za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe. uhaja 10. in 25 Vel,la ” po1 'eU vsakega meseca. '---^ 1 goldinar a. v. Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška. TEČAJ II. X Gorici dne 585. aprila IS1?©. LIST 8. Kapopadelt t i. 0-krnii za ohranitev in o krmi za pri tclovanjo pri živinoreji 2. Predenec. — 3. O hrastovi svilni gosenici (Jama-Mai'. 4-. — Obrezovanje sadnega drevja. 3. Kmetijski novičar. O Izrini za ohranitev in o krmi za pridelovanje pri živinoreji. Namen umnega gospodarja pri živinoreji je pridobili si po njtjj a'i mleka, masla, mesa, volne, dela ild. Vidimo tornj, da se lirja več od živine, kakor sama za-se po-. . v * trebuj<\ tla živi. Ce pa več zahtevamo od živine, moramo tudi skrbeti, da ona dobiva našemu zahtevanju pripravno krmo v množini in dobroti. Umnemu gospodarju gotovo ne zadostuje, živino le preživili, te-muč on zahteva, da nam živina koristi ali z delom ali z mlekom itd. Fisiologi govorijo o krmi za ohranitev in imenujejojo lo, kar je treba, da se živinska gorkota ohrani, in o krmi za pridelovanje, to je krma, ktero moramo živini dajati, da ona more našemu zahtevanju zadostili, torej ne le, da živina živeti more, ampak da nam more dajati mleko itd. Umen gospodar pa ne bo in ne sme bili zadovoljen, da le živino preživi, posebno čez zimo, kakor se, žalibogl ta grda napaka tu in tam nahaja, da kmet nažene več živine v hlev v jeseni, kakor jo more preživiti dobro, in tako čez zimo pusti ubogo živino strašno stra- — 58 — dali, tako, da bi smel reci, oni hočejo postati fiziologi, in hočejo kot fiziologi poskusiti, če ho njih živinica živeti mogla pri slami ali praproti, ali ce!6 od zraka in vode. Ko pa bi bili vsi živinorejci prijatelji živini, prtvdanli bi gotovo, koliko imajo krme. Opustil bom govoriti o slabih nasledkih tega, oko se revno po-klada živini; opomnim le, da se je že mnogokrat pisalo, kako neumno je nagnati v hlev več živine, kakor jo moremo rediti, in kako težavno je, zastradano opešano živino zopet na pravi stan pripravili, ir, da je boje, imeti eno dobro in lepo rejeno živinče, kakor dva suha repa, kterih ni druzega kot kost in koža. Naj bi loraj enkrat začeli živinorejci v jeseni poslati računarji; naj bi računih (rajtali), koliko je krmo v šupi, koliko bode mogoče rediti živine, da bi taki živinorejci, kterim spomladi primanjka krme, kupili potrebno klajo, kajti s tem, da kupijo potrebno krmo, boljše go- spodarijo, kakor čo si prihranijo tiste goldinarje v žepu, poleg tega pa še večo zgubo imajo pri zastradani živinici. Ge preiskujemo živinorejo dalje, vidimo, da namen njen je mnogoter. Nekteri živinorejci hočejo mlado živino si izrejati, drugi že od- rašeno pitati (debeliti) za mesarja. Ako je namen živinoreje, teleta re- diti, da dobimo dobre, čvrste vole in krave, moramo mladini dajati tako krmo, ktera jo najbolj podobna hrani, ktero živina v natornem nagibu mlademu, daje, — to jo mleko. Omeniti pa moram, da pri reji mlado živine ne gre samo za izdelovanje organičnega dela života, te-muč potreba je tudi minoralsko tvarino, ktera, ako obstaja iz fosforno-kislc soli, ostane v životu za izdelovanje kosti itd., ali pa se odloži pri posebno živi menjavi snov v mladi živini za pripravo redilnega soka. Treba je toraj mladini dajati zbrane rodilne krmo, ktera ima v sebj dovolj fosforno-kjslino in lužnika (alkah), kakor sohka /'nalrona), in to se vse ravno v mleku nahaja. Znano jo, da najhitrejši raste in da najmočnejše se izdeluje život živino o prvem času življenja, to jo, takrat, kadar mladina materno mleko vživa, in da potem odjenja ta posebna hitra rast. To je gotovo, dh mleko je najpripravnrjša krma za mladino, in da je mleko v Pesnici močna, redilna kuna, ker s tem, da mlado vživa materno mle- 59 ko, dobiva ono dobro, izbrano krmo. Priporoča se lornj, da tudi potem, kadar mlado živinče odstavimo od maternega mleka* skrbimo za dobro, kar koli mogoče izdatno krmo. Zivinče mora koj v mladosti i-meli zadosti in dobre , krme, da se more celi život dobro izdelali in tako lepa in čvrsta živina postati. Dalje je tudi vsakteremu znano, da taka teleta, ktera nimajo zadosti dobro krme, ali ktera se upirajo jim podeljeni če tudi dobri klaji, zaostanejo močno v rasli in da po navadi laka teleta nikdar ne postanejo dobra in izvrstna žmna. v « Ge toraj vidimo tako jasno, koliko je ležeče na skrbni, dobr1 redbi mladine, naj bi lakih telet ne puščali zi; rejo, ker vsak umen gospodar in živinorejec mi mora pritrdit', da s lem, če bomo revna, zastraduna teleta za rejo si pridržavnli, ne bomo nikdar si na dobiček delali in nikdar povzdgnili živinoreje na tis'o stopinjo popolnosti, kle-pro bi prav lahko dospeli in kakoršne je nam jako potrebno: Izvrstna živinorej i ja ponos in na časi kmetu in celi deželi ; priča temu je švicarska dežela, ktera po vsem svetu slovi zarod izvrstne živinoreje. Pa gotovo in res ja da dober gospodar ne prača * samo za to, a'i je lepo, ampak on zahteva tudi, da je koristno. Da je pa živinoreja za nošo deželo posebno za gorato stran jako potrebna in važna, jasno je kol beli dan; ne bom tega na široko dokazoval, rečem le, da, kolikorkrat sem še s kmeti se pogovarjal, vselej sem še slišal to : D;i ŽTinčeta me še podpirajo, da zmorem težke davke, da še visim na kmetiji.“ Dragi moji kmetijstva tovarši! k°r jo to resnica, p o pri m im o se tedaj dobrih nasvetov, kakor smo jih v že tolikokrat brali in hrepenimo z združenimi močmi za izboljšanje, za povzdigo naše živinoreje, da nam more donašati še več dobička. Zopet druga reč pa je, odrašoeno živino pitati (debelili) za mesarja, Pri letin podvzetji pa ima poiiinoženje drugo pol; tu ni, kakor pri teletih cilj in konce le izdelovanje života — kosti — ampak tu je glavna stvar nabiranje mesa, masti. Treba je taki živini, klero pitamo, dajati tako krmo, ktera ima v sebi snove lake, klere_ so posebno pripravne za izdelovanje masti, in to je hrana, ktera ima v sebi do- — 60 - volj t;iko imenovanih proteinovifi sn6v (Proteinstoffe). Treba je torej tudi luki divini dajali zadosti izbrano krmo. Naša živina se more dopitati z dobrim senom, se zeleno klajo itd. Vendar boljše še doseže ta namen suha detelja, sočivje .iu posebno bob, žito, oljnate preše. Drug namen živinorejni je dobivati mleko. Umen gospodar ne zahteva samo le dosti mleka; on zahteva tudi, da je mleko dobro, mastno. Znano je, da mleko ni ravno tudi dobro, mastno, ako ga je veliko. Znano je, da krave nokterih plemen, postavimo, holandskega plemena, imajo veliko mleka; krave lavantinskega plemena imajo manj mleka kot une; al gotovo je, da mleko lavantinske živine je bolj mastno, kakor holandske. Tega sem se z lastnimi očmi prepričal v viši c. k. kmetijski učilnici v ogerskem Starem gradu, kjer smo v hlevu imeli krave raznih plemen. Vendar pri vsem tem, da je na plemenu krave veliko ležeče> da ima več ah manj mleka, slabega ali dobrega, vam moram zagotoviti, da največ je ležeče na krmi (klaji). Dobra krma, v kteri je devolj snčv, pripravnih za izdelovanje masti (v mleku), gotovo stori, da imajo krave dobro mastno mleko. V Mockern-u je slavni kemikar prof. Dr. Wolff skušal dokazati, ktera in kako sestavljena krma je najbolja za krave, da v obojem oziru zadostijo gospodarju, to je, da mu dajč mleka veliko in da je mleko tudi dobro in mastno; po natančnem preiskovanji in mnogih skušnjah je našel, da je bila najhasnejša krma tako-le sestavljena : 9 delov senč, 20 delov repe, 12 delov slame, 2 dela otrobov, 2 dela preš. Skušal je omenjeni kemikar tudi izvedeti to: ali boljše hasne nepoparjena, ali s kropom poparjena ali celč s soparom prekuhana [krma in prepričal se je, kakor so se prepričali tudi drugi živinorejci, da 15 minut s soparom kuhana krma je množino in dobroto mleka za veliko izboljšala. Omenjeni kemikar je skušal tudi vrednost zelene krme dokazati, in našel je veliko vrednost zelene krme. Saj vsakdo vč, da spomladi, ko se prične zelena (frišna) krma kravam klasti, je molža najboljša, io to zalega del. ker v frišni travi je po primeri več gnjilca kakor v suhi. Naj tedaj to stvar, ki zadeva molžo krav, sučemo kakor kol nam je drago, zmiraj se nam potrjuje pregovor naših starih očetov, da ,, krava pri gobcu molze “ — to je, kolikor in kakošno klajo jej daješ, tako ti bode molzla. Tretji namen živine je : delo (vprega). v Živina nam opravlja najtežja dela: s tem pa, da živina pri delu napenja svoje mišične (mešene) moči, zgublja veliko na životu ; ona oslabi. Treba toraj, da s krmo nadomestujemo zgubo, in ker je i? tej zgubi, to je, v mišičnih nitkah, gnjilec, treba je, dobre, dovolj izbrane krme dajati, ktera ima dovelj gnjdca. Zraven sena, ovsa, koruze itd., je posebno za konje, izvrstna krma bob ; povsod, kjer so pričeli bob živini dajali poprijeli so se ga stanovitno in tako, da ga še bolj cenijo kot oves. Konečno naj omenim še to, da je pri pokladanji krme treba zmiraj tudi pravega, lepega reda, in da se jej krma v poklada prav1 meri, ker preveč je potrata premalo škoda. Trikrat na dan dajati živini, najbolji je red. Predenec (cuscuta europea). Predenec se vgejezdi polagoma na deteljših na nektere kraje, m se hitro po celi njivi razširi. Le v začetku je mogoče, ga vničili; ko se je pa močno zaplodil, treba, je skrbno poiskati na deteljišču v-sa mesta, ktera so preprežena z predenicem, in povsod, kjer se je že vselil, se more raztrošiti slamo klero se potem sežge, da oginj vniči vse rastlinje, ki na takem prostoru rastejo, torej gotovo tudi predenica. Le ogenj je gotov in edini pomoček, drugo le malo pomaga na pr potrosevanje raznih razjedljivih soli, ali povlačevanje z brano i.t.d. Res ogenj pokonča nekoliko detelje ali vender je umnejše, to storiti, kot pustiti, da se predenec popolnoma zaplodi in tako vse deteljše vniči. 0 izreji hrastove svilne gosenice (Yama Mal). Glede na previdnost, ki se pri izlezovanji sviloprejk godi, hočemo sledeče točke naznanjali. Mi se pri izlezovanji sviloprejk ne smemo - 62 - prenaglili, posebno zato ne, ker ne zapazimo nikakoršne spremembo na jajcicili: Kakor hitro se gorkota tudi napošev rezali najmanj pol pavca nad očesom, sicer bi se znala po urezni rani voda v stižen pocejab, drevo bi se jelo od zgoraj navzdol sušiti, in okd bi se pokvarilo z drevesom vred. Najbolj! čas drevesa obrezovali je spomlad, kadar se začne sok v njdi pretakati, popki napenjati cvelje in perje poganjati. V Ce sc drevesa pozimi ali prezgodaj spomladi obrezujejo, kadar še sok v drevesu spi in se mu rana brž celili ne more, prizadene to drevesu veliko škodo, ker je rana škodljivim spromenom zraka, mraza in zmrzline izposlavljena. Pa tudi ob času sokotoka se ne sme drevo obrezovali, ker bi se sicer soku preveč odtokov odprlo, po kterih bi se iz drevesa oeejal, namesti da bi očesa, perje, češtdje m sad, h čemur ga je natura obudila, redil in zalival. Vsako sadno drevo bi imelo povsod enako veliko lesa, perja in sadja imeli; kjer je preobilo lesa, se mora po pameti izrezali. Da drevo krepko in zdravo ostane, in od leta do leta rado rodi, treba jo, da je sok po vsem drevesu, vejah in mladikah onakomerno razdeljen. Kolikor več soka kaka veja ali mladika po napačnem obrezovanji od drugih dobi, toliko je močneja onih, ki manj sočnalega živeža dobivajo zato jamejo bolehali in po malem sadja donašat’. Pri slarajih drevesih, kterc niso tako umno obrezane, da bi se sok enakomerno po vejah iniinladikah pretekal, se ta napaka težko popravi; zalo sc mora na drevesca žo v drevesnici paziti in jih tako gleštati in obrezovati, da lepo in enakomerno krono napravijo, zakaj v mladih drevesih se sok najlože tako obrne, da se po celem drevesu v enaki meri razliva. Da pa sadno drevo zdravo ostane in rodovitno, ni dosti, da se sok enakomerno po drevesu pretaka, ampak tudi veje in mladike morajo biti v pravi primeri s koreninami. Kadar se drevo presaja, se mu morajo veje in mladike vselej v razmeri korenin rnenj ali več obrezati. Več ko se drevesu pri izkopanji korenin poseče ali potrga, bolj se mu morajo tudi veje in mladike prikrajšali. Kolikor ima drevo pa več in močnejih korenin; toliko več vej in mladik mu moreš pustiti. Veje in mladike, kterim obilo soka priteka, so krepke na lesu one pa, ki jim sok po malem priteka, ostanejo šibkeje, temveč pa sadu donašajo. Drevesni sok se razliva iz korenin naravnost na kviško v veje in mladike; zato ga je v pokončnik vejah veliko več, kakor v potranskih. Na to skužnjn se opira šega, da vrtnarji pokončne veje in V mladike pripognejo in drevesu tako ro lovitnost pospešijo. Ge veje bolj pokonci rastejo in jih bo^ na kratko obrezuješ čez 2 ali 5 očesa, jih boš vedno pri močni rasti ohranil. /'"dalje; K-rnetijslij novica!*. Preskušnje na lukajšni kmetijski učilnici so bile 7. 8. in 9. t. m. in scer z naj boljšim vspehom. Nadjali se smemo, da bode kmetijska učilnica v resnici to, kar ima bili, to je, da izobražuje mladenke o kmetijstvu, ki bodo potem razdelivši se v razne kraje te dežele zaplodili poduk kmetijstva in bodo tako pripomogli k omiki in splošnem napredku kmetijstva. Nova zaloga „ kranjskih čbel” se imenuje naprava, ki se bo 1. maja t. I. začela na grajščmi pl. Fr. Langer-ja, v Pogančih bhzo Novega mesta na Dolenskem pod vodstvom g. Portmana. Namen te naprave je s kranjskimi čbelami ki jih Nemci zelo čislajo, kupčevati po svetu. Zal* c. k. knrcct.^družfcba. — Odgovorni vrcdniki‘r. Povše, — Tiskar Sciz v Goriei