z" .S
ki je oddaljena 10,000 müj, po kl j® treb» Istos. radio telefonu. Trsnsmisijs je sPlo4n« Mvlsija normalnih in trsjsla eno šestusjstinko ackun-| d^d*ínib! d*vénih PO«t«vk, ki so ds (\o sc pravi, da je t tem Čsau	**	«« 50 od-
Msrconijev glas dosegel Avstra- * 0V fIed® J*,kl ^hoáka lijo), ksr je potnejs potrdil vtb- T inefk4u P0..18'?00 In '
- '	1 Dodatno 22^-odstotno zmanjša-
. ««da, 4. junija,»..
WRVOZNE IfuS^
koucne žens^T j
-•ÄArtÄ2r- -J
Jtk rsSl. UmA« lik k , ^ li
BM, Sofllal ss 4ni, «N iMoti H%
j* te« nid t kt414 U.W «taro T** Un.k.. J
kis««.
U m .„n,	,Utr M
sr^lk mswml iSTtJr ,
.y «»mi. *i „^
ariÄfegl
a-r^ferrr

1 o gram.
Razno.
4«
Konvencija missoursks
8t. ;' Louis. — Enointridesetf^ letna konvencija Missouri Fed« ration of Lsbor, ki je bila koiv, čana zadnji teden, se se je izrekla sa tskojlnjo osvoboditev Mooneye in Billingsa ▼ Kalifom niji, lahka vina in piv«, finančna podporo delavskemu tisku, Ao« well-Barkleyjevo železniško pred ogo v kongresu in sa vdeležbo na konveneiji Konference sa pro greshrno politično akcijo v Cle-velandu. Vsi stsri odborniki so bili ponovno isvoljeni.
- Prol od Kanadel
Amsterdam. — Mednsrodna zvesa atrokovnih unij je poevario la delavce po vacj Evropi, naj se ne izaeljujejo v Kanado, ker eo tam zelo slabe razmere v indu strijak in na farmah.
Radarji t Vari ikoti j i. New Glaagow, Nova ¿kotija, Kanada. Zadnje dni ae je tu vršila neoficijelna konvencija ru» darske unije ▼ 26. dietriktu. Navzočih je bilo 47 delegatov, ki ao zaetopali 10,000 organiziranih ru c arjev. Delegatje ao aklenili, da mora 26. dietrikt takoj dobiti na* saj svojo avtonomijo, katero j« vse! predsednik Lewis, ko jc lansko leto rasbil rudarako stsvko tem distriktu.
Burcsu o! Mineš" v Ameriki pi " del° n«*P°»obne osebe, ld velikopotesne poiAuse. Tanki za PoMnoma odvisne od podpora ■ olje so v severni Ameriki navad- ,v?iih ž<n» »H mož M »o no popleskani z belo barvo. Poiz- Pr'Stevs k tem	■■■
Icusi so namreč dognali, da je pri ?.°Jeri.po'Uvi 1)0 tr?ba P1»^ belo popleskanih tankih, izklape- !^1 ^ ^oh^kov t znesku po $4,-vanjc za	odstotka manjši000 th tttni 2 ^totka; po šthl
kot pri rdsše popleskanih. PsljeHl^04 dohfdkoT med N jc dofnalo^ da absorbirsjo tudi 'n f8^' ^ fV^ močno blesteče barve manj to- kov' kl tn,l«J0	$8,000.
plote kot mqtne in se js pri ome- ^T9* dl?,iifh davki!1 njenem pleskanju tankov in po- TOn"	l» Podrobneje v
sod za olje in pline tudi na to]™0**	itevilkah tegs
svojstvo oziralo.	ii"i"|y|
JTmT BI» I **
Ijan lahko razporočil, ako ja bila lena nezvesta, ako ja odprla
Zborovanje amsterdamake inter-
Dunaj. — Ta teden se otvorl na Dunaju kongrca Mednarodne svase strokovnih unij ali takosvar ns amaterdemake internaclonale. Istočasno bodo tu aborovali odbori socialistične inUrnacioaale in mednaAdne mladinske socialistične organizacije.
VsrrsAm strskome unije aa ■
p» Aolodk^ M jih ja
smatrati za zaslužek, V svrho. ts-ga zmanjšanja so itsti vsi dohodki do zneska $3,000 kot zaslulek. Barva la Uklapevanje. — Zmanjšanje se tiče le dohodkov na eegreta telesa različno izŽara-l<,0(S,ne,JtA $10'000 vajo toploto. 8 poizkusi soje do- Stmskc <*•&« »• pUčajo nobc-gnalo, da islarcvajo temna bi nt»* 4ivkl,1°4 ^ P<> hrapava telesa veliko več torto- ri,0'"1 dohodkor' Družinski očetje te, kot gladka in leska. Isto kar tU ,mIterc M pičeni vsak ali ▼clja za izžarevanje je tudi ve- mkJ_!Jtk,»t dtTkt od jsvno za vsrksvsnje toplotnih P®?2'5??' , , . žarkov. Tudi tukaj vidimo, da	#• dtvk» Pro*ta vaota
vsrkavajo temna in hrapave plo- *	^ 0>€b°. ki J« ^
skvs veliko več toplote kot glad-	doUin* druJUne b
ke in leekc. Tc znane fizikallčne i*1	»»nj kakor oaemnajst
pojave se je v zadnjem času vpo- J_et' tU P4 i® v,led Bt»ro«^ «U števalo tudi v praksi pri tankih	drugsga vsroka navezana
u olje, plin itd. Da se dožene n* P^Pirsnje in preživljanje od številčno natančno, koliko Imalf1™ dru»Ul- v to kategorijo jc barva in kakovost povrlins vpli- itetl otroke P0^ ®wmnajstim lova na izhlapevaaje, jc izvršili l0™' osUrcls sUrle ln pohabljene
PARMA VA PRODAJ V m MOVT OOUVTY, C0L0.
Proda sc 6 akrov obsegajo« fsrms, iregiranc zemlje 4irifl. tion Lsnd", vse zasajeno » ^ njim drevjem in zelenjavo. Štiri sobna hiša, dobri hlevi itd. Kur-ma jc oddaljena lc pol milje *1 mesta Florence in je prve vr»te dobra zemlja. Za nsdaljns po-IfMk) «frraiU K do -lastnika Jsck Chesnik, Box 6, Florenee, Col°-	' (Adv.)
Kristijani ja. — Strokovne unl-Je na Norveškem« ki so prej od-klonile vstop v amsterdameko in-ternaeionalo, ao ravnokar zaključile v referendumu s 13.301 proti 7304 glasovom ,da ae ae pri<!m-iijo niti rdeči moekoveki inter-naeioaali. Norveške unije hočejo t biti v prijateljskih odnolajih s Amsterdamom la Meekvo.
grških restavracijah
liko	morda jih be ve. k s idriavl^^^^^^^^^^^^^^^^^^l
ker aagovoraikev. Paikelogij» ia NaA eorkvenjaki ao tudi takih Stavka r postava se boata mciaie. Iu taila misli, kakor smo šital! la predae
Isvsaje. Plselnega atroja, na ka davnim. I*ošiljati otroke v to- Ckleago. - Stavka strežaiev
% gr4klh r^u^r^ij,^ trajale I Itiri tedne ia nobena atraaka Ro-
am». le niao aašli. Našli pa so še] stično in cerkveajaike geelo, kl malo w dokazov. Na obleki o. ga htapsl rimske ta vaaalk drugih leer ao msledill po aekaji zagovarjajo a vso
^ oda
'V
ti. Okr^g 170 restevra-
VASO0VSOM XV VOJAKOM
brez njegovega dovoljenja zaeeb- ▼ državi Dlinois ia Kansas aasaa-ne akrinjc in ako je brez moževe- n jam, da jih bode obiakala naš« ga prisUnk« zauiivala opojne pi- zaatopnica in članica Christing jače. Kljub temu pa ae ni 500 let Omahne ,tcr želimo, da ji pomaga-nikdo razporočil. Razporoke pa so trpri agitaciji sa liet Prosveta in «e udomačile, ko jc bil izdan za- za Književno Matico, najprej bo kon, da imata oba zakone« pravi- obiskala naročnike io rojake v «¡o zahtevati rasporoko. Hleronim llllinolsu in potem pa še v Kansa-pripoveduje 6 možu, ki je upuitil su. Se priporoča, da ji greet« ne-112 žen in o leni, ki sc jc ločila od roke fn pomagate. Za upravniltvo 20 možev, dele zakoni cesarja A v- j lieta Prosveta — Filip Oodina. «usta ao razporoke precej omeji-
i. Grki so že v starih čaaih delil NAUCITR 3R ANGLEŠKO nevestam vsoto denarja, « kate- m «miim e*™*«. «iuu t. hmm rim b! se lahko preživljala v slu- J*?-" ^	• ^
čaju razporoke. Pri raznih naro.j^^ dih je ratporoka avtomatično od-i« k««M. ne padla, ako je bil v zakonu rojen sin. Pri Korejcih sme ie daass mol zahtevati rasporoko, ako js dognsl, da je bila lena nezveste Žena zapade v takem slučaju smr J. V nasprotju s tem se sakonea pri Tatarik ia Abeeincih Uhko poljubno ločita. Tudi tibetanaki narodi dopuliajo raz porok o » jridrikom, da se rasporočena sa toaea ne emeta vnovič poročiti. Kitaj«! dopulčajo rasporoko v slučaju, da je lenska prevel klepetava. Ce pro«! pri Tarkmanik in Drusik lena dovoljenje sa izhod, ji reče mol "Pojdi I", če ae dostavi "Vrni selM, ja razporoke gotova. Indijanci, ki dokumentirajo poroko s palico kot porote no pričo, zlomijo to palice v susk. da je sakon razdrulea.
VICTOR TOVARNA NAM JI II. DELALA ZA MESEC JUNIJ U KRASNIH NOVIH VICTOt r^ii; Odr^lJ-ma JU. rrri Sss ko	Vale nsroiUo. VSE
PO 7Rc-
! Vifeja™ tuj« kraj«, rdk*. 0«4 ( ba m pikala. n^U ki rav^. Za «slak, ,Pr«a
rrsss Ija a kansMlka.
rraaa
T7SC4
TTZie
O^aaM VaUak. Ksnsaaik»
Na akak iMl Harmonik« NaSa ralka. fin» rod b« aa pihal«. C v« tja pmd vtrilmm, Valccr.
rina a«<ba VaaaS SntfU Falka, Violina. Ck-
Hm «ndls. Falka Mswrka. VUUaa. Ciarla^. Harmonik «.
v mIm» taaSu. SaU«. Kvart«t ••4ks.
Mala IJafcaaia. VaKrk. S^artM Hk.
nzmskc nove ploscc za JVNU rasas
TSI43
nss)
vsses
issis
o. 4m kkemalkleeer a««, Vkt«r
Ork ««lar. Flakar-UaS. V k Ur Ortaatar. Amt WMaraah'«, MaSki k »art»t, _ pelje.
Z«lM|<»r. MaSki k »art «t. pat)«. Kwk„ Falka, as plaa. H «miki Or-
Valar. Laek.Palka s
Ork a« l
■tar.
Ork«, tar. Alto r.ia. nI ■ Mar m k. Vala.
Ika HW. SUauMMji« Walaar, Nmlk« to4-
Hartaakaa Walaar. Na»lka H
ka ratal ka. K«ku.Walaar, NmSka «aSka M
I l«a*a>»kil«Blir. Nralka Hb,
m p ta».
Oar Uaka Uit-W^r, Metalka
D."u».*IUfl-W«l»«r, *o4ba | 4»0>
mm kariaonlka. Ola Vae lato lm WaUm. SaMatra-
IU4«r»an«ka. Sakj* .U étm »UM «w Frac-
Za poštnino prilotiu 35c, cenike zasto/n.
ivan pajka
Vfecftmr Daalar	_
v sa^r iroaior
34 Main St., Cooamaugh, Pa.
v Ml»ffi Imaase tmdi PUsa rail«, SUranaka, Nemika la Hrralska.
CENA «Oc do R1 JR.
DA SKUHAŠ DOMO PIVO. PlSl PO NASE PRODUKTE.
Im, áa trn émmi an mZ la aa/boljSi In nsjes
Ustvarja sau^Asij«, noodvisnoat in prfliko. Mooga ralilca bogastva «o hmmlrn svoj aa¿atak r skromnosti.
MiUONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA QU. Zavanmito e« tudi
vi UIm Mati ia zadovoljni boata R
KASPAR STATE BANK
lSOOBbo UU»d AvM vogal It. CHICAGO	ILLINOIS
Ve r a a
INOZEMSKI ODDELEK Vam peš seMjsaj«
-K a listki an io la
lia javo lo
SLIKE IZ NASELBIN.
on vedno drial atare ideje, ako mu Joie Zavertnik ie tolikokrat pripoveduje, da je cerkev nié, da je spoved nid.
Ko je govoril te besede, sem mu verjel, da govori resnico. Zanj se izplača, da se drli eerkve in spovedi. Kateri gl. tajnik slovenske podporne jednote pa prejema tri sto dolarjev na mesec ali tri tisoč šoat sto dolarjev na leto? Citai sem, da tako plačo prejema le glavni tajnik K. 6. K. J. In ii članstva 8. N. P. J. se dajo napraviti tri take jednote!
Da ie bolj prepriča poslušalce, kako gospodarsko, močna je jed-nota, katere glavni tajnik je on, je z reškim naglasom rekel, da bo K. S. K. J. vedno Živela, ko že drugih jednot no bo.
bug. Gospodje črnoauknjeii in za-'našli le skoraj povsod in tako se govorniki izkoriičevaloev imajo tudi tu.
tu ie bogato letev. Delavei, kjei Vaem zavednim Slovencem Is ' je vala pamet?	jkien pozdrav! — Frank Lipar
Slovenci ie nimajo bogomolni-i ajiiik društva it. 4A2. ce, ker jih je ic premalo. Imajo
pa priliko noaiti drugam tciko za služene novce. Tsm, kjer ae io-
Barton, Ohio. — Kolikor niso) zaprli tukajšnjih rovov nekaj ie piri v cerkev, je doma hinavatvo.iv jeseni, a druge 1. aprila, obratu-surovost in lai in druge take jejo do malega vsaki dan. Ali rojakom ne svetujem podajati so
"čednosti".
Naie druitvo "Maj", it. 432 polagoma napreduje. Dobili smo letos nekaj novih članov, večinoma bratov Črnogorcev. Apeliram ua vse Slovence in Jugoslovane sploh, kateri ie niste pri naie m druitvu, da pristopite zraven. Žene in otroci naj tudi priatopijo. Priliko imate vsako drugo aoboto v mesecu, ko je seja druitva. Ne
Pri teh besedah mi je švignil rette, kdaj vas čaka nesreča, mor.
smeh okoli usten, ker sem se spo mnil. kako sta neki bivši predsednik in neki okutani gospod nekoč "glihtia" za to jednoto pri židovski zavarovalni družbi in kako je to "glihanjc" povzročilo vihar v nji.
"Nobena organizacija nima storjenih več dobrih del kot ravno K. S. K. J.", jc ubiral sladko u-spavanko njen glavni tajnik. Pri-povedovul je, da plačuje po več letih nckakšuo penzijo itd.
Mislil sem si: "Lahko mi poješ, ker ne poznam pravil tvoje jednote. Ampak nekoč sem imel neki katekizem v rokah in videl sem, da so za vsak majhen prestopek 8an\e kazni — ampak pravil nisem videl, Na svidenje g. Zalart Shod, ki so go obdržavali klerikalni agitatorji v Collimvoodu, me je prepričal, da se izplača, da semintje pogledamo na tak shod, ker se prepričamo, nt kakšen način rujejo proti 8. N. P. J. Dobro je, da se tako ruvanj« priobči v Prosveti, da ga čita slovenska javnost. Tako se njih mabinacije razkrinkavajo, obenem ae pa do-prinese dokaz, da so kltfti}t*Ici ie ravno taki ntzadnjaki, kot ao bili pred štirideset leti. — Z bratskim pozdravom — Anton Mravlje.
White Valley, Pa. — Boj za
življenjski obstanek delavskega razreda je vedno občutnejši. Pla-Če nam trgajo kar na jlebelo, na vrati smo premogtrji westmore-landskega okraja. Družbe trgajo po 20% in več, kar ao posledice famozne floridske pogodbe, katere «e je Wall Street tako veselil. Veselili so ae je tudi linijski pre-mogarji, a bilo bi boljše, da bi se bili zjokali nadnjo, kajti njene posledice bodo občutili kmalu.
Brezposelnost v premogarski industriji je danes tako velika, kakorine še ne pomnim. Delavei se trumoma pehajo za delom In srečen tisti, ki ga dobi, dasi malo na boljšem v tej neznosni dragi-nji. Potiskajo naa v kot. Ali se bomo zdramili ob pravem čaau in sprožili puičico v nasprotno smer, ki je namenjena proti naiM V volilnem letu smo. Treba nam je poduka in močne organi lac! je. U-videvli to potrebo bo tukajšnji lokal sociallatične stranke ameriške aranžiral shod dne fl. juni-ja ob icstlh zvečer v Exportu, Pa. V«e slovenske delavce in deltvke iz Exporta, White Valleyjt, ktkor tudi Dclmonta in okolice vabim na to prireditev in prosim, da obrnejo pozornost na letak, na kate-rem bo določena dvorana ali kraj na prostem, če bo lepo vreme. Na shodu bo govorila stara boritelji-ca za.abcializctn I*nt Horrow Lewis! ki M sod a j nahaja ua turi po Pennsjrlvanlji. Imenovana ao-'{Jruginja bo govorca v angleškem jesiku in če bo mogoče bo poskr-hijeno tudi za slovenske ht italijanske govornice. .Torej vsi na shod t
Bejc tukajšnjega » aociiHatiflne-ga lokala se vrie vsako zndnjo nedeljo v mesecu oh dveh •popdt-dne v alovenski dvorani na Wkite Valleyju, Pa. Prihodnja se vrši dua 29 junija. Delavei, postanite aktivni borei delavskega razredi! —Joe Brita.
da že jutri, zato je potrebno, da sem čimboljie zavarujete. Pokroviteljico pa dobite najboljšo \ Slovenski narodni podporni jed-noti, ki je največja slovenska podporna orgauizacija z najugodnejšimi pravili za članstvo in je pri nji garantirana popolna varnost za članstvo. Ne posluiajte kakih iridih jezikov, ki govore iz nevednosti ali škodoželjnosti.
Naročite se na dnevnik Pro sveto. Čitajtc ga vsak dan in kmalu no vam bodo odprle oči, da boste gledali svet, kakorien je, ne pa tak, kakoršnega vam predstavljajo zavajalči. Proaveta je
urejevana po delavcih in aa de- k
Ooilinwood, O. — Zopet ae moram oglasiti. Tukaj «»o imeli katoliški shod v dvorani S Doma. Pričel je ob 2=30 popoldne in nredsedovsl mu je J. Žužek. Me Sani zbor "Soča" je zapel nekaj katoliških himn in predsednik je dal nato besedo domačemu župniku Hribarju.
Seveda Hribar ni veliko govoril In njegov govor ni bil tudi zanimiv. ker je pripovedoval le zgo dovino. Povedati ni menda imel veliko svojim ovčicam, ker ga tako večkrat aliiijo. Vseeno jc pa žel buren aplavz. Nastopil je glav-ni tajnik K. S. K. J. iz Jolieta, 111. Povedal je svoje mnenje in je tako pokazal saj javno, da jc pravi steber ali patrijot katoličan-stva. Jaz mu tega nc zamerim. Katolicizem uiu tudi nese. Ker je bilo razvitje zastave druitva sv. Jožefa, štev. 169. je pokazal z naglasom in patetično na zastavo in rekel t "Ljubi bratje in aestre! To ni samo blago, ampak to je vaša naprednost. Sele zdaj bodete imeli zaslugo pri Bogu, pri sveti cerkvi in dobrih ljudeh. Ta zastava pomeni, da ste Še bolj sloini in nerazdružljlvi. Ako pa vzamem eno nit iz nje, potem se bo vedno bolj trgala."
Mož se je dobro pripravil za ta shod in tako je pripovedoval, kdo j. bil OltgBVTMlJ-K 6. K. J.
Glavni ustanovitelj je bil župnik Šušteriič, ko je bil v Jolietu. Pov-darjal je, da je ŠušteriiČ ustanovil jednoto v prid posluialcev, kajti rabil jc besede "ustanovil jo je v prid vas".
Moje mnênje jç bilo seveda drugačno. Ustanovil jo jO;v syojo korist. Jednola mit je pomagala držati fsro hkuptj, Člani so. pa morali plačevati prispevke redno, ako so hoteli kaj prejeti od nje. Ako b! bil Suiteriič plačeval za člane tudi asesmente, tedaj bi ae pa res lahko govorilo, da jo je u-stanovil v prid članstvu. Ampak člani so morali prispevati na dva kraja. Za jednoto in za cerkev, poleg pa še za iolo, ki je bila v zvezi s cerkvijo, dasiravno je v javnih iolah poduk brezplačen in hi slovenska deca lahko pohajala v to šolo mesto v farno.
Ko je šel Suiteriič pred leti v stari kraj, je nesel a sabo tudi lep denar. Nak, praznih rok ni šell Tega denarjt pa ni zaslužil • tr-dim delom v jolietakih jeklarnah in tudi ne v illinoiskih rudnikih. Denar je prišel od tistih delavcev, ki no ga podpirali.
Zalar ni mogel nehati, ne da bi se spodtaknil tudi ob S. N. P. J. Govoril jc mož, da naia jednott deluje vedno za nekakšno združenje. S tem lovi druge organizacije, da" jih priklene k brezverski organizaciji.
Nato je povedal nekaj, kar ni-sem slišal, dasiravno aem že ae-demnajst let član S. N. P. J. Rekel je, da ima priče, ki lahko potrdijo, da je neki bivši gl. tajnik dejal, ko se Je razgovarjal z njim, da gre zdaj pri S. N. P. J. malo boljši, samo v državi Kansas je neka napaka. Nadaljeval je, da je to sicer suha drŽava, pa se vseeno napijejo in ttepejo med seboj in nato zbolijo in jednota jim plača bolniško podporo.
Pričel je v tem trenotku govo-riti bolj hitro in tiho in razumel "'vin, ako je trdil, da ae je bolniška podpora izplačala tudi v t kili slučajih.
Vprav zaradi tega sem postal '»doveden in ie me ja skominja-1". da ae oglasim za besedo in za »ta\im potrebna vprašanja. V tem trenotku sem se spomnil na skui "j" iz starega kraja, ki ao mi pri* povedovale, kako ravnajo na ta kih katoliških shodih I nasprot-'"ki. ki se oglaaijo za besedo. Ti-*ti. ki ao bili kdaj v starem kra-J" na katoliških shodih, mi bodo (•"¡trdili, da sem imel prav, ko "m odloČil, da spravim to stwar v .iavnoet, mesto da ae oglasim za
Kajti prav lahko bi mi____ M
priletela katera po glavi, aaj Je! bine malokdaj zagleda kak dopis; ¿|0 iz jame. 8amo rnda In ruda ..., /nsnp, kadar klerikalci ponore,i luč »veta. Delamo tako. kakor ho- vae drugo naj gre k vragom . . .j n' vedo kaj delajo. Ampak če čejo premogovni baroni. Plačajo Tako ae j« tudi zgodilo. Pivim stvar v javnost, bodo vsi slabo in tisto borno plačo ubo V glavnem je krivd« za kata-'«»« H. N. p. J, vedeli, kako aeigega delavca čaka tropa lačnih atrofo, ker so rili pod jezero. Zs »dnha po članih 8. S. P J. in volkov lakor so lidovaki trgovci kaj niso odstranili prej vode ns »•«kine <tače ae blebetajo o bra rn kak *>osebne vrste kristjsnski površju! Zakaj ao jo šele ardajf
Ksnaasu, ki so trpeli |n pre |*id med njimi. Za izmosgsvan^ Kaj pa je zakrknjenemu kapi* '"•šali molče gorje, ko so a« bo 'skrbijo tndi razni-božji zaatopni. ta listu 41 delavskih življenj! Ko ( /s zboljšanje delavskega,ki. katere prav lahko -matrsmo v »raj - rm.ni zanje, manj *r mu položaja. Trpeli so vsled slabega tiati razred kot munšajnarje s rdi škoda kakm- č* mu muha pa '•odnebja. slabe pit»« rode, dela v njihovimi btznlcami. ki eo kakor J« v čaio s šampanjcem! T. ljudje
stavk in drugih neprilik in	pijavke nad «cla^vam. ^ t*	<,ul-	f
"«■j-" prikazujejo na kttaliških	tavo komo i*rel«< anl. ker M»n kar poznajo, kaUrl	požre vse sadov«
* kot notoričai pijane,. Ali vsakega 'haMi«*	* P* 'Msvstva. delo	pa prepnste d« ,
'•i to »ramvUt	-	dobi dolarja t«k»J «I"»* ^P* Uvee« samim
. tea t.k..	i- M pri m« M- ksr ko.aj- kdo bo Najbolj «aioaltio j- to d» jei
Jelovatvo ie tako slepo, tik ta
Sloieotka Narodu
sem sa delom, ker se ga sploh ne dobi.
Sliši se, da po vsej Ameriki ne obratujejo rovi. Kot se meni zdi, je Še premalo vrst unij. Da bi jih bilo pri vaaki stroki še po 9i> in poleg tegu po političnih strank potem bi bilo veliko bolje sa tisto vrsto koritarjev, ki. iclijo, tla je delavstvo poeepljeno po mnogih malih, a nezmožnih organizacijah.
Ko jc bila zadnja konvencija U. M. W, of A., so se gospodje z vae-
Ustaa*vlJ«m t. april*
1004.
GLAVNISTANi
m^m
Podporna Jednota
l»h*r*. IT. !-•!)• 1007 « rfri.vl UUmmU
IttT-tO Sa LAWNDALK AVK., CHICAGO, ILLINOIS. Itvrievalni odbori
UPPRAVNI ODSEK.i PrWa*4«lh Vi.M.1 Calukar,	A«4e«w VMHak. K. P. D. ?.
SI. JsliMlsos, Fa„ >1. ui.ik M.itk.« Tark. ujalk WoUUW.«« »šMka BUa Novak. «I. kU«.j.ik J.k. Vogn.k,	«lasila J«*a
«praHlolj glasila Fifi» ~ "
Martin Ms«, Nay SU
POROTNI ODSEKi Jaka U*4aewaa< |>ra4.a4alk, 407 W. Nay St., SprlaCfial4. IU., talaaaikar, Baa 170, Barkartaa, Okla, Frad A. VUlar. Baa 87», t\y Jak« TaršalJ, Baa 08. Haa4arsaa«ilU, PaH J.ka Gariak, 414 W. » SprlMfUld. IU.
BOLNIIKI ODSEK i OSREDNJE OKROŽJE. Bias Navak. ar«4..4alk, SOS7-SO Sa. La»a4ala Av, CMsaaa» III«
VZHODNO O K. ROUE I Jaaak AaikraU«. Baa I ta. Maa^ Baa. Fa. N Joka Graiatj. I4tll Fa^ar Ara., ClaaalaaA O. 2AFADNO OKROŽJE i Aatoa latar, Bo. 104. Grass. Kaas., «a |av*aapaA Maa Mar«, Bas Itt, Bukl, Mlaa^ aa saaaraaapaA Mika žagal, S4S3 S. Wiaakastar St., Murray, Utak»
Nadzorni odbori
kije
prišel^»
Minors Mills, Pa. — Iz te naael j*o vprašaje,
lavcc, ne pa kakor kapitaliatična trobila.	"
nekaj o Milford Mine družbi v Croabyju, Minn. Kot je čitata-ljem znano, je v rudnikih dotične družbe izgubilo iivljenje 41 mož. Jaz sam aem delal v tistem rudniku meseca deeembrt 1922. Takrat sem šel od JüiintpBtfal sem v najnižji luknji rtfduika kot 'akiptet.-der' pri vzpenjači, če bi bil ostal tam, bi bil gotovo med ponesreči' nimi, kajti ponesrečili so se ravno tisti dninarji, ki so deluli šiht, katerega sem delal jaz. Iz tiote luknje" uiti bi pa aploh bilo nemogoče in tiati, ki je delal pri mojem prostorü, je gotovo med ponesrečenci, če se je tedaj naba jal pri delu. ,	- .
Vsega tega bi ne pisal, čo bi ae ne ilo ie za nekaj drugega, Mrs. H. J. Jaklich, vdova za ponesreče nim Johnom Jaklichem mi je tih-m reč pisala, da je bila poslana nek» komisija od governorja, da doicne, kdo je kriv strašne nesrc če. Da komisija ni mogla ničesar ugotoviti, je menda krivo, ker ao delavei pri zasliianju potegnili več ali manj z družbo. Neki nai rojak je odločno stopil na atran družbe, a par jih ni hotelo aploh nič vedeti in odgovarjati. Vse so tako do-gnali, da je bil rudnik kar naj boljie podprt in aploh v najbolj iem redu. Kako zlomka se je potem le mogla zgoditi neareča, če jo bilo vse v tako lepem redu. Naj-brl ae je nesreča tudi zgodila v redu I
Kolikor jaz vem, je bilo malo drugače. Rudnik je imel samo eno luknjo. Na dnu tiste luknje sem delal jaz. Večkrat me jo prepo dila voda, ki ja začela liti name, kajti sesalke so nam namreč do stikrat zaatale. Lestve niso bile Že takrat v dobrem stanju. Ne tem, če jih je kdo popravil ali ne po mojem odhodu. Deske po šslt tu so bile tudi natrte in zanemarjene. Kletka, po kateri so se de-lavci vozili ven in notri so bile nezavarovane ter samo za osem mož. Zadnjih 14 dni, ko aem Šel od tam, ae jim niaem pustil voziti Morali so hoditi po lestvah, kakor sem jaz sam, kajti železna vrv je bila na več meatih natrgana ka-kor tudi na drugI strani, kj«r ao spravljali rudo na dan. Od ho*a sem imel naročilo, da se brez me-ne ne sme nihče voziti sam. Kako so ae vozili potem, ne vem, ali vsekakor ao morali vrvi nadome» stiti z novimi.
Sploh ae niso brigali za druge ga kot za rudo. Vsak priganja*
Si.
ilraga, II t404 St.
Clair §îm
mi štirimi upirali proti zahtevi	ctJS, o!,'wSL I
po Šeaturncm delavniku in pet Clevalaad, Okla.	•—
dni dela na teden. Bolje je, da se j	Združitveni odbori
požene 200 tiaoo premogarjev in	Fradaadalki Frank Alai, 8184 Sa. Crawfar4 Ava* CkUaa*. III.
njihovih družiu v bedo in brezde-	i^iSrVJU3« ?	^»•M*. »«.
a . . , „ , .	J—. Skak, 0404 Ortaa Ct„ Clavalaad, OkU.
/',,,0•,n0, Prl ,0m i,U V?0lJ	VRHOVNI ZDRAVNIK, Dr. F. J K.ra, ttSS Si. Clair A».. Clavataaš, O»
na delegatov konservativnih, ki
POZOR I Karaapaadaaaa s «I. »^karalki, ki 4aUj« v lUtsaa arata.
jih pošlje Članstvo na konvencijo,	»a vrši takolai
Nedolgo tega sem takemu "ua VSA PISMA, ki — aaaašaJa aa paal« al. ara<isa4alka aa aaaUva«
.....(„¡.U"	,1-Uv-Ui A,iun.	"ra«aa«um*a S. N. F. JM 8087-St Sa. Uvadala A »a., CkUag«. III,
nI. Si t. Z	Vilt «ADEVK BOLNIŠKE FODFORE SE NASLOVE, Balalška ta|-
pis. Pa ae je tako "lepo izrazil,	f< Wt p< ^ MV4| g.t Umm4^ Af#.t CkUata. Ul.
da ne smem ztp:aatl.
Kaj moremo pričakovati od takih zastopnikov in voditeljev t
to je
najboljše, za drugo se ne smemo ogrevati, niti kaj drugega zahto-vati, ker vse drugo jo boljieviš-
ko.
Tukajšnjo društvo ŠL m S. N. P. J. se je začelo razvijati nekoliko boljie. Lc tako naprej, da nas bo koucem leta preko 100. —-Anton Vahtr,
(Naznanilo za sejo druitva je pod naslovom "Soje in shodi'/, — Op. ured.)
DENARNE POSlUATVE IN STVARI, kl sa lišaja al. Isvršavalaaga ®4kara I« |a4aata vaMa sa aaalavat TaJaUlva S. N. F. J., 848740 Sa. Ugašala Ara, Cklaaga, III.
VSE ZADEVE V ZVIZ1 Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI asLjašilJaja aa aaalavi Blagajalštva S. N. F. J.. 8087-80 Sa. Uwatala Ata., Cklaaga, III.
Vsa arllaèka alada aasl.ra.j« v |l. lavršavalaam a4kara sa aaj pallli*)« Frank Zaltaa, uradaadaiku aadaaraaga a4k«ra, šigar aaalav |a agaraj.
Val priai al «a gl. paratal a4sak aa aaj pallljaja aa aaalav, Jaka Ua4ae-w—4, 407 W. Har St., SpriaclioU. III.
Val daplal la dragi «pi«l, aaaaaalla, «fflasl, aarošalaa la aplak vsa kar
ti v saaal a glasllaas i*4aala, aaj aa pašllja aa aaslaai "Frasaala", 8087-80 a. Lawn4ala Ara., Ckiaag«, III.
Oroaby, Minn. S tužuim srcem naznanjam r.uancem in prijateljem, da je nemila smrt prekinila iivljenje našemu članu Paulu Vukalichu. Umrl je v Duluth Sanatorium dne 13. maja 1924. ltojen je bil v starem kraju v selu Alan, pošta Kriviput na llrvaikem. Pokopali amo ga 16. maja v Duluthu nt pokoptUi$u Calvary. Bu|ohal je Že itiri let,a na auiici.
NajlepM hvala predsedniki* društva "Leo Tolstoj", št. 205, kakor članom istega društva za pomoč, ki so nam jo nudili pri pogrebu. Prisostvovala sta pogrebu tudi pokojnikova brata John in Mate Vukalich.
Na vrhu holmca kllje lepi evet, tam počiva naš junak, kdu se ga spominjal Lahka naj mu zemlja bila, ki njegovo mladost v Čr no je zavila. Počivaj sladko, mili brat, zadnji pišem ti pozdravi — Ttjnik društva.
PARAZIT.
Vseh parazitov na ti semljl ft trs-kulja najhujši. Drugi živijo ob dalu drugih trakuljs, poleg, ds Je parazit aama ob aabt ša eelo v tarna življenja njenega goat a s tem, da ga počasi odjeda. Mislite al hraniti traku-IJo raelme do petd«-srt čevljev dolgo, ki vam poarče vae dobra aoka hrane v va-Aem talodeu isblra najbolj*« dala vtlU hrane, ki ie namenjena sa vato sdravo rudsče kri. Niti ne v tam« tako posebno dola«, da vam popolnoma uniči vato iivljenje.
Trava *n»m0»i» M 4r»krl irabsll* v *4-aadklk. N<*"' •»••»•!• mi >m*Up, •US Irk, SrUXrr v 4*llb «rU.r, SrStu I« Mark. rtosraja r imims« la toMSaa. hi m whu *»4i0wti r ari», t^slb sua« rati« 4« 4«la in m m ii* ur»»l«, nosm« lallM ,N M m»l»nk»l$*»m.	IMUN r«*-
krat klMl I« Srrna nmU 4«M po «rt«, '»m«
4lrvM*i miwi •« t« u u« r«l«*l tea*
buli«. Priprtll« m I« »•!•, 4m I» U«k«l|« •Uti* r «apaiS I« ««4l««li« WMt. MaSlu •• ua« sawn«« «r«4w »•• «sal. w*m»
paMkl j« r»i»«l/lm r«4,i, irakuliM »r4«4 «ii •• v«4o«. i« m#,a»>l» iln« kra ar vi a« MHrrta Blkall	».laia-l, m m «aftlli
ua« M»ra»M« Ra aa U«a ra*H«, S«4«U ka« a«»« ra|»m Sata. Mali« >• , la<«U M 4*l»r« k«< 4a M»rai» »«41 •»»«Sslkl al«, aarat, «• »«* r«wr«s a«r*u mM>«• «4ra-vil«, ki aa 4«ka m 4aaar. mm«nu «i 4ov»u uiih *« 4»*n m ii« 4« la a« a4l«4a)«« m MMri. kar iaa Mu »- ».«•»...»»• K«rk«N auHU a« kaaajla «««»k »%• aar»4s, dakrs
AU 8TB KDAJ PRE38KU80J
Severa's Esko
MAZILO ZOPER SRBEČICO T
Caaa M mm _ ,
v lekarnah vskpovtoa
W. P. SEVERA Ca CEDAR RAPIDS. IOWA
NofLprafiliio Izbrani NAOČNIKI ZASTONJ
narrai
OAiae. TI k«4a ab » »i u» al» vate «41

r»»ui,<
Aba a« mT b*4a 4aps4N «lala«, pm Um 11.11. «k« «a «am |,k *ra«M, ira* »»«kl« a bralka» «4 «i«|a «lr«al.
ênmUf la §l«»al.al. m Va« bar !«• Ml au Mlllat« Vala lat«, aar I»» ta »y««i
ÄÄ fc^WrKÄlill.A.T
«w«rll«l» a karlip. kl ««ai h aUtai,
rNMMl ««ta«fit« Jllb I« •« crarrKalU »rata« toiaU rl4ali #,UtL «rt ««ta ta M 4alal «Il M kllM, «H *••»«. Sil pH Mi.
ÜV. C
Mraal«.
la» .......«••.....
falte	....».».«r.«
US«« I« Iter,.....,.....«.«...*•
n«« h«,••..••.a P. D.........r
Mara ....«.........»#«•.»•..•
ka «te IIb Milk t» 4a«a» 4a< ta rrrpHlate, «a a« »aabl •«««», bi • k 4m 1,114, «t mAIPU
mm
aai«4«frr«lta te alll aaaa« «»a Lat.,. Im.II l'a.bM.IU üb billAJ.
. M . . Ti* «s »iraška aa
rmUfrm BASTOhi
ajatspis
■■M
■ laaal ftatw te B4MMŠMS 4aaarte>
ASTohi Itetau lib r k*«a»«M Mals« M a«a#hlka. Paaludia ilk II toi aa
ilk« ,« ««la «U«4b«. r«iU,ta ba«a«
mene, je stavil koliko skipov je U
»4r«»ll« b« «u«a)w 4anar, irN •««• lka4M-l.j, laM«« «a pf4a>a .4,«« U art, L«««l 14*4 Ca, Itt umi lo4a„ lUa »41, tûu barab.>« HI tk«4l)l>a l«4l /a «Imata f
■■BMHI
z« a*»«r»«M'>a
DENARNA NAKAZILA V DOLARJIH
kakar ladl Dlaarjik la Llrak l«»riMJ.m« krta la aaaatljlaa,
/a tspla^ila DOLARJEV V ITALIJI, AVRTKIJ! In NEMflil računamo naaladnjo prlatojl.in«, ki vkljilfuja vaa s nakaiilom »v«. : aan« atroškai
'U «nrak« od do $26 po 7ft centov, «a snesk« nad 926 po 1% all I rani« od vsak«ga dolarja T.a laplslils DOLARJEV v JIJUOKI.AVIJI ra^unamat ta an««ka od »6 do »26 po $1,00,
aa tneake nad 926 pa 4% od eneaka, ki naj aa Uplafa.
DOLARJE doalavtmo naalovljcneu na sadnjl polil. DINARJE In LIRE rs'unam« po nsjnlljt dnevni canl In Jam Unto v vaakrm slučaju sa krso In aolldno p<N»iraftko, baleta Ja ntolnt prljataljcm dobro snana. Onim m, ki do«r,lai ntao Imeli s« prilik« j prrprl/all aa u Um, avetujamo obrnili aa v nadevi v«ah DENARNIH NAKAZIL na
FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortland! Str««t,	Now York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE RANKE i
^^^^■iMto razmišljal, j« pal
'»•vni tajnik K H. K J. a svojo t moi In*» f» draljo bogoiaolniao |
^^^^^toiMČejo ubogijkrat no/ejo \»>rabiti prilike, ka verski how 'dtr Jim j» dana. Izdajalci ao se
POTNIKI
a alarl kraj la
EMIGRANTJE
Is atarega krsjs potuj»a prek«
Emil Km Bankirja
133—2d Av., Naw York
Danarnr poêiljatvc — Dola/, jit—Dinarjih.
Ilranltnl oddeUk.
Ja^ni notarski urad.
l'Miia sa la formacije.
oraneo hitel dalje in j« '^baim povdtrkom, da
rekel Htot *«*o« dolarjev bo i zaslepljen i delavei za
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO.
Na 7. julij« odpotuje Is New Yorks tetje Alcvll«, kW,vcnccv v domovino I» sicer na sploino priljubljenem parniku "frsnro-skr Ii olje" Parla. U Ic polnlke bodo na patnifcu |»rr«krbljene posebne ugodmrall. In ob tej orlllki Im potoval v domovino Hull uradnik nato tvrdke, ki b« radcvollr šel polnlkoin ns robe v vsrli aflrlh, 1er šel s njimi prav do Ljubljana Vsi rojaki, ki s«> neme-ni« nI v slarl kraj v prihodnjih nicacclb, »o vabljeni da sc prtdru-|tjo tej skupini. £a vaa loiadrvna |H»|a«i,ll» sa obrnile ns
Slovtniko Banko ZAKRAJ&EK 4 ČF.5ARK, 70 Nintk Avanua, Now York, N.
Y.
Ih'tluOfi-
S da ale nam , kadar W«
dolarjih. In
■h||
«ja, In vse« v »lan kraj, bodisi le V dinamik
Istolako sc obrnile nc o menu-no Ivntko v a a a »nr njeni dobili kako tisclm If slarega kr
ho/rir poslali dcaar
goloto bodete najbolj« poatrclcni.
PKOSVETA
PROSVETA
GLAJILO SLOVEWaES WABOOWE WWW»
SREDA, 4. JUNUA. 1924.
LAfTWUIA novima MW! fOPfOtm jidmot»
C«n« ogt»<oT po dototonu loúiy «» M mllÉ^^^.
ÉMwhlJtd inj— érUw J tov«« CW—¡7»* (J^üTb—. StJS M Uu ta 91.21 m tri «Ilin; Chlr««« Mio m Uto, M U M f«l tota.
m»r — w> h«» i— «Jš m lto»n
TROSVETA'
-THE EWHGHTElfMEWT"
■ Orwm»
Owmmi k7 I k«
flMogViptto«: Uniu-i Statac (s»nst Cfc Motu«, «nd f«r«irn eoastri«« $8 00
Ckikafe) tlir^uISriST^w
Dali« v «kUMi« «• V*. (M«i« 91*14)
mmd 4« fM j« • Um 4mt« imm, 4« M n« m mUtí Bat.
IZRODKI SISTEMA.
Cikaška policij« j« obtožila sinova miljonarskih družin človeškega ropa in umora. Mladeniča stara komaj devetnajst let sta obtožena teh zločinov. Njuni stariŠi so izredno premožni, večkratni miljonarji so. Mladeniča sta imela vse, kar sta poželeli njuni srci. Vsaka še tako majhna želja se je njima izpolnila. Imela sta lep dom in tudi denar. 0 enem mladeniču pripoveduje časopisje, da je oče pokril vse stroške, ki jih je imel, poleg mu je pa dajal še sto pet in dvajset dolarjev na mesec, da jih je porabil za zabavo. Imel je hrano in stanovanje, obleko, plačana je bila zanj fohrfn», nadorairičtffielTavto^ mobil in druge ugodnosti, poleg je pa prejel na mesec še toliko denarja, kolikor ga ne prejme večina delavskih družinskih očetov za prehranitev svoje družine.
Kljub temu se je dogovoril z drugim sinom miljonarja, da ugrabita sina nekega miljonarja, zahtevata zanj odkupnino in ga ubijeta. Tako obtožuje policija. In tako sta izpovedala sama.
Ljudje vprašujejo, kako in zakaj?
Eden mladeničev je veljal za človeka in pol v družbi miljonarjev, posebno pa med svojimi sovrstniki. Kar je on rekel, je bila modrost vseh modrosti Nihče mu ni ugovarjal, ako je tudi zinil največjo neumnost In to je razumljivo. Oče mogoče ni imel časa vsled razmer v današnji družbi, da bi se ukvarjal z njegovo vzgojo. Vzgojitelji in vzgojiteljice se ne upajo dosti ugovarjati miljonarjevim otrokom, ako tudi blebetajo neumnosti, ker se boje, da ne bodo spodeni iz službe. Družba, v katero je zahajal miljonarjev sin, se navadno nt odlikuje posebno zaradi pričujočnosti duha in bistrosti uma. In tako se je v miljonarjevem sinu razvila misel, da so vsi drugi ljudje ravnotako bedasti, kot krožek, v katerega je zahajal, on je pa tisti človek in pol, ki po bistrosti uma in pričujočnosti duha nadkriljuje daleč vse druge.
Njegove fraze, katere zdaj priobčuje časopisje in s katerimi je uganjal družbo, v katero je zahajal, govore jasno kot beli dan, da ni bil drugega kot navaden človek, ki je rabil lepo ostružene fraze, da je uganjal z njimi ljudi v krogu bogatinov, ki navadno dosti ne mislijo.
Polagoma se je v mladeniču razvila misel, da lahko uganja, kar hoče, zgodilo se mu ne bo ničesar. Ta misel ga še ni zapustila, akoravno je v kleščah policije, kajti Izrazil se je takole: "Veste, imamo veliko testa (denarja). Ne vem, koliko miljonov. Kako bi bilo, da se uredi U stvar, da se pridobi par porotnikov?"
Ako bi mladenič živel v drugih razmerah, bi s« v njegovih možganih ne porodila misel, da lahko izvrši zločin in ga tako skrbno zakrije, da ne bodo povzročitelji zločina nikdar odkriti, ker je človek in pol zaradi svojega bistrega duha in izredno velikega očetovega bogastva.
Njegovemu očetu je bilo mogoče nagrabiti toliko bogastva, da je postal večkratni miljonar, ker živimo v kapitalističnem gospodarskem «istemu. Ta sistem ustvarja na eni strani izredno velike siromake, katere tarejo akrbi za vsakdanji kruh, na drugi strani pa bogatine, ki ao se zaradi bogastva, ki ga lastujejo, navžili vsega, kar
£m življenje nudi in zaradi tega hrepene po izpremem-sh, ki šegetajo njih tope živce. Tako hrepenenje, ponavljajoče in vračajoče se, po vsakem na novo doživlje-nem dogodku, peha človeka v ekstreme in seveda tudi na pot zločina.
Miljonarjevemu sinu je bilo bogastvo prokletatvo, kakor je siromakovemu sinu revščina neznosna butara* ki ga dostikrat prisili, da zabrede na napačna pota.
Sistem, ki ustvarja na eni strani siromáke, na drugi pa izredno bogate ljudi, je odgovoren v največji meri za mnoga hudodelstva, ker ustvarja take razmere, kl potisnejo človeka na zločinsko pot, katere bi gotovo ne hodil, ako bi živel v drugih razmerah.
Resnica je, da se lahko hudodelstva izvrie v taki Človeški družbi, v kateri bo vpoatavljena gospodarska enakopravnost Ampak nikdar se nt bodo izvršila v tako velikem številu, kot v človeški družbi, v kateri je uveljavljen tak gospodarski sistem, ki ntomogočuje, ovira in sapira otrokom siromašnih «tarišev pot do izbrazbe, otroke miljonarjev pa obsipa z vsem, kar njih otroška in nerazvit« pamet zaželi.
Demokracija, demagogstvo ln diktatura.
Dostikrat slišimo ljudi sc razgovor jati o demokraciji in diktaturi. Nekateri tolmačijo beaedi prav, drugi narobe. Kaj pe je de pokroeija, kaj diktatura ia dema-gogstvo. O vaek trsk besedah ae dajo napisati debele knjige, ker segajo nazaj v zgodovino starih Rimljanov in Grkov, rszlože ae pa lahko tudi prav na kratko in lako, da jik lahko vaak razume.
Demokracija je grškega izro-ra. Prihaja od starogrške beaede "demos", ki pomeni ljudstvo. Beseda pomeni 'ljudovlado'. Volja lahko sa driavno obliko, organizacijo, politično skupino in politično strsnko. Bistvo demokracije pošto ji v tem, da jc vlada v rokah ljudstva. V driavnem u» t roja imamo dve demokracij direktno in nedirektno (reprezentativno). Pri direktni demokraciji ne vlada ljudatvo le po evojih zastopnikih, ampak tudi direktno inieijativo in referendumom. To zadnje imenujemo pravo direktno zakonodaje, ker ljudatvo samo inicijatir» postave in jih a splošnim glasovanjem sprejme *-zavrže. Direktna demokrieija je popolnejša od nedirektne.
Združene države ao demokracije in aieer direktna in nedirekt-oa. Zakaj f Ljndatvn Združenih držav iavo-
U avoje saatopnike v poatavodaj-ne zbore, da delajo poetave, v nc-caterih državah v Uniji ata pa uvedena inieijitiva in referendum.
Slovenska narodna podporna , ednota in vsaka organizacija, ki ma taka pravila, jc tudi demokracija. Zakaj T
Članstvo 8. N. P. J., ki je to v organizaciji, kar so državljani v državi, ima vso zakonodajno moč: direktno in nedirektno. Članatvc aprejema avoja pravila nedirektno po svojih zaatopnikik (delegati) na konvenciji, sprejema pa tudi nove točke pravil, spreminja stare ali jih Črta a direktno zakonodajo: inieijativo te rtf randmaoBL Na pr. ako ao bile na konvenciji aprejetc točke v pravila, ki niao članstva vleč, jih anstvo lahko spremeni. Vsako < mit v o lahko inietjatira nove točka pravil, apteminja lahko ata-re ali jih črta. Vaak« inicijativa gre na splošno razpravo, tako da ao vsi Slani podučeni o nji, in Čc dobi dosti podpore od strani član itva, ae predloži članstvu na splošno glaaovanje, da je aprej-me ali zavrže. Ako se nova točka, ki jo ja članatvo aprejelo a splošnim glaaovanjem na izkaže za praktično, zopet lahko katero društvo inicljatira predlog, da aa to-čka zavrže, ki je bila ravnokar sprejeta na aplošnem glaaovanju. Slovenska narodna podporna jc dnota je tako apopolnjcna demokracija, da je malo takih. Samo e-na izjema je In ticcr ena izmed aprejetih inicijativ, ki pravi, da ae lahko dotična točka spremeni le i dvotretjinsko večino na konvenciji.
Pravila S. N. P. J. dajejo glav-nemu odboru vso potrebno moč za upravljanje organiiacijc, nima pa pravice spreminjati pravil, ampak lahko le tolmači nejasne točke v pravilih, nikakor pa ne kaj dodati ali črtati. Vsaka o>ga-nizacija — politična, strokovna in gospodarska — ki ima taka pravila kot S. N. P. J. je tndi de mokracija,
V	taki organizaciji ae ne more ničeaar zgoditi brca volje članstva. Ali aa lahko v tako organi-aacijo uvede diktatura f Kaj je diktatnrat
Diktatura je beaeda latinskega izvora. V sedanjih modernih časih pomeni ta beaeda, da ae poveri eni oaabi ali krožku oetb, izredne uatavne pravice, da vladajo v državi sil akasnjejo v organi «ariji po avojl volji. | Ali aa v organizaciji, kot ja Slo-v enaka narodna podporna jed nota, lahko pojavi diktatura T Do-kler ae pravila, ki dajejo članstvu moč do direktno In nedirektne zakonodaje »e spremene v toliko, da daje eni oaebi aU krožka oeeb in pravico apreminjati pra vila. je diktatura nekaj nemogo vege V vsakf taki organisacijl, kot je siovaaaks narodna podporna jednota.
V	vaaki ^demokraciji so ljudje, ki ne rscuoMjo demokracije in sUelijo, da jc demokracija, kar so njih oaebne želje Dobe so ps tndi ljudje, katerim jo domotra-eija trn v peti i« «košnjo demo liracijo odpraviti In v eni ali dra-
gi forai uvesti polagoma diktaturo iz gotovik razlogov, katere pa pridrže zase.
Kako se to lahko izvršil S pomočjo demagogstva! Kaj je de-magogstvof Beseda je grškega izvor« in je pomenila med starimi Grki v začetku vse nekaj drugega, kot pomeni danes. Demagoge ao tkkrat imenovali ljudake vodi telje, ki so vsled oeebnega ugleda in radi moči v njih govoru bi! ! priljubljeni pri ljudetvu in ao ga vodili v njegovem intereau. Da nes se demagogstvu pripisujejo slabe lastnosti. Stvar se je raavila počasi. Od pravih ljudakih vodi teljev ao beaedo prenesli na take voditelje, ki ao apeliraU na naj nižje ljudske inštinkte, tako da danes pomeni beaeda demagog a gitatorja brca principov, dema gogatvo pa agitacijo brez princi pov in le za osebne koristi.
Kaj torej atori državljan demo kratične države ali pa član demokratične organizacije, ako pride do prepričanja, da so postale gotove postave žkodljive za ljudatvo, ali da ao gotove točke v pravilih škodljive za vse članstvo f Poslužil se ko vseh sredstev, ki mu jih dajejo ustava in postave, pri organizaciji pa pravila, da se škodljiva poetava ali škodljiva točka v pravilih odpravi in nadomesti z boljšo. V organizaciji, ki je uvedla pravo direktno zakonodaje pojde član na aejo in bo akušal prepričati Člane -svojega društva, da je treba inkriminirano točko spremeniti v inte-resu Članstva z inieijativo. Ako doaeže uspeh a avoje razlage pri društvu, bo incijativo spretno in stvarno zagovarjal v javnoati, da prepriča člane drugih podružnic da jc inicijativa na mesta. Ako ne doseže uspeha pri svojem dru štvu, bo skušal kasneje zopet prepričati člane avojega društva, da je inicijativa potrebna. Ako kljnb temu ne doaeže uspeha, bo akn šal pridobiti člane katerega društva, da inieijatirajo točko, o ka teri je on prepričan, da ae mora spremeniti v interesu članstva.
Govoriti, 4a je v demokratični organizaciji diktatura, ako komu katera točka v pravilih ni všeč je pa brezmiaelno, ker ni točke v
{»ravila vtihotapil poeameznik pa udi na krožek članov, ampak jih je sprejela veČina članov po svo-jik zastopnikih ali pa s splošnim glasovanjem. Stvar je ravno narobe. Kdor hoča ukazovali večin; ln jI narekovati pravila, je bol; podoben diktatorjo, kot pa veči na, ki sprejema ali odklanja pra vila.
, Demokracija lahko naprav zmote. To pomeni, da ae večini lahko zmoti, pa lahko te avoje zmote zopot popravi, nikdar pa večina na diktira. Kar aklene ve čina ni diktaturo, ampak je le za ključek večine, kateremu se ima manjšina podvreči, dokler ga zopet večina ne razveljavi.
Zdrava človeška pamet govori da bi ae taka država ali organizacija kmalu rasbila, v kateri bi vaaka' manjšina za aeba izdelova la postave ali pravila, ali če bi spolnjevala le tiste poetave ali točke v pravilih, ki ao nji všeč. \
V	državah, v katerih ja danes uvedena demokracija, je le poli tična demokracija. V nobeni dr šavi danea ša pi demokracije v industriji. Politična dcmokracij* j« pa orodje, a katero ae lahko n-vedo demokracija tudi v industriji
Ako ima ljudatvo pravico apreminjati kazenske postave, zakone, kl veljajo aa poduk, ca upravo v državi in občini, za civilno življenje državljanov itd., is* provioo aprejemati poetave m a-vodsuje demokracije v industriji
V	državi a politično demokraci-jo ae ravnotako lahko uvede dik-tatura kot v demokratični organisacijl. Ca se v taki državi pojavi diktatura, je ljudstvu sa to liko časa vseto orodje, da deli sa «vedenje demokracije v industriji, kolikor Čaaa aa šopiri v dr žsvi dlktatnra. Zato mora biti Ijttdetvo v demokratični državi ravnotako čuječe kot članafvo d? mokratične organizacije, da se ne vtihotapi diktatora ia tako sa nekaj let zadrti razvoj na škodo driavljanov.
Združene države ao se tako razvile, ker eo očetje Ameriške republike njim dali demokratično formo vlade. Storili ao v tistih bsmik časih, kolikor so atorili mogli. Dali ao svojim potomcem orodje, da razvijejo Ameriško rc publiko v najpopolnejšo demo krasijo v političnem in goepodar. •kem o žiru. Ako se bodo potomci ravnili po zgledih ia načelih oče-i tov Ameriške republike, ae ho te tudi agodilo. Ako ne. bodo p« *a A r «držal I raovoj ne le goep->-|
Meteoriti.
Kongrea je dovolil fll miljonov dolarjev za nove bojne ladje. Če ae ne* motim, je Amerika pred par leti sklieala mednarodno konferenco v Washington, na kateri ja bilo zaključeno, da sc omeje bojne moraaficc.
Toda to ni glavno. Vsi vemo, da zaključki velesil navadno osts nejo na papirju, če škodijo avete mu profitu. Glavno je to, to da vlada vrže ato miljonov ljudake ga denarja za ladje ,ki bodo naj brž takoj po izgotovitvi «padale med staro Šaro .
Zadnje dni je —precej krika v Evropi o "demonskih Žarkih", katere je iznašel Anglcš in katere bi rada dobila Francija. Če ao ti Žarki v atanu izvršiti ta* kar trdi iznajditelj. tedaj niao vsa bojna brodovja na svetu vredna počenega centa.
e o •
Angleška piaateljiea, ki jc obiskala Ameriko, piše, ko ae je vrnila v London, o nekem ameriškem sodniku na erednjem zapa-du. Ta vrli aodnik je zvečer plesal "tango" in pil "cocktail* it srebrne kupice, drugi dan pa je obsodil staro zamorko na $50 globe radi tega, ker ao našli pri njej pinto doma skuhanega žganja!
Pisateljic^. ironično zaključu je: "Taka pravica jc v Ameriki." Ton aaid it!
da je podkapljen od K«,* •h da aaj drži z Hockvu *
Tudi La Follette je bil obdol žen. U Follette je kitr,, r«Zu, prai in pokazal čisto ve»i, nc drži z Moskvo,- niti z onimi ki ao vzeli ameriške komuni«« T koalicijo.
Lo Follette hoče biti atraoiu aam zaae. Ubral je Roo^eltovo pot in morda zabrede v BoeeeveU
tovo smolo, ki ie ni pozabljen» • « •
V	Chicogu smo dobili novo jed. noto. Ustanovili so jo frančišk«. ni. Jednota pa ne bo inkorpori-rana po zakonih države Illinois, ker pri tej jednoti ni uvarovi! njs zoper bolezen, nezgodo in u posmrtnino. Prebrisani pttri bodo "inšurali"' «amo duš«! Pri tej jednoti je vse duhovno, samo prispevki —- pasj« capa! — »o skrajno materialistični: denar. Patri aicer pravijo, da telo je "žakelj blata" in trebuh nima vere, ampak žakelj dolarjev ni blato in denar ima vero, ve ne "inšura" duša.
Člani "duhovne" jednote morajo plačati v dolarjih, toda za-varevalnino dobe šele po amrti. Patri apravijo asesmeut, dokler ao živi} oni na dajo nič n« preko-frobno Življenje. Oni hočejo avto-mobile in vae, kar je dobrega, že na tem svetu. Tudi svojih dua nc marajo "inšurati".
V	deželi, v kateri bi res vladali pamet in pravica, bi bilo izvabljanje denarja od revnih, neukih
Episkopalni škof W. A. Brown
jc bil te dni pred cerkvenim sodiščem v Clevelandu. Obtožen je bil, 'da jc komunist in vslcdtega "heretik".
Cela stvar je smešna. Smešna radi teg«, ker nič ne pomeni Cerkveno eodišče je danea grom ka šala. Edino, kar se more zgoditi škofu, je, da mu smešno sodišče sleče škofovsko uniformo in ga pošlje med posvetne komuni ste. Če je škof Brown res komu nist, mora biti veacl take obaod bc.	'
Nekoč ni bila to šala. Cerkvena aodišča v srednjem in še v novem veku so bila najvišja sodna oblast v drŽavi in posvetna aodišča ao bila burka. Kadar je cerkveno aodišča apoznalo heretika (krivo verca) za krivega, tedaj ga moralo posvetno sodišče obsoditi na smrt v plamenu. To ni bila šala. Na tisoče ljudi je zgorelo na grmadah na ukaz avete cerkve.
Frančiškanakc Kovertice milo prosijo Boga, da bi se vrnili tisti sveti časi grmad, ampak Bog jih noče slišati
• e e
Scott Nearing je nedavno izvrstno opisal politiko radikalnega senatorja La Folletta. Sena-torjeva izjava pred par dnevi je potrdila Nearingove besede.
La Follette je radikalcc v politiki, toda v ekonomskih vprašanjih jc pritlikav liberalec na deanem koncu. Edina "radikalna" točka njegovega ekonomake-ga programa je, da vlada kontro-ira železnice. Kako zna vlada, kontrolirana od kapitalističnih interesov, kontrolirati železnice, se jc pokazalo med vojno, e • •
pretvezami nemogoče, ampak Amerika, ki ae boljinbolj pogreza v svobodo izkoriščanja in humbu« ga, se še n e briga za goroatakn« sleparije pod krinko religije, e e «
Kdo je mož jeklen v delavskih vrstah v današnjih reanik časih* Gompers! Gompers milo proti generale obeh atarih, kapitalističnih strank, naj se usmilijo in nominirajo kakega "delavskega" kandidata.
Generali ae bodo kajpada od-' zvali mili prošnji 1 Saj so se tudi v prošlostil Na aelem svetu menda ni bolj mizerne figure kot je stari Gompers.
e • o
John D. Roekefcllct Jr., kron-princ petrolejske dinastije, jc podaril miljon dolarjev za obnovitev cerkve v Rcimsu na Francoskem. Frančiškanska kompsni-ja bo pa še dalje lagala, da cerkev ne zoblje iz rok kapitalizma. • • e
Riba smrdi pri glavi. Ameriški kapitalizem je začel grdo smrdeti na vrhu. Sinova dveh miljo-. narjev v Chicagu sta zadavila dečka tretjega miljonarja. Izpovedala sta, da ata izvršila umor le za šalo, ker nista vedel« vee kaj bi počela; vse na svetu sts ic poskusila, ssmo človeka Še nista ubila — in zdaj sta poskusila Ic to. Fanta ata ¿e vedno korajžna, ter vesta, da ju miljoni njunih očetov rešijo vešal in morda ic ječe. Lepa slika kapitalistične vzgoje! Radovedni smo, ksj narodi justica, ki je navadno silno stroga, kadar gre za reveže kožo.
Danes je v modi, da ameriški grabeži obdolže vsakega, ki se I in Aleksander ja le jim no t>roda § telesom in dušo | rok Alek.
Kolikor je soditi po vlsdnih krizah v Belgradu, jc Paši* kralj njegov pre-K. T. B.
dareki, ampak zgodi se lahko, da tudi isgnbe politične pravice, ¿«1 katere eo ae njih pradedje žrtvovali.
Slovenska narodna podporna jednota ae je razvila v največjo •lovenako podporno organizacijo, ter jc postala demokracija. Razvijala se bo lahko še naprej, ako-ravno je naaeljevanje iz tujezem stva selo omejeno in ni pričakovati velikega naraščaja od strani novih izaeljenikov. Ako bodo principi demokracije v S. N. P. J. poraženi, tedaj bo pa zastal njen razvoj, kakor je zastal tistih organizacij, ki so v prepiru z demokracijo.
Ziuitt in
íni enerílji.
New York. N. Y. — Kako do-biva solnce avojo energijo, kl o* mogotuje livljenje na semlji, je problem, ki ga ima razreüti new» vnrika soanstvena akademija. Ta je pravkar razpiaala nagrade po •100 in t%0 sa n'ajboljio raare-ftitev. oztrom« za najboljée napot-kr v tem oziru. Kdor sc poteguje eno tck negrad. mora naplaati razpravo o tem ,al¡ prikaja glavnl vir aolnrne energije iz atomov, kl «cstavljajo vao snov in tako tudi solnee.
Z vprašanjem, odkod si jemlje solnce silno ln očividno neizčrpno silo, katere dolee prihaja tudi na zemljo, so si znsnstveniki ln u-čenjski belili glave že atoletja in etoletja. Sedaj pravi newyorška znanstvena akademija v svojem tozadevnem naznanilu, da je vir vsej tleti sili vnanje-atomska e-nergija. Kako je znanstveni svet prišel na to idejo, je ena najzanimivejših zgodb v zgodovini naše znanoati. Naslanja sc na slovito teorijo danakega fizika Nielsa Bobra, kateremu je bila pred dvema letoma podeljena Noblovs nagrada.
Teorijo ata poljudno raztolma» čila ln pojaanila pa razložila njegova pomočnika Kramcrs in Holst v svoji knjigi "Atom in Bobrov« teorija o njegovi aesta-vi".
>
Bobrov« teorija, na katero se ima opirati novo rasiskovanjr. pravi, da je vsa snov sestsvljcn« ia atomov ,in da je vaak stom sestavljen is jedra ali osrednjefa solne« s enim ali nuiogimi elektroni. ki ee vrte v velikih kol" barjih, t j. da j« v«ak atom sam saae le majhno veemirje. Kakor pravi new7orlka akademija, ee izloča energijo v teh stomib ns šeg« solsea radi nepojmljivo vi-eoke temperature ia neznanskeff« pritisk«, ki obaroja v «olnen.
avna govornica.
UOTl	S- N# P* J*
in čiUtelj^J>ro#T€le*
fchop, P». - Ne.tenovitno
f,r^m.»uo. Vsaki dan delaj., r ielo škoduje takajinju. ^ ■vtičem. Upajmo, da aa vreme
L u uredi ter bomo imeli v blift-
bodočnosti gorkejše dneve. Delo v premogokopih je bolj
kho Vo trt do Štiri dni v tednu Pje ves obrat, delo pa ae aploh
¿1(0 dobi.
Resnica je, da sem bolj sposo
n *» kramp, ki mi tudi bolje utoja nego pero. vendar hočem koliko «rgumentireti na lsveje-a Riharda Zavertnika, kje je kati pravi vzrok, da se mladina kor odrasU tu rojeni ne udele-jeio društvenih sej in raje pri opijo k sngloškim orgenissci a pri tem nikskor nimam na eua, da bi dopisnika neumestno itisirsl.
Dopisovalec ims sicer prsv, ko di, ds se tu rojeni ne udeležuje-jej, ksr mu bo vssk potrdil da sezimo mslo globlje, ds nsj mo pravi vzrok. Če dobro pre islimo, pridemo do zsključka je plavili vzrok, ker ao pravi nase jednote kakor drugih slič h organizacij prestroga ta mla ino. Mladina se rada veseli in rra ter nif nikakor dovzetna sa lhoparno razklsdanje po aejah Znan mi je slučaj^ ko je bil član
mu pomsgs v vseh otirih, nsj si bo v denarju ali izobrazbi, dru
jednote. To je pravilno, vsaka orlbo povedano na tem mestu, da Se Ob tej priliki nssnsnjaiu oenje- jaliatične strsnke. ki v resnici sto. ganizacija deluje po tem sistemu, j s grsdnjo doma namersvs resnobnemu občinstvu v Chiosgu in v jI ns brauiku delavskih prsvio in gič, bi imela tudi 8. N. f. J. več Ali ne poznam ps organizaelje.| Potrebujemo ps. In če je kdo med bližnjih mestih, ds bo Zveza slo- ki sv v resnici bojuj« zs odprsvo dobičks, kot gs ima sedsj. Čleuu demokratične ali teroriatične ka- nami, ki ve< da ba tsk dom ta vlakih organizacij priredila pik«!avetovnrga sls. bi ne bilo treba biti v atrshu, če tere bi poslels svojega detektive, neše lokelue razmera škodljiv, nik a pleaout iu drugim progre- h klicom, naprej za soeijalua
da pregleduje in nadzoruje ljudi, naj pove to v naših liatik in na na- rnoni, v nedeljo dne 22. juniji, načela in na obilno vdeleibo po-v privatnem iivljeuju. To je ne šili sejah. Ako se pa strinjamo,\la 1024, ns v«cui čikaškim «Slovan- adravljeio. — Ohriitina Omahu«
sramnoet bres para. Če delovanje jc nam v dobrobit, bomo pa saj tJ-oem jako dobro poznaueiu Maiou	___
naših odbornikov ali pa neateviliko poaueuiali našit rojake po vrtu. ob tteeti sssti in 01U Oourt,
bi gs ssdels nesreča, ds bi gs pre-ganjsli rsdi posojenega denarjs, kskor prlvstne banke vedno preiijo na take. ki ao pri njih zadolženi, pa pridejo v nesrečo, da dolgs ne morejo porsvnsti pravočasno. Posebno imajo na piki ta-cega, ki je organiziran in zato tudi aapizan v črni knjigi. Takemu enoatavno napišejo datum, !kdaj Ima prinesti celo vsoto, ¿d ne mu gre hiša.
Tsko gre pri "pemetno" ure-enih rssmersh kot jih imsmo sedaj, ssto ni vzroks, zakaj bl ai lilanstvo ne pomagslo in bi densr 8. n. P. J. investirali ns tak na čin, da bl imelo ves dobiček članstvo.
Dobro bi bilo, ds bi se ie kdo drugi oglssil in potem bl vedeli, kskinegs miiljcnjs so člsnl jednote. — Mihael Koftevar.
obit v rovu. jjoon je poškodbe roki. Kot bolnemu členu mu «¿a pravila zabranjujejq, da b
fl gledat igro z žogo. Prav radi ira je pustil društvo in presto il k angleškemu, kjer tudi nimo like sitnosti glede bolnifke pod ore kot pri slovenskih orgsnizs ijah. Tam pridejo enkrat pogle at Člana v njegovi bolezni, brez žira na to, koliko čaaa js bolsn amo da prinese od zdravnika is a žilo, du je v njegovi oekrbj, ps i nobenega prerekanja. Dobi to ko, za kolikor je plačeval in tu i lui v ju ga nihče ne sili. To so zroki, da se tu rojeni Jugoslo ani nt* zanimajo za slovenske or anizacije in rajši pristopajo memkirn.
S. N. P. ,T. ima nad« miljon ivo j i blagajni ter je ustanovijo ia na svobodomiselni podlag
i jen smoter je podpora svojim lauuu, ne kapitalistom. Pa pre flejmo poročila, po kakinih ban ;ali je naložen dotioui denar. Ali ti vložen na kapitalističnih f Me t<> da bi imelo članstvo ves do liček od svoje glavnice, gre de lapitaustičnim podjetjem. Ako hočemo, ds bo 8. N. P. J-prihodnosti napredovala, bo trotu ukreniti, du bo imelo članstvo
Ijencev v njihovem prostem ča j drugih naselbinah, da bomo zgrs- Oioero, Dl. To obets biti velik dsn Foreit	Ob petnsjst-
su ni v škodo jednote, oziroma a dili naiim razmeram primerne za uašo javuoat, ki bo tudi poke- , w|, drtUtve "Med na rod mi ko uiins nobenega stiku s njo, je|pro.tore za svojo vporabo.	zal, koliko vnetih rodoljubov je "vrM • li* 8. N. P. J. si šte-
Po mnenju nokuterih, so*poata- resnično sa to, da se idsja slove«. J*» v dolinoet nekoliko sprego-1« razmere v Chiesgu tske. da lil skega doma vr«sniči. Ves čisti do- ^f"1 v l*ronve»tl. - Dse ». ju priporočljivo graditi lastnega do- biček bo vloien v sklad sa *rad-|n,Ja 1900 w »■■ J»' «brala ikupaj ma. Jaz bi rad vedel, kaj se je v njo slovetiskegs doma. Članstvo »» m«,u itovllo rojakov, ki teui ozlm iipremonilo. K večjemu društev iu klubov naj poiuni, da P» nismo Imeli nikskega pravega to, da svoje proatore danes se ve- ae gre za dobrobit cel« naselbin,», «ačrta, kaj bomo naredili, ker tu-liko bolj rabimo, kot bi jih bili iu za vsakega posameznika pose-.kr,t «»0 in>'H le malo skušenj v kdaj poprej.	|bej enako. Pridi mo torej vsi na.t>kih rečeh 1,1 n>»l° vsdell * pHn-
Nekateri, ki o stvari mialijo do J piknik, da se bomo ie bolj natanč* u«4f »«jvečje alovenake or bro iu tehtajo dobre in alabe strs- no in zaupno dogovorili o bodo.|f®"'«BeW v. 1^mcr,k.1.'. Tu,ii m.14" ni tega kočljivega problema, tu di ugovarjajo s navidezuo dobri
Hendersonvills* Pa. — V itev 106 Prosvete sem posvsl br. Franka Oroseks in njegovo soprogo, ds mi v tem listu dokslets njune trditve: kdsj, kje in čigsv denar sem poneverii, ki je bil meni iz ročen kot nsročnins ns Prosveto in Proletsrcs. Ponovno sahtevsm, da dobits za te trditve dokaze in da poiljeta zapriseženo izjavo Prosveti In Proletsrcu kot na pr.: Podpissna izjsvljsvs pod prise-gorde K John Terčel j poneverii vsoto $ .... n (tu nsj pride znesek poneverjene vsote), ki jo je prejel od (tukej nsj pridejo ime na Qseb, ksterih denar je bil po neverjen) kot nsročnino ns Pro sveto in Proletsrcs. Od nsročnine na Prosveto je poneverii vsoto (tu pride zopet poneverjens vsota), katero je prejel o<J oseb (tu pri dejb zopet Imcns oseb In njih naslovi), od naročnine ns Proleter cs je pa poneverii vsoto (tu pride zopet poneverjens vsots), kstero je prejel od oseb (tu pridejo zopet imens oseb in naslovi, ksterih densr je bil poneverjen).
Dstum. Njegov podpis In nje gove žene. Notsrjev podpis In klavzuls o prisegi.
Poved sl sem zdsj jssno kaj le Hm. In če ims br. Orosek ksj ns dlani, nsj to stori, ps mirns Bos na. — John Terčel j.
dolžnost dotiene, ds gs pusti pri miru.
Fskt je, ds jc jednots sprojels na eni zadnjih konvencij rosolu-oijo, da zasleduje sooislistične principe. To je prsv. Ali dotičnl odstavek v pravilih ne tpsds v soeislističen nsuk. Marx bi ss o-brnil v grobu, sko bi aliial, da se njegova teorija zzvija n* tak ua-čin. Člani, kateri ao vrinili dotičnl odstavek v pravila, ao kakor jaz aodim in znam, v večini čiksški naprednjskl(f). Oni ao storili to misle, ds so s tem nsprsvili ims niten korak v jednotinem pro gresu. Pripozntli so jednoto ns tajajoco ae v socialistični dobi, med tem ko sami namesto da bi udejstvovsli povsod socisllstlČne nsuke, verižijo in s tem krlijo glsvne principe Msrksove ideje tgovsrjsje sc, ds se nshsjsmo v kapitalističnem sistemu. Enako se popolnoms strinjsjo s ženska mi, katere gredo gsrsti v tovsr no sa malo vsoto, dsvsjofi 75% svoje produkcije kapitalistu ss stonj. Torej zs njih je dsnes ka
iti čistih prinosov njegovegs de-isrja s kapitalističnimi bankami Kak dobiček sploh ima Članstvo, la iinu naložen jednotin denar ns
upitalističnih denarnih podjet
Chieago, m. — Pričakoval sem dolgo Čass protests zavednega, naprednega ženstvs, člsnic nsšc jednote, proti določbam pravil ns strani 31/pod Št. 8, katere prepo vedujejo ženi glavnega odborni ka ali pa nastavljenes v glavnem uradu nsše jednote do vsskcgu iz
vrševsnjs obrti, to jet trgovine s
ti dobiček in mu ne bo treba de-hi industrijskega podjetja.
To je črni madcl, katerega je sprejela zadnja konvencija, pri poznavajoč ženo sužnjo moža Madež proti individualni prosto st i moža, le bolj pa Žene. Žene ili! Recimo, da jednota dobi za katere se borijo le par sto let za loženo Klavnico 4% letnih obrc- prostost, so pogsžeuc od svoje
lastne orgsnlzaeije.
Ali se res nshaja v vrstah Slov nar. podp. jednote toliko nazad njakov, da so sl upali pooblastit repretentante, sprejeti to točko v pravila, dvomim. Zdi se ml,, ds par njih je vpilo In drugI ao kl mali. Povprečni Človek danes ve da ima Žensks dušo, ds nji ni tre ba biti veš vezans na moža bogu ali hudiču. Totadevno si je dsnašnja družba preskrbela ta-kosvsni civilni tskon, ksteri je slednji korak k popolni neodvls-nost i žene sli moža v zakonu. V mnogih slučajih tudi ta takon nc drži in mnoge družine se tvijsjo pod težo morale, katero njim vai ljuje drhal. Prihsjsmo v dobo, ko
čih načrtih naše "organizacijo, in ^nja smo bili različnega, tako obenem prsv veselo razvedrili v da amo ns tisti seji ustanovili sa-
mi argumenti, lu tl ugovori so s Slov enaka narodna podporna jednota bo zgradila dvorano srednje velikosti, a odrom, ki usjbrl ns bo odgovsrjsl vsem potrebsm večjih iger. Kot sem čul, bo dvoran« imele štiristo (400) sedele v.
Jugoslovanska soeiallstičns zveza tudi nsmersvs agraditi Ustne prostore, zs ursdniitvo svsze in Proletsrcs, in če le mogoče zraven tudi malo dvorano zs as je, vaje ip čitalnico.
Zgoraj navedena ugovora sta sdina, ki imata na prvi pogled nc. ksj veljave za proteatirsnje proti graditvi sloveuskegs doma v Chl-
prosti naravi. — r rank S, Tsui ohsr.
piiaUatiČnt aiaism, z» gL odbor. eagu. In če ie th dva bolj nstani-
no ogledamo, aprevidimo, da čl* kaa k h uaselbins s gradnjo prej 1 menovanih stsvbišč ie ne bo do segls onegs, ksr s vsskim dnom bolj potrebuje. Predvsem mora* mo tskoj prisnsti, ds bodeta ime novsnl organizaciji rabili prosto ra u svoje potrebe. Edino dvors ns SNPJ. bo ns rszpolsgo ss v najem. In če bi ta novs dvorana res odgovsrjals vaem naiim po trebam, ni ie to 8loveaaki dom člkaške naselbine. Mi rabimo po leg velike dvorane in radosti pro
nikc, zs nsstsvljenee In hišniks (ksterf se živi od milodsrov) ps utopijs.
Upam, da se bode usrslkster član streznil In uvidel, ds js bi dotičnl odstavek pravil sprejet sa mo rsdl zsvisfl possraeznih oseb do nsstsvljcnos v glsvncui ura du, katerega Žena je imela obrt Dvomim, da je dotičnl nastavlja nec producirsl msnj v glsvnem uradu, kakor pa drugi nastsv ljencl.
Pribijem, da dotičnl odstsvck nima prav nič skupnega s soda- stornegs odra, tudi druge prosto-
lizmom, ker socislizem nc uniču je industrlslne prostosti. Ensko spelirsm ns vse nspredno ženstvo S. n. P. J. ds proteitirs pri lo-kslnih društvih proti dotlčnem odsfsvku omenjene toSke nI zs-htevste ds društva poiljejo pro test ns glsvnl odbor S. N. P. J. — Frank Paullch.
Chieago, Bl. —- Živimo v ?asu razvoja — saj tako se potnembno izrsžsjo ljudje, ki slove, da po gledajo malo okrog sebe — dasi splošno vemo, da so živeli v času razvoja tudi naii prsdsvni pred niki, vStevši "pogrešanega člena" (missing link), kl nsj bi vezzl o pičji rod z nami.
Nekateri smstrajo, ds ta rstvoj izpremenl razmere, in ds je po-slodics temu opustitev raznih ns-črtov, ki so prvotno izgledzli prav dobri, tods ratvoj in nove ratme-re so jih nsprsvilo pbsoletne, sb-surdne, nepraktične, več škodljive kot dobre, Itd. v brezkončno dsljsvo . . . Izmišljenih srguuien-tov nikdsr ne zmanjka, in tudi lsžjc jih je sbrsti skupaj colo li-tanije, kot pa napraviti en dober konstruktiven načrt.
Tske In sllono poalediee evolucijo občutijo ljudje povsod — iu mi Čiksžani nismo v tem oziru prav nobena izjema!
ret za Čitalnico, psvske In god bene vaje, dramake vaje, vsčerne šole, aokolske vaje In prostora sa rasne drugs ssbsve, kl se jih bo v bodočo omlslils mladina. Nobena nova dvorsns -7 čs nI nsla — ns moro zsdostiti nsšim sshtsvsm in izrednim potrebsm. Zsto js oc obodno potrebno, ds v prvi vr sti opustimo vss pomisleke, ter »e vsi lotimo dels s tisto vnemo, kot gs tedsj vrše sktlvns društva ip klubi, ki spsdsjo v Z80. Prvi« mi rabimo slovenski dom; drugič mi hočemo dvorano, kjer bomo tudi sami gospodarji in noodvisn od lastnikovi tretjič ml tako po slopje prav lshko zgradimo in plačamo, kot so storili to Hlovsn ci v mnogih drngih usselbinshl
Kot Že prej omenjeno, je Zvezs ijlov. orgsnizsclj začela r. resnim delom. Nabrala Je že nekaj pro stih prispevkov od onih piopirjev katerim Je res ležeče na tem, da Chieago stopi v vrste drugih ns prednih in kulturnih slovenskih nsselbin, ki imajo le avojs Izobrs že val na zbirsliščs. /KO. je v prv vrsti to, ksr pomeni Ime. Društvs in klubi so združeni zs medsebo, no kooperacijo, ter plsčujejo po tri, štiri sli pet dolsrjev letno zvezi no blsgsjno, po povprečnem številu člsnstvs, ksr se vporsbi zs poakovne stroške orgsnizseljc
Večina društev in občinstvo Zvess iuia pa v smislu njenih pra sploh, kl živi v Cbicagu in pred- vil tako velike naloge, da jih ne meatjih, ve, da Je bila pred dve- more vršiti drugaSe, da ims stoj« mi leti orgsnizirsns Zvezs slovcn Isstne prostore. Zsto so aktivnej
skill organizacij, kater« namen jc bil, zbližati vea slovenski element
ša drnštvs pričela misliti ua to, da se uatsnovi posebni fond, po-
in vcepili društvom in posamezni- leg upravne blagajne, ki nsj bo kom plemenito idejo kooperativ- nedotakljiv za vse drugo in so bo nostl. To se je v preoejinji meri Uporabil samo za grsdnjo Sloven-
ci. Ako iščemo posojils na banki, Moramo pa plačati običajno po f«. V tem si lahko predstavljano. Kako ogromne vsote teko na k način bankam, našemu članu,
I	jirrc po posojilo ns banko, ae pitno godi krivica, a S. N. P. J.
Midsr tako taktiko podpira ka-iitalistii'na denarna podjetja.
Uhko je razglašati po čssopi-p« o naprednosti in denarju, ki » "'is K. \\ p. jM „i pA nikjer Jiovvdsno, kakšen dobiček imajo l«ni od svojega denarja. Doll-['0«t \*akega člana je. ds dclsmo J« to. da bo članstvo imelo dobi-"k od svojega denarja, ne pa ka-pialist. Zv več dopisov je biio Ptiobčenlh v Prosveti o tej zzde-
II	ta to bi bilo tudi prlparočlji-
k da bi glavni odlnir podal ki-" i'javo iu vpeljal primetno re-
"»laeijo, da bl članstvo odločilo, " strinja, da se še naprej vla «l'tmr v kapitalistična podje
lJ» ali ne. Če bi člsnstvo odglaao-ds ne, potem nsj bl vpeljs sistem, da bi Član dobil določs-vsoto ns avoje posestvo kot
vknjižbo ali "mortrsge". člsnom
' ' JmIo na ta načiu veliko ¡»oma-
stsvljenca v privstnem
M'reminjanjeat čaaa moramo
C " ÏZ^Z'tù lTT Tl— ëzTT ...............¡sM......ml v «........-m
" 's katere ni bil čas uco- utoniii med tem ko je faktično bilo ie kimanja, fineanja in (Um lus
PM u,,' ¿: hTLhT.	«j	w b «i -'t" rî^JiiLTdS?t'
■ H	rr_«____L.^.iutt... .Ui*..irar. n ne bo naa nikamor prive vsaj« t drugih lokalnih ozJNh, ta-
bo zakon samo še aporszttmljenjs|doseglo, h» ZSO. j« napravila «e.akrga doma. Nekatera društva so
akuoncKS zivljenjs mod ženo in, »epe uspehe ns združevslnem in /o sklenile, ds bodo le v letoinjet.i možem za določeno dobo.	propagatoričnem polju	| letu plačevala po en eeut od čUna
Nekateri ljudje tega ne vidijo, V letošnjem lotu (11*24), si je «e„fčno v te (ondf drug. zopet, pziroma rad egoizma nočejo vi- pa ZK<I. naložil, še večje nalog,, da «s Utoinjs
ma soeislistlčni klub, ki nosi sedsj št. 10, s je pri ustanovitvi bil It. 18.
Clinton, Ind. — Vsemu cenjene- Ds lisa ne bo kdo na)iačno ao* mu občinstvu od tu iu is bližnjih dil. zskaj sigo prišli us to idejo okolic uljudno naznanjam, de je t Forest Cltjrju, moram nekaj o tukajšnji soeljsllstlčni klub It. 41, meniti, ksr lshko reftem, ds Je bl-J. 8. Z. pričel s skeijo ss nsprs- lo slučsjno, V Jolletu, Ul., jo IU vo svojega narodnega doma, in vel star mol, ki je Imel tu v Ko-sloer ds bo isti v resnlel lsst ju- rast Cltyju dva atrifiniks. Prišel goslovsnskega nsrods, to je, lsst jo k njiuta na oblak, liil je ua-vseh, ki ss bodo ssvtell zs to plo- ročnlk Proletsrcs, ki je bil takrsl menlto narodno stvsr sedsj. In le mesečnik, In od tsui vpliv, da onih, kl bodo pozneje nasledili v mamo dsnes v naši naselbini ta* enaki meri. Raslog zate ja enoits* ko močno postojsnko. ven, ker je v našem skupnem In- Imeli smo torej prvi ssstsuek teresu in ker sbsolutno potrebu- dno U. junijs 1UOO Do ustsnovlt. jemo dvorsno, kl bo odgovsrjsls ve društvs št. 194 js bilo is doatl nsšim drultvenlm potrebsm in truds, ker vsolo jn ie sedsiu me* drugim prireditveni ,ds postsvl- aeoav, predno smo ssAeli poslove. uio si nsrodni dom ns temelja ne* U kot druitvo 8. N. P. J. Združi-rodne lsstnlne, ne oziraje ss ns U so ss nsmreft vss sile, ds bi pr*. to kdo pride zs nsml, nego nam prečile ustsnovitev diuitvs nit veleva naša ssvest, ds sl postsvl- prodno jednote, ksr ps nss nt o-mo dom ss nsio lsstne potrebe, pUlilo, ker bolj ko ao neiprotnl-ksterl bo ostsl na rszpolsgo le ki delell proti, toliko sktlvnsjll našim pötomdem In usalednlkou, Mtt0 bili. Spravilo ao nss Je sku-ki nss gotove ne bodo grejell ze- paj deset do novsgs lets 1010, to. Gotovo jo to prepričsnje in Zečell smo s rednim poslovsnjem Iskrena Želja vseh tukajšnjih na i. januarja 1910 kot druitvo 8. rodnosevsdnlh nsssljeneev, ki n, P. J. Led js bil prebit, Nss-bodo zs počet o skeijo odobrevsli protniki so tedsj Is bolj nspsnja-ia ju po molnosÜ podpirali. u alle, ds bi tmifttlt mlsdo drul-Ker je klubbvs prireditev msj. tvo, a ss jim nsksns nI obasri*. nilko proslsve kljub misernim Res so dosegli, de je le februerjs razmoram, v ksterih se nshsjs* odstopil eden člsnov ter nsa js bU mo, Izpadla Jako povoljno^ Ji s l0 več messoet ssmo devet, Dilo tem obetoj klube preoej ns trdni ja prsto čudo, ds tism niso unU podlagi v financ!. Bilo je sklenjs- čili drultts, ksr agitlrall ss prano, ds ss sedsj pololl v posebni tl nem vsepovsod, s prllnlee In fond $160 kot prvi temelj u nsl «povsdnles ss js vrllls proti nem nsrodni dom. 8 tum je poleto de- najhujte gonje, Nej omenim se-lo, s keterim hočemo vitrejno de- to semo sn «luč s j 1 lo vat i toliko ?asa, ds končno do- NektJ mšMcty po Uitsnovltvl sežsmo naš cilj. la da ss to čim -m0 dobj|| r näk> druitvo mlmls-prsj zgodi, je klub sklenil v pri nlfi-| kj j§ hl, doll#P WlBf B lM<l| hodnji sezoni prirediti lest d ram- vertn fcatoWsn. Kot tsk Js mo-«kik prcdstsv, In «loor ob čssu rÄ, k običajni vellkonoÄnl spove-kskor slsdii dne II. okt„ 27. nov. dl< jj^j pMtj|, f(| Vprslsl( če iu Ul de«, t. 1., potsm pa dne 12. nt ipidl| k tistemu bresverske-fsb., 1. «p. in 1. maja prihodnje- ml| ¿rulltu (mislil J« naia drul-gs lets. Tu dneve si je klub Ubral tvo). TsdsJ mu j« duhovnik r«. ss svoje prireditve, ksr sporoča- «pja^j asesment le zs temo t jsvnoet le sedsj it rszlogs, kofil meMI,( IK|I<,W pg	ofj. ču bl slučsjuo katero tukajšnjih „t()pi!| ln prjt, k dru|(vi, Meters ali Iz bližnje okolioe druitvo lels- ||o|j#,»» MIsdenM je tako tudi lo kstsrrga otiisčsulb dni ss avo- a(or)|(
jo prireditev nej blegovoU isto	nim
klubu sporočiti k^ n« Isllmo. ds a<|rib|Ji|| M V0ro J iVoJo bl mogoče prišlo pozne js vsM ts- |jo ^	Vllis vsemu Jo
g. do kskege neljubega nespore- ^	^ ^
,uiÄ' .	. < 1.1 v u— «tnpek stopnjems, ds pmo bili
Z osirorn »a to naš klub apeUra	n^ ^ ^
ne vsa cenjene društve In klube,	prezirsno dru-
de blegovolijo vpol evetl to ne- ^	^ ^ 4
znani lo, t«r nem blagohotno iti ^^ ? ^^ ^^ |n
ne roke pri našem plemenitem ua- ^^ y m)(1(ljM|k„| iM,4,#u
rodnem delu v interesu naših ^ ^ ^	{ nft ^
splošnih koriatil	(J|(|o,
Poleg tega tudi vs«m uljudno|
naznanjam da bo tukajšnji klub A»l»k. bre je 1* m»mo mi
priredil dns 15. junija domačo	d- -«o dokonča dtdof O0-
bsvo ... prostem pri rojaku Andy ^	* ■
Krapeiu. Na programu bodo raz-> P^ IJ^U-kko blU oe egi.
m šaljiv« točke bo domač, al	^	11 ^
vsosks godbs kskor tudi sa okrsp-U* dsnes ko nss Je nad Hdrug
čila v vaeh oslrih i.sjboljie pro-	Pfw,J
skrbljeno. Hmotrenl nam«» t« pri- J	J **
redit t« v «lavnem je, d. ^ aha. ¿.M» H'	[t.Jl'V Y''t
ramo skupaj eotni!lj«tiiki v čim da društva,	kolikor Jih Je tu
Znano vam je, da jc čikaška slo čtt «n dolar v ta aklad. Hlovenaki venaka publika t zadnjih dvejse- Kokol v Tbicagu je sklenil tskoj tih letih le večkrat poizkusils dsrovsti $.V), in nsto vaeakozi ak-oroaress	, združiti stoje moči v svrho grad- tir*) delovetl, da ae dom čimprej
Nedrugi atrani žele ti lj.idj«;>»je alovenakeg« doma. do ketere-jsgradl. Vsa čast fatilom Hokoloml
deti, ker njih giožgeni otrpnejo kadar gre za modernizacijo človeške družbe, in ne morejo videti
članetve, a« lshko poprlmviuo Portât
tudi kontrolo {Msamcznege indi ga Pa do dane. še nismo prišli. Oni vedo kako nujno rabimo Hlo^
vlduja to je odbornike eli pe na- Kna Izmed največjih nalog ZkO. vi osi stoje proa o,,, /.sčele se je --------" ^.."b.^fi *i,„,M»k« akcija kar »a.«,«, v Fore,t
rtarijenee v privatnem življenju, v bodoče »m torej, de zdmñ vet tO. j dohfo, in akl .j« ra slotensk,	naša org.niz.r j, ' • '	/ ..... u ^^
koremo To je dikt.tura, k.kršue bi ae u Hlotenee, d. pridno zblr. skupsj,do« v Chie.g« »tgb-U teko vrlo moramo <U" ^ tristo luJv, poVm prida Vsod-
n strašil asm Tro kij. Ti ranjačl .. fond za gradnjo y„„. »za d. al, dobra	!«m«sa 1 k iIikdifTne bi» Tor«J^t - V^J, 70 .lani llralt, 1
večjem štetilu ter pri t.j priliki Hi«	prilog, rasno
podVb.|.r.mo u nsi«m razrednem, ^«i««
boju in t .k o napravimo .rduajlo ; ^nf, de bl dobil sem bodo ags vsa vzajemnosti nsisge skupness fU^e predaed», k. eU k. .r, dele naprsni profit.rskemu rail drugeg. g .vu h urad»lkj
mu eed.njege k.pH.lbtlineg. re ^	ko
"	' 1	* ga, ki ja dober govornik. Uotovo
ekupnoetjo bolna spodbudili;^ "o rekel, ds »d bili preveliki in pfivabili š, one, ¡zš dvomeč eto- ¡ ^^^ jijo n. atr.nl, to ji izven
't .........-rj;
v ol.Hi..m it. v.	1 ,Ä/,ulJ'10 "i'l
Ako bl m t. moj načrt ure«uieil,
banki! Revnotako bi l ¡.voje .lužbe po predpia.h jed»« kaj d.>aeglo. če bi ne bilo lege in v ■Uaetve K N. p. J. več do- te. to je sko v dotičoi količini ur uga i. otwaa ' , Naia zveza i -
pnrtditev, vpriaor-pločnik proUter oUnem tudi kot
zečetku leta Mi čUn.ko «iO-Jprarfest napram »lamenta, ki is rwiatot00 močni, fuianeao ps po !korti¿a ia ponižuje «Irl.vaki raz*
mlaltm. ds bi veliko pomogt« zu nspradeb n.š» dične Hlevi itak. asfedss podporne jednote. - fr. Rata.«
bi ae n.l.Mt H.nar . .. ^«eir. xadoetno ge ime .ae torej deflnltivoo nalogo, ke- ste;eli trak des trdaejll In po red. Hedaeje mísera« rezmerf ae. b. se nalagal denar vjne produciré zadoatno, p »ma,™	_ brez »aak**. ten, bo .emu vpraieaj. kretksge kličajo dotolj gU.ao ne plen. de
fotevt
"•"kl in od Um poMjevali jednote prevtea odalotiti vMk^tera PrrH bl bil člen zelo po- čas revn« tak« v slnčeju. ie j« "č«". braz raakrge ' if . «e brez J« pri orgeniraeijl, klidotlčni ra kri ril sekaj t isgulni vaškega "sber : I red vsem na
Jiamte Biggins" js ameriškega prelet.
z časa, kdsj priénemo z gradnja j ss sbtr.aio »kupsj. s« združujemo rtola ob ése« esliks tejre. Dobt ss
jisloteaskegs dosas v < hieegu. ! Im ttrjaj'tao t «.rgenizeeiji aoe».|prt Kajlierai mati<i S V. F. #.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
otroke. Mo ž
7
=-
PtOSVETA
SREDA. 4. JUNIJA
njegove ljublec p* h ÜAnnfi va Hf«r¿4» * ymm tudl ,i%tinr- d* Uhk<> " , ____
ki .. U Im» ■•Vlili» MM II1Y9C »arujrtr >vojr otroke * mladinskem ......... . . . .
IVrtá^tMTZiMtr^Jíi ga Je we-|	__M _ m_ _	l.Jtdku. Peter layar, tajnik.	W 8«aeeljlve delavske VOStt,
Slovenski delavec, ki hoče izv-
it njegov« žena z M ura niéem. O-j
▼•Jake.
■»Q*a «1 ii, - viadaal»» frl	—	^^rl'«?«^^""»^^^ ^
kriza v Jugoslaviji ja najlepši U P"P™i in pr:šio )k med nji Intereaimnd aaj tekajo, dokler nI". 41. 344 S. N. P. J., da smo oblina eelo do spopada I noži. O tem	ne bodo obveščeni	lo*lil vo,itv«' «lavnega odbora do
na ie zvedela ooliena Muraniee	- __ —prihodnje seje. to Je I. iunija. ker
p« j« nedeia policija. MurnaMc	--n| b||o reUkefM j^j« J1-nov
va ¿ena je med tem vložila tožbo	čim ie konrre« vzakonil bonu«! viočih pri sadnj
druge naloge kot politttne stran- M ¡2titev £MkonM
mora redno MUtí dnevnik "Pro-
povod, da ur mešrauiAe stranke med seboj kregajo iu zmerjajo kakor srake, ki ne vidijo nobene
I Čim je kongres vzakonil bonus vzočih pri zaJnji seji. Torej potru-
u bivie voiakc ki ao alnfili ta ldile u ,vti iUni .lo ¿'anice. Pridi-, ° .	» *> aluilli te-)lr n, mu ker poleg volitev imamo
kom svetovne vojne, «o ie začela še več drugih važnih zadev. Bratski
prihajati ne vojni department ne->oldrar' — A' Debeve, zapisnikar.
ateulna piama za informacije in» i^wrenct; Pa. _ Opominjam ¿la-
ke. kakor lo, kako bi druga drugo r*ni«<v* 1iubiia P* & tudi Pretr' okra« 11«- na slovesu in s« prerile k faU ,VBf «Juberenake vezi e svo-
vladnemu koritu. Boj. ki sc vrti\*m Muranie je tako j	----------_	™ _ V|WIfIinjaiI1 cw.
le nekaj mesecev, je karakteristi- °*UI br<*r e f " »JulMee,; prošnje za	pošiljatev predpisane f nc	in članice društva "Prosveta",
¿en za našo buržuszijo.
Ta trapasta buržuazija namreč, ki govori o konsolidaciji drž« ve, o centralizmu na eni in o avtono mizmu, federalizmu in podobnih
stvareh na drugi strani, nc raz	_
pravija mnogo o tem. kako bi ae i, Tolmina. — Pri naa se je obnesla taka ali drugačna uprav- zgoatf drugi teden maje zločin, na oblika države, marveč naaU- kakorinih «e ne spominjamo v na-nja svoje trditve skoro zgolj na^ |J okolici in ki je le po arečnem plemensko ali pa če hočete ns na-
(epplication 44-,245' da * prihodnje redne me-V FP	, sečne seje dne 8. juoiia polnoštevil-
..	no udelefte. Na tej »eji imamo ukre-
iT__ev____.___.1^.11__x____ «_____ »„ji -
kar ga jc «pravilo v obup. Izpil g* formularja
je strup in tako končal svoje živ-; blank).
Ij*"jc-	Pisati pe ne War Department'pati dosti važnega. Iinamo tudlvo-
--/ V tei zadevi nima nikako»« n! ',itve «lavnega odbora S. N. P. J.
-Illlillll iM V lef MafVI n,nu	Seja bo kot po navsdi ob dveh po-
VESTI IZ PRIMORJA. ^
__ŠC vojake, naj tega ne storijo.
rod o o hujskanje v državi. Ni jih psovk, ki bi jih te stranke ne bilo porabile v ta namen, da razvna-mejo sovražnosti med plemeni v državi. In ni je izjeme tukaj 1 To, kar delajo klerikalci, to delajo tudi demokrati in radikali in za njimi vsi drugi pritepenei.
Te nezdrave razmere je ustv« ril« jngoalovanaka buržuazija, te razmere goji in pospešuje ta brez-v«atn« in ze vssk problem nezmo šna buržuazija, ki si domiŠljuje de je politično zrela, da hoče ne kej velikega ustvariti, pa «e pri tem poslužuje sredstev, ki vodijo v keos, ki pospešujejo celo v zdre vem mišljenj n snsrhijo. Politika gluplh Instinktov je to, ki naroda
ne more dvigniti ne politično, ne gospodarsko niti ne Intelektualno.
V trm jlejstvu vidimo zločin. Namesto kulturnega dela, namesto d« bi r«zpr«vlj«li o problemih, ki pospešijo nspredek in razvoj, se prepire buržuszij« r«jši o tem, kdo piše latinico in kdo cirilico iu kdo pehari drugega. Ta prepir sc vrši med buržuazijo, a je vendar zločin, ker inficira obenem Široke plasti naroda. IraUero potovanje v Pari«. — Romunski krslj in kraljica sta šc pravočeeno potovala na Kren-cosko. Nsši diplomati pa so ugodno priliko zamudili. NinČio je sicer dogovoril s francosko vlado oareasoaijal sa potovanje kralja Aleksandre in v esremoniiela je bile baje posebne točke: Čestitke k uspeli Poincarejevi zmagi. Ta eeremonijel je kil račun brez krč merje in kr«jj, ki je beje najbolj aposobaa moč, da nsprsvi v Sred nji Bvropf red, je potovonjc od-I ložil. Pa tudi Pašič akoro gotovo no bo romal v Pariz. Izid francoskih volitev je vse presenetil, Pa-šiča in kompanijo povrhu tega še ; osupnil.
Baapaet nemških in madžarskih kulturnik orgaaiaaoij. — KTr Nemci ne gledijo več Psšičcvc brade, je rexpustil Pašič nemške i la sedaj tudi madjerske kulturne J organisecije. Odveč j« pribijati de Je to v prekem nasprotju z i drževljanakimi evoboščinemi, po litičnimi previcemi. Opozerjemo
Posebni formular ze prošnjo, da se bonus prizna, je bil še pripravljen. Vojna uprave je Že naročila tiskanje 15 miljonov teh formula-
naključju končal' boljše, ¡egTbi V,*d»« tUkarn; i« ^
bil lahko. Vzrok družinske trege-!^^ M čuoh™	P-P^je
dije je bile - dedšCina. Evo, kaj Ti V ® 10 P?P T* H od'rem-
' 4 Ijajo naročene količine. Cim vojna
uprava aprejmo onih 15 miljobov tiskovin, ae te istočesno razpošljejo na vac veterane širom dežele.
Za razpošiljanje tega ogromne ga števil« tiskovin je vojn« upra va že storil« potrebne predpriprs ve v dogovora s poštno upravo Ameriško Legijo, raznimi vojaški mi organizacijami in civilnimi društvi.
Bsspošljcjo se tndi tisk«ne iu formaeije, ki bodo veebovele vse podatke glede zekone in pravice do bonuea. Tiskovina za .prošnj) bo vsebovala posebna navadila,
m se je skesei, da jc dal sinu ktk°llMj18e
in ksko se je zgodilo:
Pri "Marjutovih" so že de časa živeli v večnih prepirih, prav z«pr«v od ted«j, ko sc je doesač l sin Mih« poročil in pripeljal v hi šo nevesto, kitari oče Andrej je bi Is začetka z nevesto zsdovoljen saj jc sam silil siua, naj ee poroči in nej prevzame gospodarstvo precej zadolžene kmetije v svoje reke. Mladi Mih« se je bil vd« se poročil in se lotil z vso vnemo gospodarstva, zavedajoč se, d« dela tudi z«-se. Tod« kmalu je prišlo med njim in očetom do pre pirov.
Takrat pe bo vee Isree! nesrečen
In vpil po osvctl in vojni.
Is Krškega polja. - Tu je začela i delom komiaija /* zgradbo velike električne centrale na 8«.
vi. Ccntmlo ho gradHo mesto Za-
gospodsrstvo v roke, in je zače zahtevati od njega, naj mu da vsakoletni pridelek. Sin se je vda in mu jc tudi lani odstopil dober del pridelka, ki pa ga je oče kma ln saprevil. Ko ni imel več nič, je zopet prijel sine, zahtevajoč o< njega denar. Ta se je, nevede, u-piral. beseda je dala beeedo in prepir se je končel teko, da je o če zagrozil sinu s smrtjo.
NlhČe ni vzel resno te grožnje najmanj pa še sin Mih4.. Vse je mislilo, ds je o&e Andrej fzrekc to grožnjo le v jezi in razburje nosti.
Toda, ¿al, ni bilo tako. Pri Mar jutovih Živi v hiši poWp Mihe z nevesto in očeta Andreja' tudi mlajši sin France. Le-ta je v do mačih prepirih stopil nsTefetovo stran proti bratu ia nevetfi. Pre-tečeni teden, v torek, ata odšla oče Andrej in sin Frenee na Vse zgodej t gozd -ns Kolovrat. Odšla sta v jezi, kajti prejšnji večer je bilo pri večerji prišlo zopet do prepira,' Ostala sta v gozdu ves dsn iu tam sta bržkone v gozdni ssinoti »kovala peklenski načrt.
Zvečer sta sedela Miha in nje gova žena sama v kuhinji. Miha se je bil ravno vrnil s hleva, žena pa jo bila pospravile po hiši in vzela dvomesečnega otroka v naročje, da ga podoji. Tedej pa so aa nenadoma odprla vrata in kuhinjo ata jesno planila oče in sin Prenoe. Ke ve se prev, ali je kdo komu kaj rekel, «11 ne, goto
ssmo na enot Slovenci imsjo svd- vo j« le, de je France nenadoma j« organizacije aa Koroškem. In gotovo jo, d« bodo lam Nemci ae-daj izvajali načelo: zob za zob!
plenil proti bretu Mihi In ge po-drl na tla. T« ae ge ni utegnil niti otresti, kajti v hipu ae je zagnal proti njemu tudi oše In mo pokleknil ne prsa. V hiši je nastal vriak. Mihova žena je v smrtnem strehu i detetom v naročju plani, la med evek« in teste, d« bi ubre-nila moža, toda prepozno 1 Fran-
greh. Klektrična centrala bo tudijcetu se je v jesi omr«čil um, po
nsm dosti koristila, zalo z vese-Ijem pozdravljamo vse priprave In drla. Pri Krškem dobimo tudi nov most čez Savo, ki ga bo zgra-dils električna centrala. Nov moat je v resnici potreben,
timarioe, — V noči o«l 5. na fl. niaja je izbruhnil požar pri vdovi «Oktilničarki In trgovki llelenl
skočil Je proti knhinjekl mizi, zgrabil tem nož in ee vrgel z njim ned brate. Po srečnem naključju |M ga je zadel le v stegno. Ca bi ge bil sedel v gornji del telese, bi bil udarce smrten, kajti zamahnil Je bil e tako silo, da je nož prebil stegno iu ae zebodel Ae v pod. Tedsj pe, ko Je nesrečne m o Mi
poldne v društveni dvorani. Vsak, ko»<ar ne zadržuje nujni opravek, naj gotovo pride na sejo. — M. Rup nlk, predsednik.	,
Barton, Ohio. — Naznanjam članom društva "Združitev", it. 333 naj ae gotovo udeleže redne raeaeč' ne seje dne 8. junija, ker kdor nI volil na zadnji seji, ima priliko sedaj. Voliti sme vaak lc na seji. Dalje. kdor še nima regalljc. naj se zglasi, da ae razdele med članstvo. Torej na svidenje dne 8. junija. Z bratskim pozdravom t Za društvo "Združitev" — Anion Vehar.
NAZNANILO IN IAEVALA.
morali odgovoriti n« kakih dv«j eet vprašanj, ki ae neaešejo aa ta ke podatke, is katerih naj bo ras-vidne njihov« zakonita pifctica do bonuea.
Uprevljenjc roješkege odškodninskega zakona jc naloge ogrom nega obaega. - Vsako nepotrebno dopisovanje bo lc po nepotreb nem povečalo delo vojne uprave in imelo ze posledico odlog v rešitvi prošnje ne le poedince, msrveč tudi prošenj veeh drugih veteranov. Vsi vladni oddelki in uredi, ki imejo kej opravljati z bonu-som, sc prizadevajo, d« se delo vrši čim hitreje mogoče in da se rešijo poedlne prošnje k«k<p')ii tro mogoče po vložitvi. Ali to nI mogoče doseči, ako ne bodo!bivši vojaki eodelOveli e tem, de af'iav-najo po navodilih Jn vpofijojo pravilno izpolnjene formulertfcj
Bivši vojeki bodo precej oiejše-Ji delo vojni, upravi v svojo, Jbst-no korist, sko ee xlaeti ratftnjo po sledečih navodilih t
1.	Nc pišite za formulerjnj Ti ee vim bodo poslali, čim bodo^go-tovi in nepotrebna pisma Iftdo provzročala le zmedo in odlaganje.
2.	Prečitajte pazno navodila, ki bodo tiskana na formularjU za prošnjo.'
3.	Ne plačujte drugih stroškov, kot ene noter jem se legalizacijo »odpise. Zakon prepoveduje ¿tlaki osebi tgtečun Janje kakega stroška za pomoč pri iztir.iatvi Minusa. ^
4.	Ne pišite n« War Department te ni kako informed jo; ^potrebno pri izpolnjevanju forfnu-erje. Ako nc snete se vse zahtevane podadke. odgovorite, v koli-kor eeŠe v4š spomin. Vojna uprave mora itak po vložitvi proflnje iskati v svojih zapiskih potrdilo
IAZNA NAZNANILA.
'/J
Anvil Lucation, Mlch. — Druitva ki so prispevala darove bratu Matu Žagarju od 2«. aprila do 30. ma so aledeča: it. 6 — 83J»0, ¿t. 21 91, it. 87 — 92, it. 174 — «I, it.
1? T iL*' 297 ~ "< 2*> ~
91, it. 335 ~ 91. il. 515 — 91, št. 396^- 92, it 522 - 2.50, it. 268
Ta denar sem isročil otrokom 1 incnovanegu brata in pridrial za
JTofon jToJZft
1 oliko na znanje Članom, ki so pri skočili na pomoč. Ako bo priapeva lo dar še kako drugo druitvo bom objavil. — M. Holfevač, tajnik.
Crosbi/, Mlnn. — Naznanjam dru itvu Hrvatska alovenska sloga, it. 107, da imate novega predaednika in tajnika. Za predsednika je brat Mike Prpicb, sa tajnika pa brat An-ton Malnarich. — Ignac Stimack, stari tajnik. .
I ORE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE.
ChlAwo, IU. — Kakor vsako leto tudi letos priredi jugoslovsnsko samostojno podporno druitvo "Zs-rja" izlet v Summit Grove. Torej Slovenci in Hrvatje v Chicago, vsi na piknik. Nikomur ne bo iaTTObe-ta ae vam dosti zabuve in plesa. Piknik se vrši v nedeljo dne 15. ju* nija ob dveh popoldne. Vatopnina v predprodaji ao po 35 centov, pri blagajni 50c.	' v
Bratski poadrav! ' Charle» Kar pelf, tajnik.
Eveleth, Minn. — Vabilo ua piknik, katerega priredile Članice druitva "Eveleth , it 130 S. N. P. J. dne 15, Junija popoldne in svečer na Ely Lake Parku, v spomin dvajsetletnice nnie jed note. Za godbo bomo imeli Eveleth bnndo. Vsi Člani In članice S. N. P. J. kakor posamezni rojaki od tu In Is bližnjih naselbin kakor Virginile, Gilberta, Buhla, Chisholinu in Hibbinga, ste vabljenj, da se udeležite piknika, ki |e prvi v tej aezoni. Ako bi bilo dne 15. junija neugodno vreme, preložimo piknik na 22. junija, eno nedeljo kasneje. Za izvrstno postrežbo bo skrbel veselični odbor. Zatorej vabi vse na veselo svidenje na Ely Laku. — Veselični odbor. |
Mannflel Uhio. — Poživljam brate in sestra druitva št. 238 kakor vae druge brate Jugoslovane, da poselite piknik, ki ga priredi druitvo št 238 "Jadransko morje" na 15. Junija. Piknik bo obdriavan na farmi Johna (iurlcka. Posctniki naj vzamejo karo do jeklar ne (itcel mili), *
Z žalostnim srcem nsznanjam vsem prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt ugrabila našo ljubo mater
MARY KLOBUCAK
Rojena je bila v vasi Peke, okraj Črnomelj na Dolenjakem. Čutila si je trUtrat mali znak bo-lečine ob srcu v enem tednn in dne 20. maja, 1924, ob 3. uri zjutraj j« za vedno zaspala v Detroi tu, Mich. Bolezen «i je nekopela z večjim trdim delom in mukami ze obstanek in sgojitev nas otrok Bila je članica S. N. p. J. 16 let, kakor tudi aouatanoviteljica dru štvo "Narodne Slovenke" št. 128 v Calumetu, Mich., nadalje je bila članica društva "Maccabee" ter J. 8. K. J. Pokojnica zapušča sinov« Franka in Joe, ter hčeri Anna, ompžen« ftavs v Chicsgu M«ry, omožena Božič v Minne soti, in dve • sestri Margareta v Detroitu, Mich., in Terezij« Aiirora, Minn. Srčna hvala za kraane darovane vence, ki so jih darovali: zdravnik Kerr, Mr. in Mre. Oplend, Mr. in Mi% Zuz«k, Frank in Joe Klemene, Mr. in Mrs. Donson, Mr. in Mrs. Junko klub Uper Peninsul«, društvo št 11, 8. N. P. J., ter.dekleta prod« jolnrHadsan, v keteri je bile po kojna zaposleha, kot kuherica Pokojnica jo bivala več let na Calumetu, Mich., in na želja njc-njK. sorodnikov,, pno 4* . kročili materi zenpjji, bakreno okrožje v Columet, Mich., dne 23. maja tt L c Prav lep« hvala. moji teti Margareti in njenem ainu Joe ko «o zmenoj spremljali mojo ljubljeno mater ia Detroita na CaJumet. Presrčne hvala Joe Klemencu, kateri je bil vedno pripravljen pomagati meni in moji materi in se izkezal dostojnega ob mrtvaškem odru, sprejemal in dvoril obiskovalce moje pokojne matere, kajti meni je bilo pretelko ob izgubi mame, da bi vse to vršil. Varoval je v moji odsotnosti tudi moje imetje, ki mi g« je sapustile moje pokojne meti. de enkrat moja najlepša hvala vae m-, ki ste obiskali mojo mater, ter mene toUžili v urah žaiostL Tebi drag« in Ijtjbe mama, pa- bodi lahka ameriška zemlja, počivaj v miru! Tvoj spomin osta ne za vedno v meni. Frank Klo bučar, Detroit, Mich.
BADA BI IZVIDIUL
Jaz nižje podpisana bi rada izvedela za vaš natančen naslov. Čitala sem v listu Prosveta o smfti vašega sop sega, a vam pisati ne morem, ker ni vašega na-"rto^f temveš ] Je seeio "\ Goli in-wood, 0^ ¿ko Mete čitala ta ogla«. aH pa kdo,drugi znancev, uaj Ji to naznani Jožcfiua Kalin,
Boa. «4, Biwebik, Minn.
__ (A"y-)
------ nato naj ae obrnejo na levo,
kjer ic videti gozdiček. Bratje, ki niso bili na proili seji druitva, so naproieni, da se drže po druitve-u I	.nem zaključka. Vsak mora vzeli za
za one navedbo; predhodna vpre-|dolar vstopnic, ki nc pride na plk-šanja bi pomenjela le dvojno de- !,k\,z* i10^ po»trcžbo bo skrbel
_ ■ __ ,	irustvent odbor,	i.. , ,	———.—*
o in zamudo.	s pozdravom! — /iwn Jii/.Aoi>/cA.i|J!,d«t^ Ako ae etrinjri z njeni
5. Stevite formular v ono ku- ncdsednlk.	mi idejami, podpiraj trgovce, k
Vim	cieveiand, Ohio. _ Občinstvo v Oglašajo v Proevetl. - V zalog
ln pošljite jo po pošti. To boomo Clevelandu iu okolici prijazno va- fm*"> v*« blego ze veekdenje po
Ml KEAJfiAJTE BVOjla»!
ŽIVU1HJA
Nek slovit ameriški ^ Pravi v svojem članku-«Io jedi je pae dejMs0 , \[ jc preveč jedo. Človeku se tli oprosti ako krši pr.viU -hvalm dan, božič i„ v , mogoče še na kak drug \)r * ampak druge čase bi m„Pal^ zmerno, ker ravno tako preobremeniti prehavn, ,rf-kot « bi preobložili ;,, ,a sUbo ravnate a konjem Me U
aretirani — toda ka7.'n ,
obremenitev Želodca ,18V|W ne nalaga, ampak gotovo jf narava kaznuje vaak pr Slabo zdravje in kitajo živ|^ su neizogibns." i\ Me ^ proti tem pravilom, vzemite nerjevo zdravilno grenko vin«, vam bo pomoglo odstranit, „fc ke vaših ekscesov. To zJr,, izčisti Čreva, ne da bi jih bilo, pomaga prebsvi in «, ves sistem v dober red. K^t ka za živčni sistem je TrinerjJ zdravilno grenko vino nepr^ ljivo, posebno še ate neni imate alabo kri ali nimate e gije. Če bi ga olučajn.. v«; l,^ nar ali trgovec ne imel .pUite i Joscph Triner Co^ Cbioijgo,
'Adifl
rojaki SLOVENCI, POZOR I
Kadp pridete ▼ Chicsgo jn m kovček ali drugo pohiitvo na y dvoru, ne osirajU ae okro* kje k ste dobili Ekspresmana, da vam pelje atvarl na določeno mesto pak takoj ae obrnite na moj n* 2619 Ao. RidReway Ave., ali p« p* čite po telefonu, Lawndale Xfi93 i pa na 1887 Bo. Racine Ave., s Canal 8078. To naj velj« tadi o« rojakom, ki gredo ven iz Chiea To delo opravim jaz prav p« zrne ceni. Jamčim pa, da bo vukd« mojo poatrežbo zadovoljen, ker že 14 let akušnj« v ti stroki.
FRANK UDOVICH, 2823 S«. Ridr«wajr At«„ Chic,o,|
SLOVENSKI MAKODNI DOH WAüKXOAIf, ILL.
Easpisnje delo slikanja in ba vanje vsek prostorov; Oaa u vk
žiti ponudbo jc določen do lo. ja nija t. 1. ¡Slikarji Kloveuci; »ki vas zanima dobiti to delo, vhruiti ze na tajnika, kateri vam rud«* lje pokaže vzorce in ob enim i» roči "Specification' listini' in vi podrobnosti. Za društvo- Sk narodni dom. M. 0. Wariek, 41 10th Street, Waokegan, Ul.
Ilill
'Proevete1' piše aa blagoatanje
Kovsčič. Ogenj je upepelil do tal hI brizgnila kri ia noge. sta se gospodarsko |K,«lopje. |4,- čuječ- bret In oče v hipu ssvedle. kaj nosti in (»ožrhovslnoati domačih sta storila. Klonila je Kraneetu gasilcev gre zahvala, da se ogmjjroka, ko je videl bratovo kri, se-n. razširil po vasi.	ptkla je »četa vest, ko je zaališal
0«mg« prod sodiščem. - Dne| Imlestni krik svojeg« sin«. Pred 15». »n«js se je pričels v Osijeku oči jim« je stopil v vsej grosotl rarprava proti .lovi Htanisarlje-1 aločin. ki ata gs naredil«, ngle-
gočalo, da se prošnja doatevi .pri 1)11110 "" Met"sloveaskc«u »ociali-fetoinemn t, t* Ari m V v v m> "tičnega klub« Šl. 27 v nedeljo dne atojnemu uradu. — J. L. I. C. ,g. juniji, na KastelčoVi farmi v Eu-
rlidu. O. Pripravljalni odbor se le i potrudil, da ne bo ta prireditev enolična ln dolgočasna, kakor so 1 navadno pikniki, temveč . bo preskrbljeno, da bo dovolj zabave in rasvcdrlla sa vse. Na programu je
SEJE IN SHODI.
Viču t arugi in njegovim 13 lova ,dala sta sei eden kot moHlee laat
SUckviUe, Pa. — Naznanjam, da mnogo raznoličnih In zanimivih .?.* f ."i1 dn* »ajo točk. med katerimi omenim nastop
trebiéine po zmerni eent. AKTOM ZOEM1K,
¡»MtMlHMMIMUMIIii
novi naslov
sklenllt da kdor sa ne udcleil pri hodnje seje dne 15. junija, ho pla-ul »o. t drnilvenu blagajno. Ima-im voliti glavni tMiboe, Zadnjič to hi bilo mogoče, ker bilo jih je premalo. ie vid drugih reči Imamo v korist društvo, pa s par člani ne moremo ukreniti. Vaak naj pogleda
nastop
dobrega socialističnega (tovornika ter pevski zbor "Zarja". Seveda se bo vršil tudi ples. pri katerem bo igral alovenski tamburaiki zbor. Pridite vsi!
rU,m Za razpravo Oada izredno! nega brata, drugi kot moriise list !ds''»?*vedet'JaT m* ne tmm^eell'!!
zanimanj.'. Itasprama dvorana j«, noga sina in - «bežale sta v noč »komur.
poln. |»os|iišaleev. Prav ,K>^bno da skrijeU. pred lastno ves- A^m^Jt" ¿n»ik0mUra,rom® ~ VtHh
ieu»krga svet« Je veliko navzoče-'tjo ...	a«got*e». t^ats.
ga V spremstvu in orožnikov so1 Vatfaal. ketere je privabil krik ^'"¿LS?'*/*.^ j^"!»!' pr,W t sruga in njegovi tovariš, k Marjutovim. ao ranjenega Miho"l^lSli' v^ r raspravnn dvoraae, teruga je xa «il» obvezali ln hiteli po zdrav- Mevll«. Imamo .«¿iu Več vat-;	Vrtkf Vfrlf,%' * m nika. kateri mu j« dal prvo pomoč "i¡L "i^.J^1*11 Jif t nm dl>rT-
ko drli Ooruga n« verigi «k o ve, In g. ,M n.lo odpeljati v bolniška, "t? STImSS tSS & ima v le\\ roki rum. ne ua-,nieo. Kanjeni Mih« je valed hode "a. da «e udeleži. Ne zaostajaj!« od njatr roha*ie«. V raspravni dvo-ir«ne m«»čno izkrvavel in bo moral tjSTli TiLi"^!!!!!, vri. ?Bl rani »«dr Čaruga v prvo klop po ,o«uti deU čas« v bolnišnici.	Z pJik ^nlk^ ^ ~
«lavnih pomaJ Po oč«t« Andreja ia brata Fraa-®beaeei S njim predjeota ao prišli aroiniki.	L*	L	'J**'
•M Mt IMIM «i II—a
lageni, da s« obsodijo na smrt Kadi IJnbesnt — v «art - Ne t
ki Ivan MurenM. trgo«ee a drv.) mi v Zagrebu m jo aaljubil v ne-
pravtlaa pleat «a ä "«o
ko poročeno šensko tako hudo. da je tnéala te tea na proHai KnH
j« zapustil svojo lesi no ieno in lerna asett?« S. IV f J.
»Ivo druitva M. 198 S.........
dveh popoldne pri brate Htrph«nu Plautau Lltedao sle vah-Ueal val člaal te članice. MU -iv.ri. obenem bomo tod. končali »ohi^r gt.vnih odbornikov. tao| čtaa ae| ariveSe po eaega nove«« kandidate Nadi
VABILOMA PRVO VESELICO Slovenskih mladsnlOev (pe6Ur-jer) v Kraja, Pa. (prej Dunlo), ld ee bo vršite dn« 14. jnaija 1W4 v dvorani ■ X D. Vikar v Kraja. Pa.
Prttetek točno eb • nri zveoor.
Vstopnina s« aMike 50 e. tonsko ea vstopnin« pi oets.
L'ljuduo vabimo vse sotrudnike organlsacl)oT —1'* ^'«dnice domače in bliinje okolice, da naa posetijo v obilnem Številu pri veaeliei a« omenjani]; večer. Igrala bo izvrstna Masbom godba. Z« vae drago ho točno ¡1 oskrbel tat o izvoljeni odbor kot je ! še v navadi pri takih prireditvah Torej val k sebavi dne 14 junija J svečer Na svidenje počlarjem - J
odih)K:	n
mi
se* H» *éUvM «Mali«.
.	mte I«
t e« sos.
dr. jos. v. grahek
PbyaMaa «ad %mr§— «a« Aisria«« 8ui« IM
aaa gr««i g«, nt si«tk a««
PITTSBURCN. PA. ........................

V Ml«cl immm MU*« 4IU»«. ICn.ir*»« kav« I« Irnp«r1lrana don i« idrtvIS, S«Ur* «rlporv^a mgr. Km« • knjigi
domači ZDRAVNIK
rtSIU «o bmplatai e»n(k * k»trf»» ■• «•kratko popkiM vaaka rastlin« u M M rabi.
IMPORTIRANE KOSE
i• onuoo oaoojE iz Jugoslavia
Km» la caranlirancaa lujtrilirri jekla a n... kom «a vlj«k. Zl. 2».
«S I« S« palcev d«l«e......... "
< ko« a rlMkl po............. t »
Srp aa klepatl ................. S*
Klepilm «MS|« ................ I J*
Uru.nl kamen "Bergamo"........ M
M «tika ..........................»
Slbete« aa repe. a solema........ M*
ri*IU f Sraaplačat «Mik Blaga p«lil|aaa paltalaa preaU
math. pezdir. Bos 772, City Hall Sta., Now York, N. V.
.....................
PROLETAREC
ocoe
•of i«liatli v Ameriki. Vaak dolavo« te rejak. M aa aantem
n« Čiutt.
Mm, M go moral rad-k«r ram kai«
1300 no loto, $1.71 aa pol lota.
Naslov: PftOLCTAJtCC,
CHICAGO. ILUfSOU PUIS« pa Mi «M<e fcaJtel ♦ MIIIMIH»
Dr. Lorenz
a«f Pe«« Ae«..
rUlab.rrfc. Pa.
EOtNI SLOV SJI SKO GOVOOS« ZZMLA VNIK SrtCUAUST SMSKIN SOLSOlI
535353482353535348484848
I
jVHIJA,
¡BMIHM
5. vj.
. urada nMDmm* oumoA roioiMOA ODSSKA.
Pri Jruitvu štev. 437 ▼Meri
enu, W -V», jo *** f agode. Ns Urednji seji, katero Jdruštvo ob tej priliki ekltcs o . na kateri m je sklepalo «M* otreba i« take delje, je drultvo udi »klenih», di se nej v znak. , je bil pokojnik «lan druitva brat nas vseb, postavi ob mr-vaškem odru častna strsUs ob-tojecs i» gotovsga števila dru-t veni h šlenov.
I Nekaj člsnov je takoj • te», a »o «e javili prostovoljno, ism-ilo njih željo iskasati preminu->isu brstu to sadnjo čast. Dru-i p» *o bili imenovani. Med te-je bil tudi brat Frank »tegu-Nato je bilo Še sklenjeno, da se Mkega brata, ki se straže ne Ktara udeležiti, eli ki se je ne bo-.. udeležil, kaznuje s enomesečno uspeniijo od bolniške podpore. Vsi brsti, ki so se javili proeto-oljno in ki so bili imenovani, so vejo nji» od društva naloleno olinost izpolnili rasen brsta rank Btegu. On ae straše ni ude-riil in zato se je napram njemu pošteval še prej od društva prejeti predlog, oziroma se je aznovsl z enomesečno suspenzi« s od bolniške podpora.	i
Brst Stegu s tem ni bil ssdovo- \ jen, ter je vloiil prislv. Prva ih. lanca je sklep društva potrdila. Tako je zadeva potem pHŠla v •še roke.
V svojem prizivu brst Stegu
¡savaja bolezen žene ih otroka kot vzrok, zaradi katerega se ni mogel pokoriti ielji društva. Glavni porotni odbor tej njegovi ttdftvi ?rja in c. Is zapisnika društvene porotne obravnave in is isjav >rič, pa je rasvidno da bolezen ijegovc drušine ni bila take vrste, da bi se ne bil mogel ali da >i ne bil imel časa, uradnike društva prositi, da se naj oprosti.
Ce bi bil to napravil' in če hi ga društvo bilo vseeno • kaznovalo, bi ga mi oprostili. Ker pa tega ni maral napraviti, temvei se je za* »aial samo na njegova dobre ar-fiim<nte, a katerimi bode posneje prišel na plan in s katerimi je nameraval prepričati društvo, da je on v pravem, nam ni preostajalo drujrpga kot potrditi sklep prve inštanre.
Oe bi bil brat Stcgu, ko je bil obveščen, kaj se od njega pričakuje, šel k uradnikom druitva in njim rekel "brstje tak In tak je moj položaj, za sedaj se vail ielji ne morem pokoriti, oprostite me," »lavni porotni odbor je siguren, da bi društvo njegovi Ielji bilo ntreglo, de hi e*0«a oprostilo ter imenovalo kakega;* drugega brate na njegovo mesto, S takim ravnanjem bi bil sam aihc. uradnikom društva in tudi društvu samemu prihranil sitnosti. Ker ps n» maral vpoitevati isreka, "da lepe Iteseds najde lepo mesto", in Pospešuje bratstvo ali p# za iste-tu se »ploh vedel ni, bode sa enkrat, vsaj kar se nas tiče, pač »OK'l trpeti poeledise svojega ravnanja.
a
r»rat Mike Dolinar, član dru-
J1*» štev, 21, v Pueblu, Colo., kateremu »r, mortij razon prvcga
»«•rezati vae ostsls prste na levi nr>*i in izrezati kolo z noge, da "> hlll v atsnu zaeeliti vsled od-reianoja pretov nastalo rano, se Je obrnil na nas, ker as mi ad i!"oi klavnega urada odklanja ¡«Plahti operaeijaka odikodaiaa
*	'«Ukodnina sa Izgubo prstov. h vpogleda v tozadevna liatine
i' rsivldno, da se mu je odlda-njalo nakazati operacijsko «d-skMnino iz raslega, ker na »p liatini niso nevedeni *'r«»iki operacije, kar je potreb •O. posebno pa is sa Uke opera '•JJ'. ki niso navedene v praviUh ]l tega razloga bi brata Dolinar-J« "velevali, da is so stroški ope-f">je bili v reaniei Uki, kot jik i«* «sproti navaja, da naj po »kuai dohiti nekaj odikodninc s ds predloži novo pravilno k dojena operacijsko listino.
Kar s« ps tiie odškodnine sa >«f Jbo prstov, ps tudi ml ne mo "prevldsti, da bi Ml brst v '«»aiu pravil uprsviicn da nje. •Hnou plača odikodnlnd le sa "t* bo prstov na nogi. Ta dotočke
*	bratu Dolinar)* vidi
™ ''na,	^ mt
ITi 'U H * prezirali s*i deUI
^'ločbe, ki M bile •jo.
PROSVBTA
Brat Anton Lauš, član društva itev. 249, v.Fartaingtonu, W. Va., je bil prikrajiab na bolniški podpori sa vsoto $50.00. Društvo gs^ jr »smreč za .to svoto kaznovalo, ker jc» čaau. ke > bil javljen bolnim, bil saeaien, da je opravljal rasna dela, in ae med drugim tudi v tem čaau učil voziti avtomobil.
Brat Lauš s naloženo kaznijo ni bil zadovoljen, ter js ^vložil prisiv na glavni porotni odbor Po vpogledn v vse listine tikajo-če ae te ssdeve smo prišli do sa-ključka, da je sklep prve instan-oe v tem slučaju pravičen in v smislu pravil.	v
Sprejet je bil soglaano sklep, ds se bratu Anton Lauiu bolniška podpora, saradi katere je vložil priziv in za katero j« prikrajšan, ne more nakasati, Is razloga, ker je v smislu pravil nI delefcn.
> e
Glede slučaji* bratov Peter Bernik In John OUp, oba člana druitva <tev. 131, v Chicagu, 111., se glavni porotni odbor ni mogel zediniti. U tega rgsloga bodem to zadevo predložil prihodnji seji glavnega odbora.
Slučaja tudi ne bodem v po drobnosti tukaj opisoval, članstvo bori* v stanu is.zapisnika do-tičns seje, dobiti boljio sliko ss deve, kot pa bi jo bil v stsnu dati jaz na tem mestu.
John Underarood,
Martin ¿elesnikar, - Prod A. Vider, John Terčelj, John Goršek.
ALANOM S. N. r J, VA / uuu.
01. izvrievalnl odbor je nil, da se razpiše »izredni ment v bolniški «klsd in sicer sa rasred $0 dnevne bolnlike podpore. V smislu sprejeto inioijsti ve druitva itev. S88 se mora vsak bolniški rssred po 1. jen. t vzdrževati zase in če je prlmanj kljaj v kateremkoli sklada, ss ma razpisati izredni aaesment za isti razred. V začetka tega lata je sklad $5 imel veft kot dvstne sečsi aaesment kot reservo, toda od 1« jas. do 31. maja 1.1 je bil •klsd isirpsn. Izdatki rasreds po $5 dnevne bolniške podpore so za $600 do #600' na mesec višji kot dohodki in vsledtega je bil gl. is-vrševslni odbor prlmorsa rsipl sstl izredni asesment in sicer po $3 mesečno na vsakega člane, ki je zavarovan za $5 dnevna bolni» ške podpore, dokler nI dovolj rezerve, kot zahtevajo pravila. Čla aiv H so zavarovani ss $6 dnevne bolniške podpore imajo pliftatl ta izredni aeesment. Kakor hitro bo nabrsns potrebna reserva, pro neha izredni asesment , ^ gt. tajnik S. N. P. J.
Mattkear J. Turk,
RAČUN MED JEDNOTO IN DRUŠTVI
ZA MESEC APRIL 1SS4
Vplsčttat
•i
«
1
1 u
1 si a*
H »4
ae ae:
•i
M
eel
SI »t fl:
a;
M
evi
vs) tf ti I«
tf
t fl1 m
mu
m
na.st
JÍMÍ
»MIŠ
eia.se
«iS
'".¿51
'tiili >1« 14
eae.es]
»•M» set.es'
44* te
TuAe
¡ais
ÜMi
K9
¡P
ee »4
IU.44
tea.»«
•iiv.
'1 »4».e»
i» ee
tea	"'Wm iN ease lS$ i» el
i-svj.......Tj
Me is.li ? i»i.er ee.ee
tt.tr
IM« M....11
II »I • is
n
iMi
m
ni«
M »i,
l.l«
r «4 ai« t^l S II
•ete
•i« l-oe
t!fIti -siii !!!!!!!M!"! m
u n aeiai	JJÍ -• ,;.:::: u»
Vsak naj bo salo previden Is h	KJK ftl NAHAJA
vselej, is le mogoic prodno ksl	Jož« in Mike PauUč, ki sU odšla
kapi ta oglasov, prepr ča ta vse	od tuksj pred dveme mesecema,
oglase so odgovorni le oglaševale!	«s delom proti Wheeling, W. Va. sas^, nobene odgovoraosti ae pro prosim, ako kdo ve sa nj U«
vtame upravništVo ia as lastnik lista. Oglasa tmsmo salo, da nam pomagajo plsčsU list, kateri js vsak daa dražji v tiskarni ta vse povsod. Tarej bodita previdni. 6e ■a pa aabrUete. tedai vse to pri pište sami sebi ia ne nam.
Upravitelj.
♦o**e»c»o»»Moeeoeootee»ee
naslov, naj mi to naznani, Če bo dete ps ssms ta oglas iitala. naj ae meni javita na moj nsslov: Paul De k leve, Box Morgsu-Iona, W. Vs.	(Adv.)
VABILO NA TBIBUOO,
katero prirsdi
društvo Sv. Alojiija it. IS, J. S.
J. v soboto, dna 14. junije, 1924. Priietek veselioe sveier ob
uoi n
ALOJZ HLKDE, Slovrueo U Pri-morjs (Podssbotin pri Qorioi), ki je odšel v Ameriko v New York leta 19i)5 In ee od pričetka svetov, ne vojne pogrvis. Kdor bi kaj v^dcl o njem, prosim, »Is lato sporoči, proti povrnitvi stroškov, na nsslov t Anton Hlede, uelužboneo dri. žel. Ribnica, Slovenija, Jugoslavija,' Kvropa.	(Adv.)
Vi. Veselioa se vrti v korist društvsas blagajne, vsled tagn I&OE II asrsdl zelo vašne dru-prosimo člane ia ilsaios, da ss štveue za deve, sobrsta John Ms-gotovo vdslsie omenjenega dns riučič s člsits društva "Kavcdnl veHlioe v Blovsnski dvorani aa1 sosedje" št. 168 — 8NPJ. v Ku-PXPXT0WM, Pa. Uljndao vabi-leli.l, Ohlo. Cenjeni rojaki, ak<» mo tudi rojaka in rojakinje da- kdo ve zs njegov nsslov, ali mo*
mače ia bližnje okaUos, kakor tudi oeajeaa druitva, da ae te vssalies vdelaše. Sa vsa ugodnosti bode dobro preskrbljeno. To-rej na svidenje das 14. jaaljs na Pipetovmu. Vabi odkorl Joseph Debelak, tajnik, Bsfgakj, Pa.
(Adv.)
♦ MtUMIMMMMMtlMM»
ŽENITVENA PONUDBA.
Samec ,vtar 48 let, se irlim ae-znani t i S Slovenko, staro od 40 do 60 let v pvrho ienitve, Jas imem stalno delo in precej prihrankov. Na zshtevo pošljem mojo sliko. Samo one, ki resno mislijo • poštenim uameuom, nej se priglasijo. Tajnost jsmčona, vss plama itn j sc naslove na. "Ženin", Bos 402, Pairpoint, Ohio, (Adv.)
DR. KOLER
638 Pann Ars,,
Pittsburgh, Pa,
ss
nr. K*l*r le Mtou* MJtl lUNMM in«.
awgff'Jjg
UeiJs * laaSblh
Mieiiu.
p1'»'* tts
«le a*«Mll« »II «•hurlh« m I»Imk.
Lab-TO/r. Sit!« Hrt:
kajle, Sir u In<I«m* mI*m.
Vm molk* Šolam) «dr«»»» trn •brel-la»l m«i»Jt K a her hlir» «¡aaeHe |S *em mmIiih *!'•«)«. m laSaji«, tee»»-»f pri4lt« in Jm ae Smi Hmpti m»rail.
Ifrr**«la aH bila M4ravtai e II «rak Ia aiaar Srae aMracija.
»Sal«,nl m .hurla, bi Mv»ra«a)a bala-
a^HI« In brbiu *S*etk mfl »»•
laalu va4a, a»4r«vlai ■ «•lava.ll«, Hava>atl*«ar iraaaja. bala«laa, aiablW
Krasa? Hijwvct
4rariM « bmtbmi laae Is el »»»««abea
Nehataft 4ry»( »4ra*«lbl rel»Ua le». Stale, da »m ra.na.aja Jat eŠMM le le ameeea fcrala, aaia «aa kM* a4re*ta, ker »aa raauMam .Uvan.bl.
■jars' .mZ V utfi&rs ~
goče, da ho sam Altai ta oglas, uaj so takoj priglasi na nsslov društvenega tajnika nai Chas. Schrsbirl, m K. 'J00 street, Clc veland, Ohio.
SADA II ISV1DBLA,
k jo se nshsja moj krat Andrej Prudlč, «loma Iz Rakeka. V Anic-riko jo prišsl leta 1007, Zadnje njegovo aporočilo acm dobila od njega nekako pred osmimi meseci In sicer v staro domovino. Cenjeno rojake ilrom Amerike prosim, sko kdo ve kje ss nahaji moj brat, naj ml blagovolijo Isto naznaniti, Ako pa bo sam iitsl ta oglas, gs lepa prosim, naj m priglasi avojl sestri ,kajti jas ee sedaj nahajam tu v Ameriki In moj naalov jat Pepes P rud (k, |lo« 99?, Homer City, Ps,	(Adv.)
ROLE ZA PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
NftTlitalftcIi-Potoiiar Sil Oreeee It., Cesessaagh* Pa.
rada a

mi
M H AO
MMt IIII I,II
HARMONIKE
tri Ia štlrl-vrstne, dva, tri Ia iHHkrst, nemške In kreaJske uglašene kakor tudi br<>ntaiiene in pa bovifk. Harmonike aa najboljiege <<•>• I» opremljene s m poro ss sspretl.
Imam ns salogi tudi ie vabljene harmonike veakovrstelh iadelkev ps nlaklh eeaah.
'imam v salefl tudi STASO-KHAJSKKIMPOI ROKO KOVANI ll.iO komad, 4 i nerešenih po IMI s vred. Imem ne selafl aelne orodje dveis vn (JAMO bruailne kamne nlaklh eenak."
ALOJS 3ICULJ,
Iti Speilee fl., Sreeklr», N. V.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIW
*	I.tt >•
Čevljarska obrt.
Canjanamu obiinstvu masla Milwaukaa naznanjam, da sam pravial od Frank Dac*r)a ▼to opravo «padajočo w Čevljarsko obrt In do-lavnico, katera jo rojakom tukaj dobro snana.
Popravljam »Uro čavlja in v zalogi Imam vaakovntna nova moika obuvala po imorni
cani.
Postraiba točna, dobra in solidna in vsako popravilo jamčim.
Pridita in so prapriUjt«, sa vam priporoča vai rojak
Louis Zajec
309 FIRST AVENUE, MILWAUKEE, WIS.
DAMO ZASTONJ
' l ee šei
nit» aee, ,«.«<...i ......
..M vx\
Si« tU; aíw ::::::
>»' »4
teti ''' ím'^* MM ne e'
•a)-a.a>.l ae*ik *l. 9. eeabem«. W m»m pot■>• ee*l eeelee. V •eel-ke immmm ks|i«e, pUéU.	»are. »a« ereU al*l*ÍM. IN-
•a Maki lelMk. aV,	U.	raaaa dtl««a < frlomvtb),
ra... ad^a.il»« aetuXe le 0*l«e«l|e tm SU*a«ek«. *aak ml émmoé» »Sra.il«. Slike, Italia alre>e le reeee etvaei la ale««
bsv B P.
Nal «ee* ae pe*i)e taakem«. bi a«a.	H eeelev.
"SLAVIA HOME SUPPLY" O. Bo« lift,	Waabawkon, N. J.
ivv^vrav

SREDA, 4. JUNIJA
za najboljše vrste starokrajske kose in drugo »tam. krajsko orodje.
Razpošiljamo v vae kraje po sledečih cenah:
Strušk« motike, ročno kovan« pri Dobrem polja, po...... 1..
Tovarniške motike malo tetj«, po................ .....f J1
Kose, najboljše ln n.jmoinejše "MoUtaake", 26-$S-io-3:i "o*i \
cev dolge, po......$2 50 _pti*
Pri naročilu, 6 ko«, po . .02.25 I Kose, takorvane "Poleran-po	in U širje
močnejše po.........$2.00	1 ^Jj&nffih^-	"
Koeišč«, dom« na Kranj- I^^H^^^^^H^-fe " ig akem del«n«, po $1.50,	T V
močnejša, tukaj dela-	^V^AhHBBmS'- - 't
n«. po.............$2.00
Klepalno orodje, dvoje vr- • ^^S^HHSSOlc.V
■te, po $i 50, teška roč-	l^^^^ffii , . ^ 1
no kov«n«, po........$2.00	\ B
Bergamo bru«i, posebno ijflH^ffinS^^K"' " M veliki, po 50c, ta črne lif^^P^^HBHF Mri vrste p« po...........78«
Oselnikl, po ............80« Hf^f^mjffi ' 1 1
Srpi, velike vrate s« kl«-	IM
p«t po ..."..........$1.00	" ■ '»
Srpice (Pralee, po.......75« ■■■■SBOSiBllVS
Pošljite denar «li poštno nakaznico z naročilom, Ukoj ic dan m. poštnino plačamo mi. Naslov napišite uno:	^
STEPHEN STONICH, CH1SHOLM, M1NN.
Imamo tudi v«dao v utlogi nov« vrste Lubasove harmonik«. Bočno kovane planksče, literne steklenice in drufo. Pridite oMbno «li p« pišite po naš cenik.
NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
Frank Černe,
«033 ST. CLAIR A VE., CLEVELAND, O.
prstane in lavalirje, verižice Ltd. POPRAVLJAMO: -ur« in drugo slstnino po nizki ceni
Columbia Gramofonov
[ in gramofonskih plošč. Slovenskih ln drugih. Prodajamo aa lahka ; mesečna odplačil«, Pišite po cenik, kateri se Vem pošlje bresplstao, | «li pa osebno vprašajte sa c«n« predno drugod kupit«.
j Najboljše blago.	Najnižje cene.
.mmnmmmmi^mmmmmmmmmmmmmmmmamnmnm
oooooocoeccfrsooceeocoeeec«Meom ice»»«»o SLOVANSKI FOTOGRAF
PAVLIK'S STUDIO
2618 S. Lawndale Ave., Chicago, III
(TÜefon Lawndale 6945)
itajTeijf foto|rafieoi ItvW.U juino-L.p.dm «trasi
Pel blok« severa« od S. N. P. A dvoreae.
Posebno pe««raaet S« Saj« ae -slika«j« rasalb «Impla draltsv, < » porok« t. t. d. Pokličite as« aa t«l«f«a.
Pevešaaie sjlk Ia splak vsa slikarsko del« lsrri«joo« ftočao. Me- ¡ je d«U jaaallai. Se pripora*«« «O a«ro¿ila.
' itM»MMM»<MMMM>MMMMIMM#MMHMHM«H
Največja sloYenska tiskarna ? Ameriki je
2146-43-60 Blue bland Ave., Chicago, Illinois.
Mi tiskamo V «lovenskem, hrrsškem, slov«šk«m. č«šk«m, polj»kem, kakor tudi r angleškem Is n«mšk«m jesika. Naša »osebnost so ti«kcovins sa društva in trgovce.—"PEOSV ET A" «e tisk« v aašl tiskarni.
♦«0>I0HIIMIM»WNMMMH»I»»«0N«MNMM*»^
i M. Mladic & J. Polacek
JAVNA NOTARJA ; 1364 W. 18th Street,	Chicago, IIL
Isdelujcv« notarska «ela sa taksi ta stari kr«j. Detame ®eoš ' njs sa dobavo svojcev U staraš« kraj«, kspn« pogodb«. P«»j<»)uj3-; mo ta viamsmo posojil« na prv« vkniibe (Mort*«fe). Prodajam« hiš«, lote in f«rm«. C«n« nlsk«, delo točno in pravilno. Informacij« sastenj. ..............................oopfrfrM*
LUBASOVE HARMONIKE.
Zopet ml je dospela velika aBmKHBO^L^ zaloga 108 komadov kraa-eB	^L nih Lubaaovlh harmonik.
BliiilMWn^fc Sedal al lahko sopet naro-■BHIHk^I Člte kakorftne vrate teilte,
dvakrat, trikrat In itirl-nemške
Potem Imam še veliko ««los* tudi dragih harmonik salo po nmggfTO^^HB^^H nitki ceni od $».00 naprej, sa ^■HMn^H OČKI mlad« fente ao selo pri-
K^^^H-a^e. PUtte po noš rrnik. sapišlU
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Na 8toklaaevlnl ja tleti večer le vsa spalo, ker ja hodila vsa dru-šina agodaj k počitku ln je igo daj vstajala. Na domu je gospodaril Naos a svojo staro materjo, ffluko in od starosti otročjo Šen-I sko. Mogoče je bilo tato v njem toliko samovoljo In mogočnosti, da aa ni mogel ponišati prod ni komer, proeiti nikogar, la da nI imel dekleta, ker aa mu jo sdelo preniako. «la bi jih proall Ijubcsa»
AU Nace jo bil aaljubljen v Lenko, čeprav ai tega al kotel, priinati.
V nedeljo je a atolom napadal Melajneševega Martina aamo ta voljo nje. ker ae je vaedel oel ns ajeuo stran ia jo objel okoli pasa I)obU je sote noš v roko. Salo g« jo bilo aram la «tino ga jo jsailo da*» te videla Leska «labega ta i>oniianeg«. da ma je «vila roke la ge paljala Is roctilne, ker je bil eam ve« omamljen od bolečin .
Vaa teden je ai kotel videti, in,
F. KERZE
1142 N. E. Dallas Rd. CLEVELAND, O.
Victor Navlnšek
ODVETNIŠKA IN JAVNONOTARSKA PISARNA
F. A« BOGADEK,
aas asi valim auiLonec. «a« OIAMOMO rraarr	rtrrs aunen. pa.