ИдГдШПкС11Бо(С
Uprava Klagenfurt, Postfacb 118 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meseiSno z dostavo na dom RM 1,— (vklJuCno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi ЕШ 0,08 za milimeter stolpec
Stev. 19.	Krainburg, 7. marca 1942.	Leto 2.
ВгсшрсМ sotjclskl napadi
Obstrellevaaje Kronstadta z dobrim uspehom
v pokrajini ob Donecu smo v trdih bojih odbili ponovne napade sovražnih okiopnjakov. Skupno z nemškimi četami 50 se v bojih zadnjih dni obnesle tudi skupine valonskih prostovoljcev. Na ostalih odsekih je sovražnik pri svojih številnih napadih utrpel visoke krvave izgube.
Na obkoljevalni fronti okrog Leningrada je težko topništvo vojske z dobrim uspehom obstreljevalo vojaške naprave v Kronstadtu. Zračna brodovja so na vzhodni fronti z močnimi sil&mi podpirala boje vojske in nadaljevala razdejanja sovjetskih železniških zvez.
Bojna letala, ki so vršila oboroženi pomorski izvid okrog Anglije, so bombardirala pristaniške naprave na jugovzhodnem in zapadnem obrežju otoka.
Letališča in pomorska oporišča na otoku Malti smo še nadalje podnevi in ponoči bombardirali.
Britanske bombe na pariško civilno prebivalstvo
Brezuspešni napadi v doneški kotlini. •Razbili smo konjeniške zbore.
Vrhovno poveljstvo oborožene sile jc dne 4. marca objavilo:
Na obkoljevalni fronti pri Bebasto-polu smo obkolili in uničili sovjetske eile^kl so poskušale prodreti skozi nemške poefojanke. Ob krvavih sovražnikovih izgubah smo privedli 940 ujetnikov, in uplenili 16 oklopnjal.ov kakor tudi številne strojnice in metalce min.
V	področju Doneča je sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade. Pri protinapadu so naši planinski lovci, oklopne in letalske sile v vzornem sodelovanju razbile sovražni konjeniški zbor. Naši oklop-njaki 80 se zakadili v umikajočega se sovražnika in mu prizadejali težke izgube.
Sovražnikovi napadi na različnih mesti" srednjega in severnega frontnega odseka so ostali brezuspešni. Pri lastnih krajevnih napadalnih podjetjih smo vrgli sovražnika iz njegovih postojank. -legija »Flandern« je pri tem v ogorčenih borbah na nož zavzela 25 sovražnih bunkerjev. 2. in 3. marca je izgubil na vzhodni fronti sovražnik skupaj 75 okiopnjakov.
Pri neki borbi med nemškimi iskalci min in britanskimi brzimi čolni je bil neki britanski brzi čoln po več zadetkih poškodovan.
V	severni Afriki so nemška bojna letala v noči na 3. marec napadla naprave obrežnega letališča E1 Kabrit ob Sueškem prekopu, južno od Velikega grenkega jezera. Nastali so veliki požari in silne eksplozije v lopah, skladiščih pogonskih snovi in drugih napravah na letališču. Večje število sovražnih letal smo razdejali na tleh. V pretekli noči smo bombardirali vojaške cilje v pristanišču Alexandriji.
Sovražnik je priletel preteklo noč nad nemški zaliv in pri tem Izgubil eno letalo.
Nadalje so britanski bombniki ponoči napadli ozemlje Velikega Pariza. Francosko civilno prebivalstvo je izgubilo veliko število mrtvih in ranjenih.	\
Jtajnovejše angleško izdajstvo
General Wavell je na vrat na nos zapustil Batavijo kmalu potem, ko so se Japonci izkrcali na Javi, da bg, kakor pravijo angleška poročila, zopet prevzel indijsko poveljstvo. Pravijo, da je pravično, da prevzamejo sedaj Nizozemci vrhovno poveljstvo v svoje roke, ker leži sedaj glavno breme na njih. Renterjev poročevalni urad ta svetohlinska zagotovila Se prekaša s sledečo navedbo: »Ni treba domnevati, da je Wavell zopet prevzel poveljstvo v Indiji zaradi nevarnosti, v kateri se sedaj nahaja Java«.; tako njegova iskrena zagotovila! Pri sestanku vojnih zločincev Churchilla in Roosevelt a v Washingtonu so poverili Wavellu obrambo pozicij v juznozapad-nem Pacifiku x>do skrajnosti«. »Na vsak način se bomo izognili presenečenju kakršno je bilo v Singapuru«, tako so pozneje poudarjali v Bataviji, »ker bi tako presenečene že v prvih dneh bitke lahko zapečatilo usodo otoka«. Kajti Wavella so vendar poveličevali kot »Napoleona puščave«; tudi sam je rad spominjal na Korzikanca in v hvalisanjih so ga sprav-Ifali v zvezo celo z Nelsonom. »Sicer ne vemo, kaj bo sedaj povzel na Pacifiku«, tako so se glasila sredi januarja londonska poročila, »toda lahko smo prepričani, da bo to podvzetje Japonce zelo presenetilo.« Presenečenje je sedaj tu. Cisto drugače, kakor so si ga predstavljali v Londonu, toda popolnoma ustrezno načinu Wavella, generala brez uspehov, ki se je v Libiji po svojem kratkem napredovanju moral zopet umikati in ki so ga potem pošiljali od enega mesta v drugo; od bližnjega vzhoda v Libijo, v Pacifik in sedaj zopet v Indijo, in ki nikjer ne more žeti lovorik, o katerih sanja. Njegov križev pot je verna slika britanskih neuspehov in porazov, ki jih je Churchill zakrivil. Brutalno, brez pomislekov in ledenega srca žrtvujejo sedaj Nizozemce, vso surovin bogato otočje v jugozapad-nem Pacifiku Anglija se ne more boriti
na dveh frontah; zato ji je prcostajala samo izbira; ali Indija ali Avstralija Komur bi pri tem morda prišel na misel stari rek »kdor se opravičuje, se obtožuje«, ta izve iz angleških ust in sicer od vojaškega sotrudnika »Daily Expressa« tele podrobnosti o Wavellovi premestitvi: »Dejstvo je, da zapravlja Wavell čas kot vrhovni poveljnik v jugozapadnem Pacifiku, ker razen Jave ni ničesar drugega, kar bi se dalo podrediti, njegovemu povelju. Ker pa je največje breme bitk na nizozemskih bojnih silah, je opravičeno, da imajo sami vrhovno poveljstvo«. Mar ni to plemenito in velikopotezno od strani Britancev! »Lahko smo prepričani«, tako pomirja Reuterjev diplomatski dopisnik morebitne skeptike, da se bodo Nizozemci japonskim napadalcem z istim pogumom in z isto. žilavostjo stavili po robu, kakor so to že pokazali v svoji domovini napram Nemcem^ Zavezniške sile jih bodo, kolikor le mogoče, podpirale«. Ni nam treba še drugih dokazov, da spoznamo prostaško angleško igro: Zopet enkrat se bori Anglija, dokler je še kje kakšen Nizozemec, kakor se je borila do zadnjega Francoza, do zadnjega Norvežana, do zadnjega Srba in Grka. Tradi-cionelno britansko izdajstvo zaveznikov zadene Nizozemsko sedaj v drugič. Pobeg Angleža Wavella iz Batavije, ki je ne posredno sledil japonskemu izkrcanju na Javi, je priznanje^popolnega poraza. Na angleški strani to tudi priznavajo, saj na pr. Robert Eraser v londonski poročevalni službi izjavlja: »Jugozapadno poveljstvo je trajalo točno dva meseca. N jelkova razrešitev potrjuje odločilni sovražnikov wpeh.« Ali pa sledeče Reuter-jevo poročilo: »Na žalost je na dlani, da je japonska ofenziva v Burmi dosegla znaten obseg.« Zopet enkrat je dokazano, da znajo Anglija in Zedinjene države pravočasno zapustiti potapljajočo se ladjo in navzlic vsem obljubam pustiti svoje zaveznike na cedilu.
Nemška težka k r i z a т k a v boju Nemške vojne ladje plovejo skozi Rokavski preliv. Britanski bombniki se bližajo. Težko protiletalsko topništvo jim poganja salvo za salvo nasproti in jih prisili, da se vrnejo.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Schoppe, Sch., Z.)
Odbil! smo močne sovjetske napade
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 3. marca objavilo:
Na Krimu in v ozemlju Doneča smo v ogorčenih bojih odbili močne, po oklopnjakih podprte sovražnikove napade. Naši zračni napadi na mesto Kerč in neko sosedno pristanišče so povzročili večje požare. Tudi na ostalih odsekih vzhodne fronte so se izjalovili številni sovražnikovi napadi. Z lastnimi napadalnimi podjetji smo dosegli krajevne uspehe. ■ V severnj Afriki so nemški str-moglavci in lahka bojna letala uspešno napadala britanska zbirališča vozil in šotori-šča v Marmariki.
Na luko La Valetta na Malti so nemške bojne skupine še nadalje metale bombe. Zadetki v polno na napravah doka so povzročili obsežna razdejanja in obširne požare. Letališča na otoku smo bombardirali podnevi in ponoči.
Pri oboroženem izvidniškem delovanju na morju sta bila v angleškem področju vzhodno od Dundeea s polnimi zadetki težko poškodovani dve britanski trgovski ladji.
Podmornice pred Puerto Rico
Prvo obetreljevanje atianeke »bale USA
Ri m, 6. marca. V S an Joano na otoku Puerto Rico so uradno objavili, da je neka sovražna vojna ladja obstreljevala otok Mona. Ta mali otok leži med Puerto Rico in med Haiti v Karibskem morju. Domnevajo, da je napad izvršila neka nemška podmornica, in ugotavljajo, da j« to bil prvi napad na atlantsko obrežje Zed in jenih držav.	_
S posebnim zakonskim predlogom so na Hrvatskem razpuščene vse kmetijske zbornice. Njihove funkcije preidejo na hrvatsko kmečko goepodaisko skupnost, ki prevzame tudi ceio njihovo premoženje.
»Slalin je hotel videli deiania«
Mnoštveni umor parišl(ega prebivalstva po britansiiih letaicih
p a r i z, 6. marca. Glavni pooblaščenec francoske vlade v zasedenih ozemljih, poslanik de Brinon, je izjavil o strahopetnem napadu angleških bombnikov na Pariz med drugim sledeče; »Besedam maršala Petaina, ki je izrazil svoje ogorčenje in govoril o narodni katastrofi lahko samo pritrdim. Sedaj smo si na čistem o obsegu tega mnoštvenega umora. Angleški letalci so v letakih, ki so jih metali, izjavili, da bodo merili kolikor se da, dobro, češ da se razumejo na svoj poklic. Izid je: V e n i s a m i -naselbini je bilo porušenih 200 stanovanjskih hiš, 300 oseb ubitih in 1000 ranjenih, medtem ko se ostale žrtve porazdele na okoliška področja. In pri tem še napovedujejo Angleži, da se bodo vrnili! Ta bedasti cinizem se da le tako razlagati: Boljševistično usmerjena Chur-chillova vlada je zagrabila sedaj po orožju obupa, da ustreže Stalinovemu pozivu, ki hoče videti dejanja, in prve žrtve so francoske družine, in sicer ravno one, ki jih je komunistična propaganda označevala za proletarske družine.«
Maršal Petain je proglasil dan pogreba žrtev strahopetnega britanskega zračnega napada na Pariz za »dan narodne žalosti«.
Vojvoda Aosta je umri
Rim, 6. marca. Njegć-'O kraljevsko Viso-čanstvo vojvoda Aosta je po kratki hudi bolezni umrl v torek dne 3. marca v Nairobi.
Duce je poslal vojvodinji materi Aosti so-žalno b#ojavko, v kateri je izjavil, da je smrt vojvode Aosta vzbudila globoko žalost
pri italijanskem narodu in oboroženi sili. Vojvoda Aosta bo ostal svetel vzor sodobnim in bodočim generacijam.
FUhrer je izrekel sožalje Berlin, 6. marca. Fiihrer je ob priliki smrti vojvode Aoste brzojavno izrazil svoje najprisrčnejše sožalje njegovemu Veličanstvu kralju Italije in cesarju Etiopije.
Angiešiii strah pred nemšito mornarico
Rušilec USA je bil v Atlantiku potopljen.
Lizbona, 6. marca. Lord Chatfield, ki je bil od leta 1933. do 1938. prvi mornariški lord in šef britanskega mornariškega štaba, je v ponedeljeik pred britansko gosposko zbornico izjavil, da je za Anglijo sedaj največja nevarnost na morju. Vprašal je, kje se prav za prav nahajajo bojne ladje in bojne križarke, ki so bile predvidene in so se gradile po prejšnjih programih za gra(Bo brodovja. Nemške bojne križarke bodo kmalu odplule na morje in nove nemške bojne ladje, veliko večje in modernejše od naših nas bodo ogrožale. Ce se bodo odpravile na Atlantik, jih bo kaj težko obvladati. Mornariški departma v Washingtonu objavlja v torek, da je bil v Atlantiku torpe-diran in potopljen rušilec »Jakob Jones«. Rušilec je izpodrival 1090 ton vode in razvijal hitrost 35 vozlov.
Rnsl|a kod evropska naloga bodoinosii
Spisal vojni poročevalec E. Schneyder
РК. Mnogi milijoni nemških vojakov so v preteklem letu spoznali Rusijo kot idejo in reajnoflt. Počasi prodira mišljenje, da predstavlja Rusija nalogo prihodnjoeti orjaške izmere. Pogled nemškega narod^ ki je bil dosedaj v prvi vrsti usmerjen na'ožjo srednjo in zapadno Evropo, se je polagoma privadil daljavam vzhodnega predprostora evropskega polotoka. Brezmejne pokrajine več ne strašijo, odkar so jih premerili да61 vojaki, in že se pojavlja politično preudar-janje ne samo o tem, kaj naj se med vojno zgodi s temi osvojenimi pokrajinami, temveč se poraja vprašanje, kako naj se ta vzhodni predprostor v prihodnjosti vključi v novo-urejeni Zapad in kako naj se ga kot rezer- . var žita in surovin napravi« koristnega za Evropo ne le med vojno, temveč tudi v prihodnjem miru. To so preudarja-nja, s katerimi se že ne bavi samo nemški narod, temveč razpravljajo o njih v vseh evropskih deželah.
Vojakom, ki pobijajo na ruskih tleh boljševizem, je stopilo pred oči kot eno najvažnejših, pozitivnih spoznanj dejstvo, da jih pretežna večina prebivalstva pozdravlja kot osvoboditelje. To doznanje zasluži, da si ga malo pobliže ogledamo. Najprej bi lahko rekli, da je masa prebivalstva politično ne izobražena in radi tega ni podvržena nikakršnim reakcijam, kakršne so v drugih deželah veljale za samoobsebi umevne. Toda to ne velja. Ko je Napoleon vdrl v Rusijo, je bil ruski narod brezdvomno politično dostf manj prosvitljen kakor pa danes, toda takrat je bila vsa Rusija edina v trdni odločnosti ubraniti se vsiljivca. Danes je pa prebivalstvo te dežele, in ne nazadnje potom neprestanega vplivanja po boljševizmu, politično popolnoma prebujeno. Kljub temu pa ta narod ne smatra nemškega vojaka za svojega sovražnika. Dosti več; ta narod stoji danes za nemškimi I vojaki in zavezniškimi četami drugih evropskih narodov v upanju, da bo zmaga nad boljševizmom popolna, da Sovjetska unija izgine.
Ce vprašamo katerega koli Rusa za njegovo mnenje o bodoči usodi njegove domovine, dobimo za odgovor: »O tem ne vemo danes še ničesar. Glavno je, da izgine boljševistični režim. Potem bo že našla Nemčija, ki nas rešuje boljševističnega jarma, kakšno rešitev, ki nas bo v bodoče osrečila.«
Nemške čete so osvojile šele del tega prostora in se vse posledice tega vojnega dogajanja na Vzhodu dojemajo bolj instinktivno kakor pa z razumom. Dejstvo, da so poverili opazovanje in usmerjanje problemov, ki nastajajo iz tega vzhodnega vojnega pohoda Reichsministru Alfredu Ro-senbergu, nam nudi prvo izhodišče k razjasnitvi in ureditvi tega ogromnega kompleksa vprašanj. Narodni socializem se še nikoli ni zbal oprijeti se reševanja kake naloge, pa najsi je bila še tako neizmerne-
ga obsega. Zaenkrat se nam šele svita ves obseg možnosti, ki nastanejo s premaga-njem boljševizma. Resničnost te dežele, ki jo sedaj doživljajo nemški vojaki, nam pa že da slutiti, da bo ta naloga ena izmed vprašanj usode bodoče Evrope, in mnoge prihodnje generacije bodo morale delati na njeni rešitvi. Udeležba vseh evropskih na-
cij, ki so voljne sodelovati pri podvigu, na tej usodni borbi na Vzhodu, nam je istočasno tudi prvi znak tega, oa se bo ta naloga razširila v nalogo evropskega občestva. Iz nje bo zrasla ena tistih skupnih storitev, ki bo v bodočnosti zopet ujedinila narode evropskega zapada v ustvarjajočem sodelovanju. S tem bo prinašala Evropa zopet* sadove za ves svet, kakor je bil to že slučaj v minuli svetli periodi eropskega pro-cvita, posledica katerega je še dandanes preponderanca Evrope v svetu.
Zasedbe Jave nf mogoče več preprečili
Japonci 30 lun pred Batavijo - Rangun bo limalu zavzet - Potopili so 44 ladl)
Berlin, 6. marca. 3»Poelednji branik demokracije«, nizozemski otok Javo, zasedajo, kakor smo že kratko poročali, od 1. marca naprej japonske čete. K temu je objavil oesan*i glavni stan sledeče:
Pod zaščito velikega mornariškega oddelka so močne japonske lik kljub trdovratnemu sovražnemu odporu na morju, v zraku in na kopnem, izsilile izkrcanja na vzhodnem, srednjem in zapađnera delu Jave. Japonske čete stalno razširjajo obseg svojih operacij.
Po zadnjih poročilih, so prodrle japonske čete po njihovem izkrcanju na treh točkah javanske severne obale do 50 km daleč v notranjost. Japonska bojna mornarica je popolnoma blokirala vodovje okrog otoka in tako odrezala Javo od vsakega dovoza in podpore od zunaj. Usoda Jave je s tem zapečatena.
Japonska izkrcanja na Javi se po nizozemskih poročilih razprostirajo od neke točke zapadno od Batavije do neke točke vzhodno od Surabaje, torej obsegajo na daljavi 600 milj skoraj vso severno obrežje otoka. Pri obrambi sodelujejo nizozemsko-indijske in britanske čete.
Kakor poroča >Niči-Niči Simbun«, so japonska armadna letala, ki so v soboto operirala nad zapadno Javo, obmetavala z bombami in zanetila železnice in vagone pri Serangu, zapadno od Batavie. Vsi znaki kažejo, da imajo Japonci popolno premoč v zraku nad vsemi nizozemsko-vzhodnoindij-skimi otoki, ker japonska izvidniška letala niso javila nobenega sovražnega delovanja v zraku nad Sumatro ali Javo.
Po najnovejših poročilih, ki so prispela iz Jave, so japonske čete zasedle železniško progo, ki vodi iz Batavije v ni-zozemko-indijski glavni stan Bandung. S tem 80 prerezali sovražnikovo zvezo s fronto na zapadnem delu otoka. Ako-ravTio nimamo nobenih uradnih objav o mejah japonskega prodiranja, javljajo vendar izvanredno hitro napredovanje.
V glavnem so v teku boji okrog Bandunga in Semaranga, ki je po najnovejših poročilih baje že zasedeno in Surabaje. Po teh poročilih so najvažneja oporišča in prometna središča na severni obali že v japonskih rokah. Progo, ki veže Batavijo in Surabajo, so že na mnogih mestih dosegli. Od Batavije so Japonci oddaljeni samo Še 30 km.
Hitro napredovanje japonskih čet tudi na Sumatri, posebno zasedba Benkulena na zapadnem obrežju Sumatre, kakor tudi aktiviteta japonskega izvidniškega delovanja na vodovjih zapadno Malake in južno Ranguna, smatrajo v Tokiu za pripravo k razširitvi operacij v Indijskem oceanu. Čeprav ne izdajo o bojišču v Burmi nobenih javnih poročil, poročajo poučeni krogi, da je v kratkem pričakovati zavzetje Ranguna.
Od 4. februarja do 1. marca so po poročilih »Tokio niči niči« potopile japonske bojne edin ice vsega skupaj 44 sovražnih bojnih ladij. V tem Številu so šteti uspehi bitke na тогјлл na viSini Jave dne 4. februarja in bitke na viš'ni Batavije in Surabaje koncem meseca.
Pred Javo Ic bilo uničenih 23 ladij
Toliio, 6.	V i... .1 C,	uri iz-
dano službeno poročilo japons .ega cesarskega glavnega stana poroča, da je bilo sovražno vzhodno indijsko brodovje v pomorskih bitkah pri Surabaji in Bataviji v času od 27. februarja do 1. marca toliko, kakor uničeno. Komunike pravi, da je bilo potopljenih Sest sovražnih križark, šest ru-šilcev, sedem podmornic, en topovski čoln in en iskalec min. Dva sovražna rušilca sta obtičala na peščini. V komunikeju pravijo nadalje: »O bitki na morju pri Surabaji so poročali, da so oile težko poškodovane štiri križarke, pozneje pa se je izkazalo, da sta bili dve izmed teh križark potopljeni, drugi dve ladji pa sta bili en ruši-lec in en topovski čoln, ki so jih v temi imeli za križarke«. Končno komunike še objavlja, da je bil" potopljen' en japonski iskalec min in en rušilec lahko poškodovan.
II ШСАШ ČASA II
V Londonu so morali omejiti dodelitev premoga. V prihodnjih šestih tednih bo vsako gospodinjstvo lahko kupilo samo 50 kg. Kot vzrok omejitve navajajo prevozne težkoče.
Imenovanje v Gospodarski zbornici za Karnten
Reichswirtschaftsminister je določil generalnega direktorja industrijske tvrdke Bleiberger Bergwerks-Union Pg. dipl. ing. Gustav-a Heinisch-a za namestnika vodje Gospodarske zbornice za K&mten.
Wo wir siehen - in Deutdtlands Greme
Ver 11II s ein Toienfeld
Tor uns Kriegsberiditer Theb Wondratsdi
Die wilclen Angiiffe đer Bolschewisten, das Giauen der frostdurclizogenen Nachte, die deutschen Gegenst6Be tind EinkesselunKen bestimmen das Bitd der gigantischen Abwehrschlacht an der Ost-front. Gegen Frost und Feind kampfen uti.scre Sold.'iten, konnen sich kaiini noch vorstellen, daB vor Monaten in diesem Land die Biiume grunten, daB sie eine unertragliche, sumpfige Hitze bedruckte, daB sie in den brodelnden Waldern My-riaden von Stechmucken plagten und den Durst, den gliihenden Durst dop-pelt fiihlen lieBen. Der Soldat iiber-wand diese Scliwierigkeiten und er iibei*-windet dti vielfach gcsteigerten Schwie-_ rigkeiten dieses Winters, dessert Schrek-ken in dem Augenblick gcbrochen war, in dem sich das voilige Schcifem der groBen sowjetischen Offensivplane zeigte, die auf eine entscheidende Wende der Lage hinzielten.
PK. Fruh bricht die Nacht herein. Von Osten her beginnt sie, ihre eisigen Finger nach uns auszustrecken. Die Front ist ruhig. Spahtriipps brachten keine Neuigkeiten. Die Posten i)licken »charf nach dem sowjetisclien Graben: warden die Rolschewiken heute nacht wieder kommen? UngewiBheit breitet sich uber uns aus. Eines ist aber GewiBheit — dais heute wieder eine jener furchtbarcn NiSchte des Winters hereinbrechen wJrd, in denen man meint, die Erde miiBte vor KSIfe ,\vie Glas zerspringen unit jeder Same in ihrem SchoBe wiirde getotet fur alle Zeiten; man glaubt dann, es konnte nie wieder Fruhling werden, eine Blume bliihen oder ein Tier leben.
Vorposten melden: Feind greift ani
Da — die feindliche Artillerie beginnt zu schieBen. Gierig spannen lange GeschoB-bahnen Briicken von Stelhing zu Stellung. Granaten reiBen schmutzige I.ocher m dćn Schnee und verspritzen lieiBes. splitterndes Risen um uns. Wir tiegen still und warten.
Stunde uni Stunde vergcht. Jeder abgetoste Posten nimmt ein Stiick dieser heulenden und frostharten Nacht mit in den Bunker, streckt sich alarmbereit hin und horcht mit offenen
Augen auf die schweren Einschlage, die den Boden erzittern lassen ...
Da klingelt atif der Befehlsstelle des Gra-benabschnittes das Feldtelefon — die Vorposten melden: Feind greift an I — Schnell werden die Maschinengewehre und Granat-werfer besetzt, l.euchtkugeln schieBen hoch und grelles Lie h t crgieBt sich liber den Ab-schnitt.
Die Bolschewiken stromen kompanie- und bataillonsstark aus ihrem Graben, kollern und schieben durcheinandcr und wUIzen sich mit einem vielstimniigen, heiseren „Urrah — L'rriih!" auf unsere Stelhing zu. — Die Sovvjets stiirnien! Unsere Granalwerfer speien Granate urn Granate zu ihnen hiniiber und reiBen blutige Locher in wimmelnde Men-schenhaufen, indessen die Mascliinengewehre noch schweigen. Ruhig wartet ein ff-Sturm-
Razgled po lu^ovzhodnl Evropi
v Piitijanu so se sestali predstavniki raznih donavskih rečnih plovb, da se posvetujejo o raznih problemih ožjega sodelovanja in racionalizacije rečne plovbe po Donavi. Vsi predlogi so bili sprejeti. Nemške donavske rečne plovbe je zutopal dr. Schlegel iz Regensburga. Udeležili so se posvetovanja tudi Ogrska, Romunska in Slovaška,
Iz Bagdada javljajo, da so pognali v zrak petrolejski vod pri Mosulu tik za Naditho. Je to oni vod, ki vodi v Haifo. Petrolejska rafinerija v Haifi je že več dni brez surovine.
FilhreT je podelil hrvatskemu državnemu ■ vodji dr. Antonu Pavleviču veliki križ nemškega orla. Nemški poslanik v Zagrebu Kasche je po Fiihrerjevem nalogu izročil poglavniku to visoko odlikovanje.
Srbska narodna banka y Belgradu je objavila, da velja v Srbiji kot edino zakonito plačilno sredstvo le srbski dinar. Tujih valut se ne sme sprejemati kot plačilno sredstvo. Blagajniške liste dfžavne kreditne blagajne (Kassenscheine der Relchskredit-kasse) bodo polagoma vzeli iz prometa.
Turško motorno ladjo »Canhajo« je neka sovjetska podmornica potopila na vožnji iz Burgasa v Istambul.
Prvo zasedanje sabora je bilo zaključeno z velikim političnim govorom državnega vodje dr. Paveliča, h kateremu je znova prišel diplomatski rfjor s poslanci Nmečije In Italije na čelu. Poslanci so soglasno sklenili, da se proglase za področje hrvatske države za neveljavne vsi državnopravni čini bivše Jugoslavije In da se odobrijo vsi po-glavnikovl vladni zakonodajni čini
Zbirka na »dan nemške policije«, dne 14. in 15. februarja za vojno zimsko pomoč je imela skupni uspeh RM 57,299.626.52. Na dan nemške policije 1941. so dosegli skupno 32,861.509.48 RM, Povišek napram lanskemu letu znaša torej RM 24,438.117.04, to je okroglo 74%.
Glede porazdelitve jugoslovanskega državnega dolga bo sedaj, ko sta se zedlnlll Nemčija in Italija in stopili v stik že z drugimi nasledstveniml državami bivše Jugoslavije, dokončno sklepala konfereca, ki se je začela v Berlinu s predstavniki Bolgarske, Hrvatske in Ogrske,
Romun^o-hrvatski goepodarski zavod bodo v kratkem ustanovili. Njegov sedež bo v obeh glavnih mestih; služil bo za Izmeno prosvete med obema narodoma.
40.000 novih oficirjev v Italiji, V Italiji bo pravkar stopilo 40.000 novih oficirjev v zvezo oborožene sile. 10.000 jih bo takoj prevedenih v bojne formacije, ostalih 30.000 oficirjev pa sledi v prihodnjih mesecih.
Zaradi pospešitve spravljanja surovin Iz zasedenih pokrajin v nizozemski Indiji je japonska.vlada osem veleiindustrijalcev poverila s tem, da nadzorujejo spravljanje boksita na Pintanu, spravljanje kositra na Banki in spravljanja nikla na Celebesu.
Žrtev levičarskih vplivov je postala ena najbolj znanih osebnosti angleškega tiska: znani urednik lista »Observer«, Garvin, ki je od leta 1908. ob menjajočih predznakih močno vplival na angleško pot k novi vojni. Značilno je, da bo njegov naslednik neka Edenova kreatura.
Oddelek angleških čet je dospel v Zedi-njene države.
Vodja Hindov Bože je izjavil v Kobeu, da bo s pomočjo Japoncev započel pokret za neodvisnost Indije.
Indijski obrambni minister je izjavil, da bodo pozvali nazaj indijske čete, ki se borijo izven Indije.
Mornariški minister Knox priznava v ne- , kem uradnem poročilu, da so sovražne podmornice od začetka leta napadle nič manj nego 11% ladij, ki jih poseduje trgovska mornarica Zedinjenih držav. Dr. Knox je pa sramežljivo zamolčal, , da #o np^nomice pretežno večino teh ladij a najbMjšAn uspehom napadle in potopile.
Ameriški vojni departm& je odobril ustanovitev cele vrste bataljonov zamorcev. Tem bodo dali neke vrste vojaške policijske oblasti; rabili jih bodo /a čuvanje tovarn, stanovanjskih hiš, mostov in podobnih naprav. To torej pomeni, da bodo v bodoče črnci v USA pazili na belce.
Vladne krize v južni Ameriki, ki so od konference v Rio na dnevnem redu, se nadaljujejo, Iz La Paza javljajo, da je odstopil kabinet Bolivije,
Verla* und Druck: NS-Gauverlax und Druckerel Ktimten GmbH., Klacenlurt - VerlawsleiUr: Dr.EmU HeiUan. — HaupUchrlftlelter: Dr Otto Schedl. (Wenrraacht) 1. V. Friedrlch Horstmann. Zurzelt lit Anzelirenltate Nr 1 eUltlK
mana hinter seinem Maschinengewehr. Er sieht gespannt iiber Kimme itnd Korn und sucht seine Opfer. „Feuer freil" — Drei, fiinf, sec h 8 Maec.hinengewehre jagen feurige Leuchtspurgarben durch die Naclit. Leucht-kugeln steigen hoch. unabtSssig speien Gra-nafwcrfer und Maschinengewehre Tod und Verderbeti iinfer die Sow jets. Der ganze Graben sieriet und tobt am geschlossenen Ab-wehrfeuer.
Furchtb«re Verluste dea Peindea
Der Feind liegt am Roden, um Atem zu holen. Da — schon wieder springen zwei, drei Reihen — was noch von ihnen Gbrig 1st — auf. Wieder „Urrah" — aber tange nicht mehr so iinternehmungslustig. Ruhig arbeiten die ^I-Manner an i hren Waffen. Sie ver-stehen ihr Handwerk, Es ist fsst wie ein ZielschieBen, Der Angriff bricht endgultig zusammen — wie schon so viele ziivor.
Lange noch schreien die verwundeten SowjeU ihr verzweifelte« „Germanski — Germanski)" durch die Nacht. — Ffiiher ha-ben wir ofter vertucht, diese Verwundeten zu bergen, haben das aber aufgeben mussern. seit ihre eigenen Kameraden — wahrscheinlich auf Befehl der Politrults — auf uns »chossen, ■ Nach einiger Zelt erstirbt das Wimmern und Jammem auf den Lippen der durch Biutver-lust tmd KSIte Geschwachten. Morgen sind sie alle schneeverwehte, holzhart gefrorene Biindel . , .
Uber allee Grauenhafte dieser Nacht erhebt sich ein etrahlender Morgen. Licht und Klar-heit macheo das ošchtUche Erleben fern wie ein Leid, von dem man weiB. daB es voriiber ist. — Wir haben gepackt nnd »ind auf dem Wege zum Regiment. Keuchend stapfen wlr durch dr« Gewlrr der vielen Graben, durch mannshohe, zu Pels gefrorene Erdwande. Blitzend funkeln Sonnenstrahlen im Reif, der auf den Kochgeschirren und Gewehren (laiut. Wir gehen oseh hinten, wir sind ab« gelSft
Jata - biser Južnega morla
Torišče najnoTejših japonskih uspehov
Java je najmanjši, najbolj razviti in najbolj gosto naseljeni otok v skupini velikih Bunda-otokov. Njegova površina meri z otokom Madura in nekaterimi malimi stranskimi otoki 131.441 kvadratnih kilometrov, na kateri živi 36,500.000 ljudi. Na vsak kvadratni kilometer pride 277 oseb. Otok Java, ki mu v malajščini pravijo Dža-va, meji na severu na morje Java, ki ga loči od otoka Borneo, na vzhodu na morski preliv Bali, ki ga loči od otoka Bali, na jugu na Indijski Ocean in na zapadu na Sun-da-preliv, ki ga loči od otoka Sumatra.
Na Javi je glavni sedež nizozemskega go: epodarstva in uprave na indijskih otokih. Otok ima tropično podnebje, kjer uspfva južno sadje. Dobra tretjina otoka je lepa, rodovitna ravnina. Petrolej tvori glavni izvozni predmet otoka. Med živalstvom najdemo tigra, panterja, opico, divjo svinjo in jelena. 40% celotne zemlje služi kmetijstvu. Najmanj polovica je stalno posejana z, riž^n, ki predstavlja glavno hrano prebivalstva. Od industrijskih rastlin je važna sladkorna trstika, ki je pridelajo 9% celokupne zemeljske produkcije, nadalje bombaž, tobak, kava, čaj in les, Kina-drevesa, od katerih skorja se po vsem svetu predeluje v tako zvani Kinin ali zdravilo zoper malarične bolezni, rastejo na Javi v tako velikem številu, da je ta otok glavni pridelovalec in izvoznik tega blaga na svetu. Živinoreja je dobro razvita. Pred leti so našteli na otoku 3,130.000 glav goveje živine, 2,130.000 bivolov .ter 273.500 konj. Industrija je v povoju. Trgovina je živahna. Izvaža se največ sladkorja, čaja, kavčuka, kositra, kave, riža, popra, petroleja itd. Najvažnejše luke so Batavia, Su-rabaja in Semarang. železniških prog je okrog 6000 kilometrov, nekatere na zapadu celo na električni pogon. Otok ima telefonski vod do Sumatre, Madure, Bali In Port Darwina v Avstraliji. Tri radlo-postaje skr-bijo za poročila in izobrazbo.
Načelo nizozemske uprave je, da se mnogo ne spreminja na starih šegah in navadah prebivalstva. Odličnike postavljajo na položaje, da jih s tem navežejo na interese državne in javne uprave. V verskem pogledu je uprava nad vse tolerantna. Vsak kult je dovoljen. Vsaka vas tvori v upravnem pogledu občino, ki ji pravijo desa. Več takih des nazivajo distrikt ali okraj. Nekoliko. distriktov tvori regentstvo, več re-gentstev pa rezidenco. Iz rezidenc je sestavljena provinca ali dežela. Na celi Javi je 17 rezidenc, kakor Batavia, Bantam, Pre-anger itd., katerim načelujeio rezidenti. z
asistentrezidenti in kontrolorji, ki so vsi Nizozemci. Distriktom in občinam! pa na-čelujejo domačini, ki jih ljudstvo izvoli.
Glavno mesto otoka je Batavia, ki ima nad 100.000 prebivalcev. Velemesta z nad 100.000 prebivalcev so tudi Surabaja, Semarang, Surakarta in Džokdžokarta. Ja-vanci so najbolj kulturni Malajci, srednje velike rasti, stelobarvne kože, redkih las ter pridni in delavni. Ljudska izobrazba je še nizka kljub mnogim šolam, ki jih je postavila in preskrbela uprava.
Evropejci so leta 1520. prvič (in sicer portugalski trgovci in vojaki) stopili na Javo. Leta 1520. so jih izpodrinili Nizozemci, ki so se na nekaterih točkah otresli tudi Angležev, nakar so si podvrgli otok, ki jim je bil v gospodarskem pogledu »zlata jama« v pravem pomenu besede.
ш
1.

tiBtavija glavno mesto na Javi,
ki je po uspešnih japonskih izkrcanjih pomaknjeno v operacijsko ozemlje — Zračni posnetek kolodvora v Bataviji.	(Presae Hoffman, M.)
tSUMATRA
KarliMuii (јлжл i«i.
A. V' A.
Q

k


'ппипч
№рнг-<^
thiH*fr	. j{SZy\ A?	TV rL u>ti
D30KjAKAKtA№
/*' fcVTivl '"■»ifr^
<mi'h-'S^:^a>jMA
*^^<4lv"*'~'-4/i:4,/..
Ји1| im oleicheH MaWfb»Ндпиоуег



Otok Java — zadnja sovražna To ugotavljajoč karakterizira londonska p po japonski pomorski zmagi na Pacifiku i pisarna v Surabiji na Javi.
Kn|igoyodstvo žiTl|eii|a
Od rojslnega do mrlvaSkega ilsti — LisUnske potrjeno živlienie
Otok Java — zadnja sovražna basti j a na Nizoze ms ki Indiji To ugotavljajoč karakterizira londonska poročevalna služba položaj, ki je bil ustvarjen po japonski pomorski zmagi na Pacifiku in ki neposredno ogroža Javo. — Pristaniška pisarna v Surabiji na Javi.	(Evers, Presae-Hoffmann, M.)
Kadar dandanašnji večkrat na tihem obupani iščemo kakšno listino iz življenja pred-namcev, ki jo pozneje neobhodno potrebujemo za naš rodovnik, v srcu pač preklinjamo nenatančno »življenjsko knjigovodstvo« prejšnjih dob. Ako pa imamo priliko nekoliko vpogledati v delo n. pr. na kak-inem stanovskem uradu, smo vendar popolnoma pomirjeni glede tega, da se našim otrokom in otrok otrokom gotovo ne bo več tako godilo.
Pričetek novega življenja.
Kakor hitro se narodi otrok, naložijo ^is • tem novem človeškem življenju in od tistih mal se vrši točno in izredno skrbno knjigovodstvo o važnih odlomkih in dogodkih življenja. Obilica listin in izkazov, ki oas spremlja na življenjski poti, skorajda povzroča zmešnjavo. Ako si pa stvar ogledamo natančneje, se »kaos« kaj kmalu raz-®»ota in v lepem redu ter brez vrzeli se vrsti listina za listino. Najvažnejša je pred Vsem pač rojstna listina, ki je nam samim od začetka prav brez vrednosti, ki jo pa s tem večjim ponosom gledajo naši starši, vsakem, ki se preseli v kakšno mestno podeželsko občino, je samo ob sebi um-Ijiro, da ae mora Javiti pri policijskem zgla-ievalnem uradu. Novorojenčkom je pa stanovski urad odvzel to dolžnost in prijavlja njihov »prihod«, ravno tako se o njem ObveSčata v obliki tedenskih izkazov zdrav-
stveni urad in vodstvo okrožnega urada NSV. 2e v rani otroški dobi stopi že druga listina v našem življenju na plan, — namreč spričevalo o cepljenju koz, ki se potem ponavlja v šolski dobi.
Ampak v šoli obstojajo Se druge listine, ki imajo sicer velik pomen, ki Jih pa ne Jemljemo vedno z veselimi občutki v roke: naša šolska spričevala. Po letu odpusta ima samo Se končno spričevalo pomen. Ko vstopimo v Solo, se polagoma že zavedamo važnosti ene listine, ki nas po vstopu v politično življenje — od desetega leta starosti, ko smo sprejeti v Hitlerjevo mladino, — vedno spremlja na naši poti — izkaza prednikov. Kakor hitro Je desetletnik vpisan pri pristojni edinici (Banndienststelle) Hitlerjeve mladine, napravijo o nJem ro-dopis; takrat prejme svoj prvi uradni izkaz s fotografijo, namreč službeni izkaz HJ. Ob vstopu v poklicno življenje dobi vsak svojo delovno knjižico, v kateri je natančno zabeležena njegova pot v poklicu. Nato sledi delavski potni list, ako mladi človek služi v vrstah delovne službe. S ponosom prevzame potem mladi mož svoj vo-JaSki list, v katerem je odslej zabeležena njegeva vojaška pet življenja.
Ni dobro biti samemu.
Prej ali slej nočeta več mož ali žena sama hoditi po življenjski poti — torej nazna-
nita stanovskemu uradu, da bosta odslej hodila skupno življenjsko pot. V »razprav-nem zapisniku o oklicih« (»Aufgebotsver-handlungBschrift«) se to ugotavlja in nato Je treba čim najhitreje priskrbeti potrebne listine: lastni rojstni list .rojstna lista staršev ,ako obstoja kak dvom, celotni izkaz o prednikih (tako zvanega »malega« do deda in babice), državljansko izkaznico obeh in potrdilo domovinske občine, da sta imela v občini, ki jo označujeta kot domovinsko, dne 30. junija 1939 domovinsko pravico in da je od takrat nista izgubila. Oklic se nabije v vseh občinah, v katerih področju Je bodoči zakonski drug prebival v zadnjih šestih mesecih, da se tako ugotovijo morda tam znane ženitvene zapreke. Stanovski uradnik je pa tudi opravičen (in dolžan!), da v dvomnih primerih zahteva izkaz o zmožnosti, dorasloeti in sposobnosti za ženitev. Težavnejša je stvar, ako eden izmed bodočih zakonskih drugov še ni izpolnil 21. leta. Takrat je treba doseči »iz-pregled starosti«, s katero se izjavlja, da Je dotični zaročenec za ženitev dorasel. To pa le takrat, ako je ženin dovršif najmanj 18, nevesta pa najmanj 16 let. Ko so vse te stvari pojasnjene, je treba naložiti rodbinsko knjigo (za stanovski urad) in sličen rodovnik (za zaročenca). Ta vsebuje ženit-no listino, podatke o državljanstvu (Staats-angehorigkeit — Reichsbiirgerrecht) in plemenski uvrstitvi, rojstne listine glede otrok (za pomirjen je; predvidenih jih je enajst, vložijo se pa lahko dopolnilni listi), obrazce za mrtvaške listine staršev in otrok in

Prirastek nemškega prebivalstva med volno
Državni statistični urad priobčuje presenetljivo dejstvo, da jo bilo v tretjem četrtletju 1941. leta vsega skupaj 420.000 živih rojenih; napram isti dobi 1940. leta pomeni to prebite*k skoraj za 5%. Število rojstev je celo za 1.4% višje nego v tretjem četrtletju 1939. I. na katero vojna še sploh ni vplivala. V zadnjem četrtletju 1941. leta, torej v zadnji dobi, ki jo je statistika sploh še dojela, je bilo število rojstev še večje od onega v tretjem četrtletju.
V primeri s tem izkazuje populacijsko politični seznam v svetovni vojni 1914/18. okrog 2 milijonov izgub. K temu pride še 1 milijon žrtev blokade med civilnim prebivalstvom in izpad rojstev 314 milijonov, tako da znaša celokupna izguba 6^4 milijona. Ni nobenega povoda za domnevo, da bo vojna 1939/1942. prinesla enako visoko število izgub kot svetovna vojna 1914/1918. Število primerov smrti je bilo v letu 1940. aicer za 35.000 večje od onega 1939., nasprotno pa v letu 1941. za 13.000 nižje. Število padlih je do decembra znašalo okroglo 200.000. Ce največ vzamemo, je znašalo število smrtnih primerov, ki jih je povzročila vojna do leta 1941. 300.000 ljudi. Ker na tem nizkim izgubam stoji ob strani aktivna bilanca rojstev, Nemčija v tej vojni ne bo utrpela omembe vredno izgubo b'o-' ^^ične substance.
Brezplačna prenočišča za svojce ranjencev
Dostikrat je najbolj vroča želja ranjenca v lazaretu, da bi videl svoje najbližje sorodnike. Izpolnitvi te želje so pa dostikrat razne zapreke na poti ,če je vožnja dolga in je v kraju, kjer se nahaja bolnišnica, samo malo dragih hotelskih sob na razpolago. NS-ženstvo je znalo tudi tukaj pomagati. V mnogih Ortsgruppen Westfalen-Nord so izrazile družine svojo pripravljenost, da sprejmejo za kratek čas pripadnike ranjencev. Imena teh družin se zberejo v seznamih v uradu NS-ženstva ,in uprava lazareta se Jih lahko vsak čas posluži.
#
navsezadnje izkaz o prednikih. Torej listino za naše otroke in otrok otroke.
Toda tudi bogato delovno področje.
Pa tudi po sklenitvi zakona, ki se izvrši pred stanovskim uradnikom v svečani obliki, stanovski urad človeka ne izpusti izpred oči. Vsako dopisovanje o dotičnem vložijo v spis, Ako se zakon loči, prijavlja to deželno sodišče pristojnemu stanovskemu uradu. Ta urad pa ima tudi še obilico drugih nalog: vpise podelitve imen, zopetni sprejem prejšnjega imena, odvzem ženskega imena pri ločitvah, legitimacijo pred zakonom rojenih otrok — da jih navedemo lo nekaj iz obširnega ogromnega delovnega področja! Ena stvar zanima danes splošnost posebno: poroka na daljavo. Poveljnik polka priobči pismeno izjavo vojaka, da hoče poročiti gospodično I. I. Nevesta poda svojo izjavo pred stanovskim uradnikom in dvema pričama. V ostalem gre vse svojo normalno »pot stanovskega urada«.
Listina tudi za konec življenja.
Kolo listin zaključuje prej ali slej listina o smrti, s katero se istočasno izvršijo vpisi v mrtvaško knjigo stanovskega urada In zaključek dotičnega Spisa. Tako konča vrsta najvažnejših listin, ki spremljajo človeško življenjee. Hkrati je pa s tem dan majhen vpogled v delo urada, ki tako r,ekoč čuva nad ljudmi. Ako bi dopuščala obilica njegovega dela, bi lahko doživljali kako prihajajo in odhajajo človeška življenja: vsako kot dragocen člen v večni verigi našega naroda!	—^rei.
Stran 1.Stcv. 19.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 7. marca I942v
Častni člani nemškega naroda
IVarodnosocialistična oskrba Tojnih žrteT pričenja sf oje delo v Oberkrainu
Odkar je narodnosocialistična organiza-feija dne 1. julija 1938. pričela v Gau Karaten delovati, je mogla zajeti skoraj vse žrtve svetovne vojne, Sedanje vojne in narodnega boja, ravno tako tudi — kar moramo tukaj posebej omeniti — žrtve koroškega obrambnega boja. Sedaj je s po-vratkom Miefltala in Oberkraina (Gorenjske) narodnosocialistični oskrbi vojnih žrtev (NSKOV) v K&mtnu nastala nova naloga. Vse vojne oškodovance &kr. armade in njihove svojce, ki živijo v teh področjih bo organizacija vojnih žrtev zajela. Pripravljalna dela so se že pričela: Najprej bodo nastavili v vsakem okrožju Kreisamtsleiterja, čigar naloga bo oskrbovanje vojnih oškodovancev; on potem nastavi voditelje tovarištva (Kamerad-schaftsfUhrer). Natančno raziskovanje krajevnih^razmer bodo pokazala, v kolikšni meri se bo lahko raztegnilo oskrbovalna določila iz Altreicha na novo področje oziroma kje so potrebna dopolnila.
Vedno samo ugodnosti
Kakor izvemo med pogovorom z Gau-amtsleiterjem Semmelrockom, se vprašanje oskrbovanja vkljub vojni vedno znova povzema in preiskuje, trdote se iz-ranavajo in ustvarjajo nove ugodnosti. V poslednjem času so bile te ugodnosti sledeče: Starostna doklada rentnikom, ki so dosegli 65. leto starosti, plačevanje veteranskega solda nad 70 let starim frontnim bojevnikom, ugodno posredovanje dela, prednost pri uradih in oblastih, kulturne prireditve. V posebno potrebnih slučajih se nudijo enkratni prispevki. Mnoge vojne oškodovance in njihove žene pošljejo na večtedenske oddihe v lastne domove. K 80., 85., 90., 91. itd. rojstnemu dnevu dovoli državni vodja vojnih žrtev častna darila, kakršna so že v Altgau Karnten večkrat mogli podariti.
Toda naša naloga ni samo v tem, tako nam poroča Pg. Semmelrock nadalje, da zagotovimo in zastopamo materialno-pravne pravice članov, temveč da dosežemo in ohranimo ugled vojnih oškodovancev. Iz nekoč dostikrat za sitnega smatranega in za-ničevanega vojnega Invalida je po NSKOV postal Bpoitovani nosilec vojaške tradicije in veselja do vojaštva v narodni skupnosti. Po FUhrerjevi volji je postal častni član nemškega naroda. Poleg oskrbovalnega dela, bo naša najvažnejša naloga, da to dosežemo tudi v Oberkrainu. Člani sami pa morajo biti politično — svetovnonazorsko tako usmerjeni, da prikazujejo druglni rojakom tako vzorno življenje, kakršnega lahko zahtevamo od nosilca vojaške tradicije.
Oni člani NSKOV, ki so še na kakršnikoli način sposobni za delo, stojijo danes v pridobitvenem poklicu. Posebno težko poškodovani, ki so kljub deloma najtežjim ne-prilikam našli delo, pri katerem so se izkazali pravega moža, zaslužijo, da jih tukaj omenimo. Kdaj koli kakšna organizacija
kliče k pomožni službi ali h kakšnemu drugemu vojnemu delovanju na domovinski fronti, so možje in žene NSKOV na mestu. Povsod so cenjeni in dobri pomagači.
Častni in strelski oddelki Častni in strelski oddelki, ki povsod obstojajo ali bodo še nastali, utelešujejo tradicijo vojaške drže vojnih oškodovancev. Pridobitve bronastih strelskih odlikovanj po možeh častnih oddelkov nam dokazujejo, da se tudi osiveli vojak ni odvadil streljajnja. Število onih, ki so izpolnili pogoje za dosego srebrnega in zlatega strelskega odlikovanja, je razveseljivo veliko. Upravitelji oddelkov se vsakoletno več dni šolajo v domu Damtschah.
Na apelih in razgovorih trajno obveščajo člane o vsem, kar je treba vedeti o oskrbovanju in o drugih njihovih pravicah in dolžnostih. Sodelavci, referenti in upravitelji deželnega urada, tovarištev in strokovnih oddelkov se razen tega še poučujejo v njihovih delovnih področjih na šolanjih in
NOVcLA •	WI Lit M HAOfF
zborovanjih. Pri tem se posebno pazi na politično-svetovnonazorako usmerjanje.
Veliko področje nalog
Kratek obhod skozi oddelke deželnega urada nam da vpogled v bogato delovno področje. Tu imamo oddelek za oskrbovanje civilnih oseb in moštva, sirot in oficirjev, za preskrbo dela, za nekdanje vojne ujetnike, trafike, blagajno, za organizacijo, tisk, propagando, strokovni oddelek za poškodovane na možganih in strokovni oddelek za vojne slepce. Vsakega teh oddelkov vodijo strokovno šolani in izkušeni sodelavci, ki vršijo večinoma častno službo in stavijo svoj prosti čas v službo stvari.
Kmalu bodo tudi v Oberkrainu pričeli delo za dobrobit vseh onih, ki so doprinesli v svetovni vojni svoje žrtve za domovino. Vojne žrtve te pokrajine bodo na lastni koži izkusile, kako skrbi emSki narod za vsakega svojega sodržavljana in postale pripadniki in borci nemške ideje v svoji pokrajini.
Tesli Iz okrožja RadmannsdorI
Pevkinja je zadrhtela, ko je zagledala groznega moža. Hotela je odgovoriti, toda on aam ji je prihranil vsako pričevanje. Vzravnal se je še više, zdelo se je, k^or da ee je njegova čepica postavila Se bolj pokonci, roke so mu bile otrple, komaj da jih je premikal; toda prsti so se mu še vedno krčili in razklenjevali; le tiho in hri-pavo Je spravil besede iz ust, celo njegov smeh in njegove kletvice so mrli v šepetu. »Prišla si me obiskat, je-li, Pepca?« je dejal. »To je lepo od tebe. Kajne, da se prav naelajaš ob pogledu na mene? Resnično, žal mi je, da te nisem zadel bolje; prihranil bi ti bil vsaj bridkost, da moraš gleda«, kako ti ljudje tvojega strica pred njegovim odhodom zasramujejo.«
»Cemu nam je treba Se nadaljnjega dokazovanja?« ga je prekinil ravnatelj. »Gospod referendar Pf&lle, napišite zaporno povelje proti —«
»Kaj počenjate?« je vzkliknil doktor, mar ne vidite, da je v zadnjih zdihljajih? Niti četrt ure ne bo več trajalo. Hitite, ako ga hočete Se kaj vprašati.«
Ravnatelj je velel lakaju, naj obvesti sodne eluge, da privedejo ujetnika. Bolnik M je vedno bolj In bolj eeeedal, zdelo ee je, da
Radmannsdorf. (Mladina v K&rn-t e n.) V domu Volksbunda se je vršilo javno zborovanje NSDAP, v katerem je govoril vo^ja krajevne skupine Pg. Max Weisenbach o službi mladine v Altgau Karnten. Nato je Bannfiihrer Pg. Renter razmotrival historično ozko povezanost prebivalcev v Oberkrainu (Gorenjskem) z nemško deželo, kar kaže tudi povezanost usode v svetovni vojni 1914. do 1918.
Radmansdorf. (Mrtvega novorojenčka 80 našli na stranišču.) V predmestju so našli v neki gnojni jami mrtvo novorojeno dete ženskega spola, ki je bilo vtaknjeno pod neko desko. Ugotovili so, da je bilo dete živo rojeno in normalno razvito in da se je pozneje ali samo ali po kakšni drugi okolnosti zadušilo. Za materjo poizvedujejo.
ABling. (Prostovoljna služba na kmetih v K&rntnuO Nedavno je bila kinodvorana volksbundovega doma napolnjena do zadnjega kotička. Tokrat je bila akoraj izključno zastopana le mladina, ki se je Izredno živahno zanimala za prostovoljno kmečko delo. Pg. K 6 s s e r je pojasnil namen službe, podčrtal, da je opravljanje dela na kmetih potrebno za prehrano naroda In opisal prednosti, ki jih ima vsled te službe mladina. Ortsgruppenlelter Pg. Klein in blagajnik sta nato tudi v slovenskem jeziku razlagala navzoči mladini važnost kmečkega dela.
ABling. (Nergode pri delu.) V kamnolomu se je odvalil kos pečine In zadel ter p (škodoval delavca Jožefa T o m c a. — Na žagi A. Tschufera je mizarski pomočnik Henrik K lin ar zašel z levim palcem v cirkularko In zadobll težke poSkodbe.
ABling. (Da n SA.) Za dan SA se je bil Sturmbann III aBlinške Wehrmannschaft pridno pripravil. Pester večer v domu
se mu oči ne ganejo in da imajo smer le proti pevkinji; pa tudi sedaj sta iz njih odsevala Se besnost In srd. »Pepca«, je povzel, »ti si me onesrečlla In ugonobila, zato si zaslužila smrt; ugonobila si svojega očima, poslali so ga na galejo, ker je tebe prodal meni za novce; rotil me je, naj te umorim. 2al mi je, da sem trepetal; preklete naj bodo te roke, ki niso mogle več niti zanesljivo suniti i*
Njegovo grozno preklinjanje samega sebe in Josiplne je prekinila nova prikazen. Dva sodna slugi sta privedla nekega moža v turški obleki; bil je to nesrečni Ali paša Iz Janine — turban je pokrival prežalostno glavo komercijskega svetnika Bolnaua. Vsi so strmeli, ko so ga zagledali; posebno poparjen je bil videti kapelnik; prebledel je In se obrnil proč. »Monsieur de Planto«, je rekel ravnatelj, poznate-ll tega moža?« Bolnik je bil zatlsnll oči, se s trudom jih je odprl In rekel: »Vrag vas vzemi, ne poznam ga.«
Turek se je z žalostnim obrazom ozrl na okoli njega stoječe. »Vedel sem, da bo do tega priSlo,« je rekel jokavo, »že dolgo sem to slutil. Ampak gospodična'Fiamettijeva, kako ste vendar mogla nedolžnega, človeka tako spraviti v nesrečo?«
»Kaj pa je s tem gospodom?« je vprašala pevkinja. »Ne poznam ga, gospod ravnatelj; i kaj p» je ta zakrivil?«
»Slgnora«, je rekel ravnatelj zelo resno.
Volksbuda je dal pravo razpoloženje za tokratno cestno zbirko. Smisel za Wehrmannschaft se je že popolnoma vkoreninil pri aUlinških prebivalcih. To je dokazal prav dobro uspeh dneva z zneskom nad 6200 RM.
ABling. (Športna in telovadna skupnost.) V ABlingu se je vršilo ustanovno zborovanje aBllnške športne In telovadne skupnosti NSRL. SportkreistUhrer Pg, Malnel in Kreisfachwart Pg. doktor Christomanos sta pozdravila 90 aktivnih športašev In predložila pravila, ki so bila brez izjeme sprejeta. Za vodjo skupnosti je bil predlagan krajevni športni poverjenik tovariš dipl. ing. R u d e s c h. Prepričani smo, da bo aBlinško prebivalstvo športno skupnost dobro sprejelo, saj so njeni uspehi tukajšnjim športašem že splošno znani.
Lees. (Razgovori v obratu.) Načelnik nekega obrata v Leesu je pred kratkim sklical vse sodelavce k razgovoru, ki so se ga udeležili tudi vsi sodelavci drugih obratov v Leesu. Vodja organizacije je v podrobnostih razložil smernice za bodoče delo vodij blokov in celic. Pozval je vse sotrudnike, da zastavijo svoje sile za delo v prid narodni skupnosti. H koncu je govoril krajevni socialni oskrbnik P a u 1 a t o tovariSekm sodelovanju vseh nameščencev. Nato so sledili razgovori o praktičnih vprašanjih poedinlh obratov.
Scheraunitz. (Prvi kuharski tečaj.)* V domu Karntner Volksbunda se je pod vodstvom voditeljice deželnega pododdelka za prehrano Pgn. Trude Ange-r e r j e v e pred kratkim vršil prvi kuharski tečaj, pri katerem so številne udeleženke z vidnim zanimanjem sledile izvajanjem in praktičnim navodilom voditeljice tečaja.
»sodišče nikomur ne spregleda in ne prizanaša. Tega gospoda gotovo poznate; je to komercljski svetnik Bolnau. Vaša lastna hišna je priznala, da ste po umoru zaklicali njegovo ime.«
»Kajpada«, je jadikoval paša, »moje ime ste Izrekli pod tako zapletljivlml okolnost-mi!«
Pevkinja je osupnila; globoka rdečica je oblila njen lep obraz; v veliki ganjenosti je prijela kapelnlka za roko. »Karlo«, je vzkliknila, »sedaj je treba govoriti, ne morem tega več zamolčatl; da, gospod ravnatelj, nemara sem bila izrekla to ljubo Ime, toda mislila nisem na tega gospoda, ampak
na —«	....
»Mene!« je vzkliknil kapelnik in stopil naprej. Meni je namreč, ako moj tukaj navzoči ljubi oče to dovoli, Ime Karol Bolnau!«
»Karol! Glasbenik! Amerikanec!« je vzkliknil Turek in ga objel. »To je bila prva pametna beseda v tvojem življenju, rešil si me velike žalosti!«
»Ce je stvar taka«, je rekel ravnatelj, »ste prosti; Imamo se torej v tej zadevi ba-vlti le z navzočim gospodom chevalierom de Planto.« Obrnil se je k poeteljl. Tam je stal zdravnik in držal morilčevo roko v svoji; resno in mimo jo je položil na odejo in zatisnil otrple oči. »Ravnatelj«, je rekel, »ta stoji sedaj pred višjim sodnikom.« Vsi so ga razumeli, zapustili sobo groz-
Wochelner Mitterdorf. (Razno.) Nedavno se je. vršilo v Kerschdorfu zborovanje mladenk in mladeničev za priglasitev k prostovoljnemu delu v Kslrntnu. VJtljub slabemu vremenu in že pozni uri je napolnilo prostrano gasilsko dvorano čez 300 prebivalcev, tudi iz najoddaljenih planinskih vasi Koprivnika in Goriusche. — Pg. dr, Komposch je zbranim obširno obrazložil namen in koristi, katere se nudijo mladim ob času prostovoljne delovne službe, nakar se je vršilo vpisovanje. Priglasilo se je 34 kandidatov, ker pa je zmanjkalo pri-glasnic, se bo naknadno vpisovanje vršilo na občini, kajti ostalo je še večje število mladih reflektantov, kateri želijo v bratskem Karntnu nadomestiti potrebne delovne moči ter se spopolniti v nemščini in na ta način pripomoči k obnovi Oberkraina (Gorenjske). — Delovanje v tukajšnji krajevni ženski skupini K VB je postalo v zad-njein času živahnejše. Pred kratkim so žene in dekleta v okrilju NSV in NSF priredile kratek kuharski tečaj, katerega je obiskalo dvakrat po 18 tečajnic. Z velikim zanimanjem so sledile pouku. Ob večernih urah pa so pokazale polno požrtvovalnosti s tem, da zbrane v društvenih dvoranah v Kerschdorfu in Wocheiner Mltterdorfu šivajo copate, namenjene vojaštvu po bolnicah.
Wocheiner Felstritz. (Kuharski tečaj i.) Tukaj so se vršili kuharski tečaji za žene, da spoznajo mnogostransko uporabo predvsem krompirja pri pripravljanju jedi.
Postani član narodnosoclalfstlčnega socialnega skrbstva NSVI
Izpolni svojp pristopnico točno in razločno. S tem prihraniš oskrbniku bloka zamudna povpraševanja!
Prijavilo se je toliko žen, da so morali tečaje deliti. Pod vodstvom gospe Wolfove je prišlo veliko veselja v tečaj.
Wocheiner Feistritz. (Ljudski koncert.) V polno zasedenem prosvetnem domu se je vršil ljudski koncert NSDAP. Po dobro izbranem sporedu je izvajala godba koračnice, valčke in operne uverture. Posebno so ugajala izvajanja na harmoniki, saksofonu in klarinetu. Prebivalstvo je s svojo radodarnostjo pri zbirki polčlizalo, kako rado se udeležuj« prireditev zimske pomoči.
Wocheiner Feistritz. (Prireditev WHW.) Pred kratkim se je v domu Volksbunda vršila prireditev v korist vojne zimske pomoči. Z vzornim sodelovanjem vseh, v prvi vrsti vodje Wehrmannschaftssturma je uspelo, da je še v^zadnjem trenutku prevzel izvedbo večera domači pevski zbor « šrameljtriom, ker pevska družba iz Klagen-furta ni prišla. Na koncu se je vodja krajevne skupine Pg. Weissenbach prirediteljem prisrčno zahvalil za uspešna predvajanja.
n
Zimmer-, Fenster- und Fleb«rihermoin«ler
Dipl. Opliker C. KronfuD
Hlaiteaiari.	BanaMoittnife iS
uB I
nega mrliča in vstopili v sobo kapelnika, srečnega, najdenega sina paše. Pevkinja je skrivala svoj obraz, na prsih ljubljenega. Solze so jo oblile, toda bile so zadnje, ki jih je pretakala zaradi svoje nemile usode. Paša je smehljaje hodil okrog lepe dvojice; podoba je bila, da se ukvarja z velikim sklepom; razgovarjal se je skrivaj z zdravstvenim svetnikom in nato pristopil k svojemu sinu in pevkin ji. »Ljuba gospodična«, je rekel, »zaradi vaa sem moral veliko pretrpeti. Imenovali ste moje ime tako zaplet-Ijivo, da vas prosim, da ga zamenjate a svojim. Včeraj ste zavrnili moj krožnik s punšom; ali me boste zopet odslovili, ako vam prezentiram tukaj navzočega gospoda Karola Bolnaua, pojega muzikaličnega sina, s prošnjo, da ga vzamete v zakon?«
Ni odrekla in mu v solzah radosti poljubila roko; kapelnik jo je vzhičen objel in je menda tokrat popolnoma pozabil na svoj vzvišeni patos. Komercijski svetnik pa je prijel doktorja za roko in dejal: »Lange, ali se4i si mogel predstavljati tak izid, ko ste me med mojim preštevanjem palačinih šip do smrti oplašili rekoč: ,Njena zadnja beseda je bila Bolnau!«
»No kaj pa Se hočete!« je smehljaje odgovoril zdravstveni svetnik. Saj je bilo vendar dobro, da sem vam to povedal; kdo ve, ali bi se bilo vse tako izteklo brez te zadnje besede pevkinje.
XKonec.);
Vesli Iz ohrožla Sleln
Stein. (Delo na kmetih — narodna dolžnost.) V steinskem okrožju bo mladina sledila Fiihrerjevemu pozivu. To je dokazala že prva mladinska manife-Btacija v prenapolnjeni dvorani »Eta« v okrožnem mestu, ki jo je otvoril Stand-ortsfuhrer P r a s C h in pri kateri sta govorila Bannfuhrer in Kreisleiter.
Domschale. (Velik koncert po želji.) Wehrmannschaststanderte Stein je priredila v Domschale po svojem god-benem vodu velik koncert po želji. Dvorana je bila polno zasedena. Dražba godbenik komadov in pesmi je imela znaten uspeh.
Komenda. (Zborovanje mladi-m e.) V ljudskem domu se je vršilo nabiralno zborovanje za mladino, ki naj gre za eno leto v službo na kmetih v ozemlje Alt-gaua. O tem je govoril okrožni govornik Pg. P r a s C h.
Komenda. (Apel uranih oskrbnikov.) Apel za uradne oskrbnike stranke in Kdmtner Volksbunda se je vršil pred kratkim v ljudskem domu. Vodja oporišča Pg. Hugo W e i s s je govoril o velikem delu za WHW v mesecu marcu, o pomenu in smotru narodnosocialističnega socialnega skrbstva in o bodočem zborovanju članov NSV v Komendi.
Komenda. (Raz urin o prebivalstvo.) Dne 1. marca smo mogli v občini Komendi opaziti zopet živahnp nabiralno delovanje za WHW. Nabrali so 832.56 RM. Od 1. januarja do 3. marca so v občini Komendi nabrali vsega skupaj 7.235,81 RM za WHW. Ta darežljivost nam nudi majhno merilo, iz katerega vidimo, da veliki del prebivalstv'a razume duh novega časa in je pripravljen s svojimi močmi sodelovati pri lajšanju bede svojih rojakov in s tem tudi pri povzdigu Oberkraina (Gorenjske).
Jauchen. (Wehrmannschaft.) Tudi na tem polju moremo zabeležiti lep uspeh. Članstvo je disciplinirano in se vedno udeleži poInoStevilno vseh vaj in sestankov kadar jih pozove SturmfUhrer,
Jauchcn. (Apel NSDAP.) Nedavno' se je vršil apel NSDAP za vse sodelavce K VB. Udeležba je bila polnoštevilna. Ortsgrup-penleiter je razložil vse naloge, katere naj se še izvrže. Vsi zborovalci so z zanimanjem Bledili vsem poročilom, ker se zavedajo, da so tudi oni poklicani, da doprinesejo svoj delež k obnovi Velike Nemčije,
MaiYiisburg. (Apel mladine za prostovoljno službo v K&rnt-n u.) V oporišču Mannsburg so imeli apel mladine KVB, h kateremu je nastopilo nad
200 dečkov in deklet v evečano okrašeni dvorani ljudskega doma. Okrožni šolski svetnik P r a s C h je govoril o prostovoljni službi mladine v K&rntnu. Po njegovem učinkovitem govoru ee jih je javilo več, nego bi bil človek domneval.
Littai. (WHW-ljudska veselica.) Ljudska veselica zimske pomoči je bila prav posebno velik uspeh. Iz bogatega programa naj poudarimo posebej pevske točke mladine KVB, Koncert po želji, nabiranje po ulicah in ljudska svečanost so prinesli za WHW nepričakovani uspeh RM 6634.44, to je na osebo RM 1,30 in na gospodinjstvo RM 5.33,	__
Prijava k delu na kmetih
Kaj moramo pri prijavi upoštevati?
V vseh krajevnih skupinah v Oberkrainu .bodo — kakor smo že javili — mladinska zborovanja, v katerih bodo pozivali mladino
KVB k enoletnemu prostovoljnemu delu na kmetih. Kako se je treba prijaviti? Mladenič ali dekle dobita na mladinskem zborovanju prijavno potrdilo, ki ga je treba natačno izpolniti in dva dni po zborovanju opremljenega s podpisom staršev oddati pri občinskem kmetovalcu. Približno po osmih dneh sledi potem vpoklic na zbirališče. Treba se je natančno ravnati po navodilih opomnika, ki je priložen vpoklicnemu listu.
CIl) vsega dela narodnosocialističnega socialnega skrbstva NSV
je zdrav, srečen narod. Postani član tudi ti!
Na zbirališču preišče vse zdravnik. Vsak dobi prijavno karto, ki jo odda v Altgau-u pri kmetu. Tam jo potem opremijo z naslovom in pošljejo nazaj, kjer pride v kartoteko, po kateri potem vodijo oskrbovanje po poveljstvu v Radmannsdorfu. Potrdilo o živilskih kartah mora podpisati župan in ga je potem v Altgau-u oddati.
Novi OrfsgruppenlcHer v Krainburgu
Kreisleiter Knss ]e uvedel Kreisstabsamtslelterja Kocba
Dne 3. marca so člani krajevne skupine NSDAP. Krainburg prvikrat zborovali v ljudskem domu v Krainburgu. Pri zborovanju je bil navzoč tudi Kreisleiter Pg. Kus3, ki se je v svečano okrašeni in polno zasedeni veliki dvorani zahvalil odhajajočemu vodji krajevne skupine Pg. Loscherju za njegovo vzorno delo kot vodje Ortsgruppe Krainburg. Pg. Loscher je prevzel drugo nalogo, namreč, da postavi NSKK Staffel v Oberkrainu (Gorenjskem). Nato je Kreisleiter Kuss uvedel novega vodjo krajevne skupine v Krainburgu; ta urad je prevzel Kreisstabsamtsleiter Pg. K o c h. Kreisleiter je, poudaril, da se je Pg. Koch posebno obnesel pri deželni upravi DaP v Klagenfurtu. Nato je dal Kreisleiter smernice za delo stranke v svojem okrožju in posebej še za krajevno skupino Krainburg. Pozval je vse nameščence, naj krepko sodelujejo, tako, da bo lahko Gauleiter dobil od njega poročilo, da krainburško okrožje v ničemer ne zaostaja za okrožji v Altgau in da ga zlasti nobeno okrožje v Karntnu ne nadkriljuje glede zvestobe do Fiihrerja in do ideje ter glede pripravljenosti k delu. Pg. Koch se je zahvalil Kreisleiterju za zaupanje, ki mu ga je ta izkazal s postavitvijo za vodjo krajevne skupine in v svojem imenu ter v Imenu svojih sotrudni-kov obljubil zvestobo in vzorno delo za podvig. Ob prepevanju narodnih pesmi in tri-
odgovornosfl polne naloge za sfranKo
Drugo zborovanje voditeljev krajevnih skupin NSDAP v kralnburškem okrožju
Kreisleiter Pg. K u s a je za četrtelc sklical voditelje krajevnih skupin in ožji okrožni štab k delovnemu zborovanju, ki je posredoval mnogo vzpodbud, v Krainburg.
Kreisstabsamtsleiter Koch je potem, ko je okrožni vodja organizacije javil Kreisleiterju prisotne, otvoril s Piihrerjevim rekom zborovanje. Pg. Koch je objavil nekoliko važnih naredb in razlagal posamezna delovna področja krajevnih skupin. Personal amtsleiter Pg. Zwenigsejev svojem nagovoru dotaknil osebnih zadev, ki so potrebne pri povzdigu. Pg. Huber je govoril o snovi »Kri in zemlja«, in navedel, da predstavlja dežela vaško občestvo darovalcev krvi vsakega naroda. Poudaril je, da bi mesta kmalu izumrla, če več ne bi bilo v kmečkih družinah presežka na porodih. Zato je rekel ob zaključku svoje razprave: »Dajte deželi njene ljudi, prebudite zopet kmete in navajajte mladino, da se posveti kmečkemu poklicu.«
Rojak Kmetitsch, kateremu je poverjeno vodstvo okrožnega urada za ljudski blagor (Kreisamt fiir Volkswohlfahrt), je govoril o negovanju narodnega blagra in državi Adolfa Hitlerja in o ojačenju delovanja NSV v Oberkrainu. Med drugim je rekel, da se smoter narodnosocialistične organizacije za ljudski blagor ne izpolni samo s podpiranjem potrebnih rojakov. NSV torej ni kakšno dobrodelno društvo po vzorcu preteklosti, temveč je narodni socializem naredil iz negovanja blagra negovanje naroda, ki se je zapisalo pospeševanju visoko-vrednih družin, blologični opremi In s tem jačfenju naroda pri izpolnjevanju njegore naloge in zasiguranju njegove bodočnosti. Posebej je poudaril, da se delo praktičnega negovanja prične popolnoma zavestno že pri
otroški zibelki in da sploh stojita v središču vsega njegovega dela mati in otrok.
Središče sestanka so tvorila izvajanja profesorja dr. K o s c h i r j a, ki je zgodovinsko orisal narod v Oberkrainu. Okrožni predstojnik DAF (nemške delovne fronte) je v svojem interesantnem referatu orisal usmerjanje socialne države Velike Nemčije in ae je posebno bavil z delom v Oberkrainu. Okrožni blagajniški vodja K o k o 1 je govoril o blagajniStvu In o vprašanju opreme hiš krajevnih skupin.
Okrožna voditeljica ženstva Pgn. E b e-nau je govorila o delovanju NS-ženstva. Izjavila je, da ni vedno lahko rešiti vse naloge, kajti žene stojijo v veliki večini v poklicnem življenju In njihovo uradno delovanje zahteva dostikrat celega človeka. »Ce k temu pridejo družinske dolžnosti, potem vemo,« tako je nadaljevala, »da pomeni danes za večino žen delavnik delo in trud. Toda o vseh ženah se morem izraziti samo pohvalno, kajti v vseh krajevnih skupinah se zelo pridno dela.«
Skupni razgovor je dovedel potem do usmerjajočlh besed Kreisleiterja, v katerih je združil rezultat tega sestanka. Od političnih vodij je zahteval Jasno zadržanje in odločitev v svetovnonazorskem pogledu. Kreisleiter se je kratko ozrl na storjeno delo In dal pregled čez WHW, nato pa se je voditeljem krajevnih skupin zahvalil za njihovo delo. Zaupanje, ki jim ga izkazuje Gauleiter, morajo v vsakem oziru opravičiti. »S tem so postavljene zastopnikom države in njihovim sodelavcem velike naloge, katerih vestno izpolnjevanje se zahteva od vsakogar in ki nag obdajajo istočasno s ponosom.« V tem smislu je Kreisleiter počastil Fiihrerja in s tem Je delovni sestanek izzvenel.
kratnim Sieg Hail na Fiihrerja je bilo zaključeno prvo zborovanje NSDAP v Krainburgu.
Obisk kmetijskih strokovnih šol narašča
Nove kmetijske šole v Oberkrainu. V področju deželnega kmetijskega urada Siidmarke se nahaja 18 kmetijskih strokovnih šol. Po večini so te šole v območju obeh Reichsgauov Karnten In Stelermark. Nekatere strokovne šole so podrejene državnemu prehranjevalnemu uradu. V 18 strokovnih šolah deželnega kmetijskega urada Siidmarke se začasno strokovno izobražuje skupaj 1069 fantov in deklet; v to število so všteti tudi oni iz novih pokrajin. Gau Karnten sam ima sedem kmetijskih šol s 311 učenci In 99 učenkami in tri šole za kmetice s 113 učenkami. Dve kmetijski šoli In ena šola za kmetice v Oberkrainu (Gorenjskepi) so v nastanku in se bo vršil v njih prvi pouk pozimi 1942/43. Posamične strokovne šole izkazujejo sle-' deči obisk; Klagenfurt 104, Goldbrunnhof 53, Streiteben 77, Lltzlhof 65, St. Georgen 57, Kolleg-St. Andra 56, Lienz 51 in tri šole za kmetice Zollfeld 64, Buchhof 34 in Drauhofen 32.
Krainburg. (Delopustnikoncert.) Okoli 50p delavcev in nameščencev nekega podjetja se je v ponedeljek sešlo v svetli, prostorni, lopi, da bi si iz delopustnega koncerta črpali novih moči k nadaljnjemu delu. Kapela »Sprlngwald« Je s svojim trudom, s svojim znanjem in s svojo dobro voljo pripravila delovnim tovarišem zopet novo moč z veseljem. Delavstvo se je svojim razveseljiteljem zahvalilo s srčnim odobravanjem.
Krainburg. (S m r t n a n e z g o d a.) Na neki službeni vožnji je Fahrbereitschafte-lelter za Oberkrain (Gorenjsko), "Hermann G la nt chnigg iz Klagenfurta s svojim avtomobilom na nekem ostrem ovinku v Krainburgu zadel v zid. Pri tej nezgodi je zadobil tako težke poškodbe, da jim je kmalu podlegel. Drugi potniki v vozu so jo od-neeli samo s strahom.
Krainburg. (Znatno prosvetno politično delo.) V nedeljo popoldne Je policijska godba Springwald zadnjikrat igrala v Krainburgu. Vedno polno zasedena dvorana pri vseh prireditvah je pokazala, kako zelo si Je ta vesela renska godba v osmih tednih svojega bivanja v Krainburgu pridobila vsa srca. K poslovilni predstavi je prišel tudi Kreisleiter Pg. Kuss In Izrekel kapelniku Springwaldu in vsem sodelujočim godbenikom prisrčno zahvalo za storjeno delo in za mnoge vesele ure, ki so Jih vedno znova pričarali v delopustnih koncertih, v prireditvah za zimsko pomoČ in predvajanjih za policijo in oboroženo silo. Kreisleiter bo kot zunanji znak zahvale In za spomin na bivanje v Krmnburgu vsem sodelujočim izročil mala poslovilna darila. Sprigwaldova godba je Imela v kratkem času svojega bivanja 28 prireditev In s tem opravila znatno kulturno politično delo v zasedenem ozemlju Oberkraina (Gorenjske).	,
Krainburg. (G au a m t s 1 e i t e r Trop-per je govoril.) Vodja blagajne socialnega zavarovanja Pg. Tropperje pred kratkim imel prvi uelužbenski apel, v kar terem Je govoril o sedanjem političnem položaju.	\ I
Krainburg. (Padec na stopnicah.) V tovarni »Intex« je nek skladiščni
delavec spodrsnil na stopnicah in talco ne* srečno padel, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico Gallenfcls.
Burgstall. (Marljive žene.) Pred 14 dnevi je oddala Ortsgruppe Burgstall prve copate za vojaške lazarete. Pod spretnim vodstvom voditeljice ženske krajevne skupine Marije Boliharjeve in z vnemo njenih pridnih sodelavk je uspelo to delo tako hitro izvršiti. Nadaljnje copate so v delu in bodo v kratkem zopet oddane,
Burgstall. (Zimska pomoč.) Nabiranje v nedeljo dne 1. marca je bilo izrednoi dobro in prekaša vsa prejšnja nabiranja. Nabrani znesek RM 705.— je dokaz, da prebivalstvo pravilno pojmuje globoki pomen, ljudske skupnosti.
Gallenfels. (Zborovanje.) Dne 1, marca je krajevna skupina NSDAP. imela v Gallenfelsu prvo zborovanje članov KVB, pri katerem so razdelili članske izkaznice. Ob začetku zborovanja je vodja krajevna skupine NSDAP, Pg. A m 1 a c h e r, govoril o nastanku NSDAP ter smotrih in ciljih KVB. Šolska mladina je pod vodstvom nadučitelja Schoffneggerja zapela nekaj koroških narodnih pesmi.
Gallenfels. (Znaki po 40 RM z a zimskopomoč.) Nemški nameščenci so dne 1. marca popoldne priredili tovariški sestanek. Pri tem so dražbali en znak WHW In dosegli 40 RM.
Laak an der Zaier. (Otroci so lo-vllipisaneptičke.) Ob koncu preteklega tedna so na glavnem trgu veselo za-donele melodije kapele carinske obmejne straže, med tem so ropotale rdeče nabiralne pušice. Mali in najmanjši so se v velikem številu lovili za malimi pisanimi ptički iz porcelana.
Piilland bel Laak. (Uspeh zbirke in' drugo.) Nabiranje na »Dan policije* in za zadnjo zimsko pomoč je za nami. Ne ve-' liko, toda vsakdo Je nekaj daroval. — Enodnevnega kuharskega tečaja se je udeležilo 19 naših bodočih gospodinj. — Ortsgruppe NSDAP je obesila novo uradno poroče-valno desko na poslopju tukajšnje hranilnice (ob cesti na Apriach).
Seeland. (Prvo Javno zborovanje NSDAP.) Na prvem tukajšnjem jav-, nem zborovanju NSDAP je govoril Kreisleiter Pg." Kuss in se pred vsem zahvalil bivšemu vodji krajevne skupine KVB v. Seelandu, Jakobu Zadniku za njegovo do-sedaj storjeno delo. Nato je govoril o boljševizmu in njegovi manjvrednosti, o sovražni propagandi, zimski pomoči, prehranjevalnih vprašanjih in sličnih stvareh. Vsi navzoči 30 govor sprejeli z velikim navdušenjem.
St. Velt an der Save. (Prosvetno zborovanje.) Pred kratkim je krajevna skupina NSDAP. St Veit an der Save priredila zborovanje v Staneschitschu. Razpravljali so o programu narodnosocialistične delavske stranke. Vodja krajevne skupine Pg. L i X11 se je v svojem dvoumen* govoru pobliže bavil z vsemi 25, točkami. Govor so prestavili tudi v slovenščino.
Apel ženstva v ABllngu
žene 80 pripravljene.
V prisotnosti okrožne ženske voditeljice Pgn Marie Goritschnlg In Ortsgrup-penleiterja Pg. dr. Ernst K lei na so priredili v KVB-domu prvi apel ženstva v. ABlingu. Okrožna voditeljica Je toplo pozdravila svoje nove sodelavke. Ortsfrauen-fiihrerin Anna B a s 1 e r jo je potem zaprosila, naj nagovori žene v ABlingu. V pri-prostih besedah Je gospa Goritschnlg orisala razvoj narodnega socializma in pot k narodni skupnosti, ki vodi preko družine in, s tem preko žene in matere. Uvedla je žene v organizacijo ženstva in ženske ustanove J končno je sporočila, da bodo kmalu otvor-jeni kuharski In šivalni kurzi ter tečaji za nego dojenčkov, hiše in bolnikov. Oirts-grup'penleiter Pg. dr. Klein je pozval vse k zaupljivemu In krepkemu sodelovanju za dobrobit občestva. Ob jsaključku se je Orts-frauenfUhrerin zahvalila za izvajanja okrožne voditeljice ženstva.
KJeine
[ verbuiidei^

Pr. F. J. liukas
Izrežite! Hranite!
џтМиек
54. LEKCIJA
Launsdorf. Kleinkind vom D-Zug Uber-fahren. Am 12. August geriet das 14 Mo-mat alte Sohnchen Hermann des Fahrdienst-leiters, wohnhaft im WSLchterhaus 1, in einem unbewachten Augenblick unter die Lokomotive einea D-Zugea und wurde auf der, 8 telle getOtet.
Lienz. Beim Spiel in den Tod. Das acht Jahre alte M&dchen Maria Adelaide Ca-Btagna kletterte mit drei anderen Kindern an einer rund eineinhalb Meter hohen Mauer herum; hierbei stiirzte das Kind so unglilckllch ab, daJJ es sich die Wirbelsaule brach und sofort tot war. In der durch den Absturz verursachten Aufregung fiel auch ein zweites Kind liber die Mauer; glUck-licherweise zog es sich nur leichtere Ver-letzungen zu.
Kartitsch. Schwerverletzter hilflos im Walde. Der ledige Bauernknecht Viktor Samide war im sogenannten SchSntal allein mit Holzarbeiten beschSitigt. Hierbei wurde er durch einen abrutschenden Baumstamm so schwer getroffen, daB ein doppelter Bruch am Unterschenkel und ein Bruch am Gelenksknochen verursacht wurde. AuSer-dem erlitt er starke Quetschungen und Prellungen. Der Unfall ereignete sich in den Vormittagsstunden. Leider wurden die Hilferufe des Verletzten von niemandem gehdrt, 80 daG er bis in den spaten Nach-mittag hilflos im Walde liegen muBte. Unlet Aufbietung aller Willenskraft schleppte sich Samide ein gutes StUck talauswarts, wo dann seine erneuten Hilferufe vernom-men wurden. Der Schwerverletzte wurde zu Tal gebracht und mit dem Rettungs-yagen ins Kreiskrankenhaus eingeliefert.
Lavajntkid. Todeef&lle durch Erstickung. Die B&uerin Maria Hackel ist im Alter von |62 Jahren an Erstickung gestorben. An iereelben Todesursache starb das ein-Jahrige Kind Heinrich Meier der Eheleute Thomas und Olga Meier, Schlosser im praukraftwerk.
St. Veit. Von einem Stier verletzt. Der 34 Jahre alte Melker Hans Pregl wurde von einem Stier angefallen und zu Boden ge-Bchleudert. Hierbei erlitt er Kopfverletzun-gen und Hautabschiirfungen am KSrper. Er ]cam ins Gaukrankenhaus.
St. Velt. Stilrze von der Stlege. Die 10 ?ahre alte Holzarbeiterstochter Friederike Walcher erlitt bei einem Sturz von einer Stiege eine RLSquetschwunde an der linken Pand. — Die 22 Jahre alte Steffi Ebner etUrzt« Uber eine Kellerstiege und zog sich bierbtl einen Bruch des rechtm Ober-Armes zu.
St. Veit. Vom Heuwagen gefalien. In das Gaukrankenhaus wurde die 65 Jahre alte Reichsbahnpensionistengattin Franziska Rauter gebracht. Sie war von einem voll-beladenen Heuwagen gef alien und hatte sich einen Schlilsselbeinbruch zugezogen.
Gmitechach. Von der Leiter herabge-BtUrzt. Der Kleinbauer Joeef Petsch wollte bei einem Keuschler der Nachbarschaft das BChadhaft gewordene Dach des Wirtschafts-geb&udes ausbessern und benlitzte hiezu eine altersechwache Leiter. Mitten bei der Arbeit ging die Leiter auseinander und Putsch stiirzte zu Boden. Er hatte mehrere IVerletzungen an FiiBen und H&nden er-lltten.
Tod In der Gletscherspalte. Ein 55j&hrl-ger Tourist stiirzte beim Aufstieg auf den Olperear 26 Meter tief in eine Gletecher-epeite. Nach mehrstilndiger Arbeit wurde peine Leiche durch einen Befgfiihrer und Xnehrere Touristen geborgen.
In den hochgehenden Wildbach gestiirzt. tein mit awei Personen besetzter Kraftwa-
gen stiirzte oberhalb Langen etwa sechs Meter tief iiber eine Boschung in die hoch-gehende Aflenz. Das Auto Uberschlug sich, kam mit den Radem nach oben in den Bach zu liegen und beg?ub die beidien Insassen unter sich. Die VerunglUckten diirften auf der Stelle tot gewesen sein.
Wiirter
abrutschen — zdrčati, utrgati se, posuti se Absturz (m) — prepad altersschwach — ostarel anfallen (jemanden) — napasti (koga) Aufregung (w) — razburjenost auseinandergehen (entzwei) — razleteti (se)
Baumstamm (m) — deblo
Boschung (w) — pobočje
Bruch (m) — močvirje, lom, kila, ulomek
D-Zug (m) — brzovlak
emeut (neuerlich) — vnovič
Erstickung (w) — zaduha, zadušenje
Fahrdienstleiter (m) — upravljač vozne
službe, postajni načelnik Gelenk (s) — člen, sklep, zgib herabstiirzen — pasti, telebniti herumklettern — okoli plezati hierbei — pri tem, poleg tega hiezu '— k temu Hilferuf (m) — klic na pomoč hilflos — brez pomoči hochgehend (Fluten) — kvišku planiti; die
hochg. Fluten — visoki valovi Insasse (m) — stanovnik, naseljenec Keuschler (m) — kočar, kajžar Kleinbauer (m) — mali kmet, kajžar Kraft (w) — moč, sila Kraftwerk (s) — silotvoma naprava Leiche (w) — mrlič, pogreb Melker (m) — molzec Nachbarsch^t (w) — soseščina, sosedstvo, oberhalb — zgoraj, nad, vrhu Pensionist (m) — upokojenec Prellung (w) — tresljaj, odbijanje Quetschung (w) — mečkanje, zmečkanina Rettungswagen (m) — rešilni voz RiUquetschwunde (w) — praska, brazgotina in zmečkanina schleppen (sich) — vleči (se)
Schlosser (m) — ključavničar SchlUsselbein (s) — ključnica sogenannt — takozvan Stiege (w) — stopnica Stlick (s) (ein StUck Weg) — kos (koe poti)
talauswarts — iz doline, iz doli tdten — ubiti, usmrtiti iiberfahren — povoziti (Iberschlagen (sich), ich Uberschlug mich ich habe mich iiberschlagen — prevrnit, (se)
Hnbewacht — nezaatražen
Ursache (w) — vzrok
vernehmen (etwas), ich vemahm, ich babe
vemommen — slišati Wachter (m) — stražar Wildbach (m) — hudournik Wille (m) — volja Wirbelsaule (w) — hrbtenica' Wirtschaftsgebaude (s) — gospodareko poslopje
zuziehen (sich etwas), ich zog mir zu, ich habe mir zugezogen — pritegniti.
Redewendungen unter die Lokomotive geraten — pod pami
stroj (lokomotivo) priti eich Verletzungen zuziehen •— poškodovati
se, raniti se unter Aufbietung — z. B. unter Aufbietung
aller Krafte — z vsemi močmi zu Boden schleudem — pobiti koga ali kaj mit den Radem nach oben zu liegen kom-men — tako pasti oz. prevrniti, da so kolesa zgoraj.
JfHate oepofdarsfte norice
v Avici BO z Tvljavnoetjo od 1. marca livedli radoniranje mesa ter mesnih izdel-|cov vključno mesne konzerve in mesno karto, da zavarujejo preskrbo z mesom.
Japonska denarna enota Yen (Jen) se loči od zlate podlage. Japonski minister financ je na vprašanje glede cen zlatu odgovoril, da misli, da bo v bodoče zlato blago, Temu je japonsko časopisje pripomnilo, da je to izjavo smatrati kot ločitev Jena od zlata. Ta ločitev je pa praktične že izvedena, ker je japonska državna banka že od leta 1934. pooblaščena, kupovati doma pridobljeno zlato. Japonska gre torej v lorojl dteaanxi politiki Isto pot какоог Ifem-
čija, tako gleda tudi Japonska v zlatu kot blagu gotovo funkcijo, to je sredstvo za najvišjo izravnavo v mednarodnem blagovnem prometu.
Die feine Maftwerkstatte
ШШлЛШеИкат
Klagenfurt, Bahnhofstr. 7
Borba narodnega socializma za oHIasi
v času, ko je Adolf Hitler sedel v trdnjavi Landsberg am Lech, so v deželi Bayem imeli volitve v deželni zbor. Ker je Hitlerjeva stranka bila takrat razpuščena, je ljudski blok od 129 mandatov dobil 23 poslancev. Volitve v državni zbor dne 4. maja 1924, so narodnosocialističnemu osvobodilnemu pokretu prinesle 52 mandatov. Med izvoljenimi sta bila dr. Frick in Feder. Ponovne volitve v državni zbor decembra 1924 so imenovanemu gibanju prinesle samo 14 mandatov, od katerih so štirje odpadli na narodnosocialiste. Med tem časom je Adolf Hitler pisal v ječi svojo knjigo »Mein Kampf«. Ko je decembra 1924 lahko zapustil trdnjavo ter bil zopet svoboden, je bil to ravno pravi trenutek z ozirom na politične razmere.
2e začetkom februarja 1924 je v Miin-chenu v meščanski pivovamiški kleti ponovno ustanovil narodnosocialistično nemško delavsko stranko ter izdal povelje za formiranje med tem že r rjavimi srajcami opremljenih SA-oddelkov. Začel se je ponoven razvoj in dvig po vseh deželah Nemčije. Bilo je leta 1926., ko je dr. Goebbels kot Gauleiter Berlina začel svoj boj za Berlin. Novembra 1928 je FUhrer prvič govoril v športni palači v Berlinu. Takrat je stranka štela že 100.000 članov. Volitve v Reichstag leta 1928. so Hitlerju prinesle 12 poslanskih mandatov.
Leta 1928. je pokret povsod pri volitvah napredoval kljub terorju od strani vlade. V Koburgu so narodni socialisti pod vodstvom Schwedesa prvič dobili vpčino v mestni občini. Konec leta je stranka štela 176.000 članov. V letu 1930. je narodni socializem izgubil Horst Wessela, njegova pesem ter vzrok njegove smrti sta pa Sirom Nemčije rodila obilen sad. Se istega leta je dr. Frick po nalogu Flihrerja prevzel ministrstvo notranjih in kulturnih zadev v deželi Thiiringen. Bil je to prvi narodnoso-cialistični minister, ki je z delom mnogo doprinesel z* propagando pokreta. Po volitvah v državni zbor, ki so se vršile julija
istega leta, se je zvišalo število narodno so* cialističnih državnih poslancev od 12 na 107. Tako je Hitlerjeva stranka postala največja stranka v Reichu.
Tudi leto 1931. ni ostalo brez krize za narodnosocialistično gibanje. Fricka so prisilili, da je moral odstopiti kot minister dežele Thiiringen, V Beninu je istega dne izbruhnila revolta SA-oddelkov. Julija istega leta je na lastno pest odstopil minister dežele Braunschweig dr. Franzen, ne da bi se bil o zadevi posvetoval s BMihrerjem. Razmere Nemčije pod Briiningovo vlado so se iz dneva v dan slabšale. Število brezposelnih je doseglo pet in pol milijona ljudi. Dne 10. oktobra 1931 je predsednik Hin-denburg prvič sprejel Hitlerja v avdijenco. Navzoč je bil tudi GSring. Pogovor pa tar krat ni rodil zaželjenega uspeha.
Mlade moči pomagalo bližnjema
Ne moremo preveč zgodaj vzgojiti mlado dekle k pripravljenosti pomagati in k tovarištvu. Zaradi tega je posebno pozdraviti, če že seminarji in izobrazovališča dajo svoje učenke za pomožne službe nemške ženske organizacije na razpolago. Učenke socialne ženske šole v Miinchenu so nekaj časa po pol dneva prostovoljno delale v tovarni in si pridobile na ta način pomemben vpogled v življenje delavk, ki jim bo v svojem poznejšem poklicnem življenju dobro služil. BDM-gospodinjska šola Reiehenhall stavi stalno dekleta na razpolago za pomoč bližnjemu. Tudi tukaj se najbolje dopolnjujejo teoretično znanje in praktične izkušnje.
SONNTACS- UND NACHTDUNST
der Apothelcen in Krainburg
von 7. bi« 1«. MIrx Apotheke zu HI Dreifaltigkelt W. SCHAWNIK
m.
Btf iraict« Caff«» flMb* mu* en AUlmg lo etwat
FetlBdiM hmheml — Weil met* ttent ■ofier dem guten Kiffee moth Rotea anf dem Т1кћ •tehen. Im vlelerlei Arten ilnd d* da muf Kanaen und Schalen ImulL Voller Reii. Ab nnser KbSne« Жарреп.
-a
/(P
Ф
Al ftaterbluhmvleđerđie Вашпе,
ttild es ist, ats ob ein Hauch davbn durdi die offenen Fenster fiber diesen Frflbstficketisdb streicht, mit den edrt gemalten Rosen auf Kanne und Scfaalen spielt nnd eidi freundlich begrufit mit dem Dufthaudb eines guten Kaffeee.
Wie man den macfat, dafiir gibt es bei une dae gute alte Rezept Zum mild-Aromatischen des Kaffee* grundstoffes nimmt man das herb-Wfirzige einea Kaffeezusatees. Und zicar nimmt man einen guten* den Karo Franck. Der gibt dem Kaffee Kraft, Farbe und Fulle, die feine Wurze und den appetitlidi lockenden Duftf
^EOam-FmnA
1ШјаДш Kafletflatt.
KdrnfnerisAe
KlaSenluri
LandeshVBofhekcnaiistalf
Das Gelđlnsflfnt đcs 6anes
Domdasse 3
lcrnnil 2416, 2412
Gewahrung von Darlelien gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtsdbaften. - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalschuld-schcinen. - Haftung des Reidisgaues Karnten.
zahvala
Za mngoitevilne izraze sočutja o priliki smrti moje soproge, naše drage mamice in stare mamice, gospe
lohane Jelene
izrekamo prav vsem, ki ste lajšali zadnje trenutke njenega živlenja, jo spremili k zadnjemu počitku, ter H poklonili prekrasnega cvetja, prisrčno zahvale.
St. Veit-Vlžmarje. 4. marca 1942.
Jelene Franc, soprog
Ivanka. Angelca, Mlml, Francelf in Slavko otroci
Slnaha, xet|e, vnukinje, vnuki in ostalo sorodstvo.
Očala
vseh vrst tudi po rcceptu dobite pri
J.Zlebnlk.Domsdialft
llhren ni Opllk
Theodor Krivorodov, Duplitz Nr. 29 bei Stein (Oberkrain)
Werkfflhrer, Holz- und Saqemanipulant fOr Weich- und Hartholz, vollkommen selbstan-diq, mit mehrjahriger Praxis u. guten Zeuq-nissen, wiinscht eine Stelle auf einer grOBeren sage in Oberkrain, auch in Steiermark. — AntrSge unter »Guter Holzmanipulant« an die Verwaltung des »Karawanken-Bote«.
UekUoHtoioUH
BELEUCHTUNGSKOBPER
Installationen von
F. Czernowsky
iitinnBiste - Klagenlurl
Ali ste si že premislili kolikšna vrednosti je za Vae
lHa£i ogCuA
T „K A RAW ANKE N. BOTE *
,:р!|ј|1!јј|.	Mnogi deeettieoči ga berejo, pri tem je poceni in
ШЈјШ	hitrega uepeha.
Računski primers
sobo,	Naalovna beseda ........13 Rpl
lun«® ▼■•ka nediUlela beseda . . . . 6 Rpf lifiem za osem PUstolblna жл odgovor.....95 Rpl
|em"kralu. *Po*	Pri enkratni objavi In pri vplačilu v naprej, stane nudbe prosim	ta ogla« RM 1,63. — Številne rubrike vzbujajo posod: »Oddih..«	zomost na Vaš oglas in ga napravijo učinkovitega, na >Karawan-
ken • Bote« v	Oglase sprejema;
Kralnburgu.	Karawanken-Bote, Krainburg, Veldeserstrasse 6.
Karawanken-Bote, Klagenfurt, Bismarckring 13.
Kari Sdiilling
""J-*™*
UHUckcUMH
Tiichtigen, ehrlidien Gesdittltsdiencr such t zum sbfiirtigen Kintritt Spiel-waren h aus Pnppendokior, {Llagenfurt, itainerhof
Bel

Inseriraile v „Karawanken-Bote'
^ie^Mafke
ludđte^gmen
•EUMIG-SCHMAlFltM-IINDIIIINDFIINK6ERXIE
iiinnnmmn
KRAINBUR0ER TEXTILFABRIKEN 6. m. b. H.
y ОУУ цу liri
KRAINBURG
£i€tttspieie
Allgemeine Filmirenhand 6.m.b.H.-ZirelgstelleVeldes
A s s L 1 N G
8.	III. um 15.30 und 18.30 Uhr
9.	III. um 18.30 Uhr
10.	III. um 18.30 Uhr Frau Luna
FUr Jiigendllche nlcht zugelaseen!
11.	III. um 15.30 Uhr
12.	III. um 15.30 Uhr M&rchenfUmvorsteUung
Schneewittchen
12.	III. um 18.30 Uhr
13.	III. um 18.30 Uhr
14.	III. um 15.30 und 18.30 Uhr Das Madchen von Fano
Fllr Jugendllche nlcht zugelaeeen!
D O C H A L E
7.	III. um 18.30 Uhr
8.	III. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Am Abend auf der Heide
FUr Jngendllche nlcht zogelassen!
11. III. um 15.30 Uhr J ugond vorstellung Zu StraBburg auf der Schanz
11.	III. um 18.30 Uhr
12.	III. um 18.30 Uhr Die barmherzige LUge
Fttr Jngendliche nlcht zugelaeeen I
KRAINBURG
8. III. um 10.30 Uhr Jugendvorstellung Gipfelstiirmer
7.	III. um 18.30 Uhr
8.	III. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr
9.	III. um 18.30 Uhr Das Herz der Ktinigin
FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen!
10.	III. um 18.30 Uhr
11.	III. um 18.30 Uhr
12.	III. um 18.30 Uhr Heimweh
FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen!
13.	III. um 18.30 Uhr Wir bitten zum Tanz
FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen!
7.	III. um 19 Uhr
8.	III. um 13.30, 16 und 19 Uhr -Immer nur Du!
11. III. um 16 Uhr Jugendvoretellung Gipfelstiirmer
10.	III. um 19 Uhr
11.	III. um 19 Uhr
12.	III. um 19 Uhr
G'schichten aus dem Wienenvald
10.	III. um 18.30 Uhr Carl Peters
Fttr Jugendliche zugelaeeen!
11.	III. um 16 Uhr Milrchenfllmvorstellung
Tischlein deck' dich!
11.	III. um 18.30 Uhr
12.	III. um 18.30 Uhr
13.	III. um 18.30 Uhr Das jUngste Gericht
FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen!
Prodam
dve turbini, 2C HP za 1200 RM, 10 HP za 500 RM. Ogleda se lih lahko v o bratu. Prodam tudi dvojni vallčnl stol za 1200 RM. — R a n t o v mlin Bistrica - Naitlo
s A 1 R A C H
7.	III. um 18.30 Uhr
8.	Ш. um 15.30 und 18.30 Uhr Am Abend auf der Heide Fiir Jugendliche nlcht zngelammen!
14.	III. uml8.30 Uhr
15.	III. um 15.30 und 18.30 Uhr ,Fran Luna
FUr Jugendliche nlcht ntc^laseeai
21.	III. um 18.30 Uhr
22.	III. um 15.30 und 18.30 Uhr Immei: nur Du!
Jugendliche unter It Jahren nlcht zngelaiitn
L I T T A I
7.	III. um 19 Uhr
8.	III. um 16 und 19 Uhr Am Abend auf der Heide
FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 11. III. um 15 Uhr Jugendvorstellung Marschall VorvvSrts
11.	III. um 19 Uhr
12.	III. um 19 Uhi Schabernack
FUr Jugendliche nlcht xogelaeeen!
NEUMARKTL
7. III. um 15.30 und 18.30 Uhr 8 III. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 9. Ш. um 18.30 Uhr
Natakarica
vešča nemščine želi službe. Ponudbe pod »Natakarica«, »Karavr. Bote«, Kralnburcr.
Predivo
laneno in konopljeno kupujem vsako množino. Kmetom, ki imajo predivo sami, izdelujem vrvi in strange po želji.
F. ŠINKOVEC
Seilerei Kralnborg
STEIN
7.	III. um 18.30 Uhr
8.	III. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr
9.	III. um 18.30 Uhr Friedrich Schiller FUr Jugendliche zugelassen!
11. III. um 15 Uhr M&rchenfUmvorstellung
Die verzauberte Prinzeesin
11.	III. um 18.30 Uhr
12.	III. um 18.30 Uhr Zwielicht
Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaiitn
KtnderichweaUr
mit langj&hrlger Praxis suoht Stellung, gibt auch Nachhllie in Deutschunterricht. Umgeb. V. Veldes bevorzugt. Ange-bote erbeten unter Д 793 an Ala, Dresden 1, Prager StraBe 6
ST. V E I T
7.	Ш. um 18.30 Uhr
8.	HI. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr
9.	III. um 18.30 Uhr
10.	III. um 18.30 Uhr Mary zwischen zwei Ehen
11.	III. um 15.30 Uhr M&rchenfUmvorstellung: Rumpelstilzchen
11.	III. um 18.30 Uhr
12.	III. um 18.30 Uhr
13.	III. um 18.30 Uhr Was will Brigitte?
FUr Jugendliche nlcht zngeUuieen!
VELDES
7.	III. um 18.30 Uhr
8.	III. um 13.30, 15.30 und 18.30 Uhr Stukas
Fttr Jugendliche zugelassen! 8. III. um 15.30 Uhr M&rchenfllmvorstellung , Tischlein deck' dićh!
11.	III. um 18.30 Uhr
12.	III. um 18.30 Uhr Die goldene Maske
Fttr Jugendliche nlcht zugelassen!
WART
7. III. um 16 Uhr
Jugendvoretellung
Zu StraBburg auf der Schanz
7.	III. um 18.30 Uhr Gfiwitter im Mai
FUr Jugendliche zugelassen!
8.	III. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr
9.	Ill, um 18Л0 Uhr
Im Schatten dee Berges
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
13. III. um 18.30 Uhr
Venus vor Gericht
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
Wasserturbinen, autom. Oeldrudcregulatoren, KOhlmaschinen und Venetianer Gatter erzeugt
G. F. SAneiter
Masdiincnbau - Laak a. d. Zaier
Qbernimmt audi die R? p ara tur sSmtlidier Masdiinen
Das Gemeindeamt Wodb.-Mitterdorf, Kreis Radmanns-dorf, zeigt an, dafi sem 1. Beirat, Herr
Angnsl Knnsdiili
Hauptmann d» Ruhestandes
am 18. Februar 1942 in Laibadi gestorben ist.
Ehre seinem Andenken!
Gemelndeami Wodk-'MiMerdorf* am 20. Februar 1942.
MleBtaler Fellhauerel
Unu Orbanil
Fr&vali
empfiehlt ertch beatens fUr Neuaufhau alter Fellen imd Raspeln. Vertreter: Jos. Bauch.

uEPew RaSCH (шц SaUBEB
^ чд°»р» RABITSCH
StVEITuSAVB
Anton Wagner
Radmannsdorf
Farberei
und
chemische Reinigung
Splelwaren
Herbtt
Klagenfurt, Fleischmarkt 16
Wer sparf,
sorgt fur das Alter)
deshalb trage audi Du Deine Erspamisse in die
KrelSSparKasse Kralnhnrtl
mil der Hauptzwel^stelle Laak
7. Ocut«cbe
Reichsloiierie
Reichite Cewinne
.t 500000 300000 .1200000 :: 100000
■od	vtele
k6am#m eeeb SI«
PROKOPP
StuUlcii«
TVien VI, MarUhilferitr. 29
L««prelt*i BcloluaM-k |c KIamc
V. 3.- V. 6,- V. 24. .
I Ziebnng 17. un«t 18. April
Kdor varcufe«
skrbi za svojo starost;
radi tega nosi tudi ti svoie prihranke v
z glavno podru&nlco Laak
FOAie, Marder,
Iltisse fowie simt-licha Rohlilli kaslt
Lltlce, кша,
dihnrjt, kikor ludi poiameni« iu-roti kosuhi kapnji
Pelzhaus Q r o П
Klagenfurt, Fliiichmarkt
ANION JESCHE
Sđmhcncninnt
Ncamarhn - ObcrKrain
aegen Elnkaufschalnai Sperrplaiient Budie, Erie, Fichte und - Edelfurnierte. Panelplaten — Eichsfelder Speniiiren Ohria einkaufschaln I Furniere 0.8 bis 1.5 mm inland, und ausland. Herkunfl fiir aussen und innen sowie Absperrfurniere 2 bis 4 mm
ANS TRANINGER
Klagenlurt, VeikermarktersIrafie-FemMii №.1595
Ceyljarii! Pozor!
STISKALBIICE Z4 LEPLJENJE ČEVLJEV
(Sdhuhklebepressen) dobavlja takoj * đđ *• f	КДж 5«
« d« rwUUtCf^ Ztslopsfvo Josef Lobnig, Klagenlurl-SOd, Slumpigasse 4, PosKtdi 172
DAS SCHUHHAUS DER GUTEN SCHUHE
^,^£UfdC
KRAINBURG, SCHILLERSTRASSE NR. 12
Fajipflc^e Strumpfe repaseieren