81. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 11. aprila 1904.
XXXVII. leto
[zhaja^vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter ve\ja po posti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če bo trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati.   —  Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer orednifitvo v L nadstropja, upravnifitvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Glas vpijočega v puščavi.
i
Kakor močan hrast, stoječ na prostrani poljani, ki se je edini ubranil divjemu viharju, kateri je z neodoljivo silo podrl že vse njegove drugove na tla, se nam zdi — župnik Anton Vogrinec.
Katoliška duhovščina, zlasti slovenska, je postala čreda ovac, ki brez preudarka in brez lastne volje drevi čez drn in strn za svojimi vodniki;Jkatoliški duhovnik, pozabivši da mu je dal Bog »um in pamet zdravo« zato, da se jih poslužuje in jih bistri na podlagi samostojnega in svobodnega razmotravanja in raz-mišijevanja, je postal žoga, slepo orodje v rokah višje svoje hierarhije. Vse svoje mišljenje in delovanje mora strogo urediti po višjih predpisih, iz človeka postane avtomat, navaden stroj, ki funkcijonira le v toliko, vkolikor to dovoljuje višja cerkvena oblast. Katoliška duhovščina je dandanes otrpla in odrveneia masa, ki ni dostopna in sposobna za nobeno svobodnejše mišljenje in čustvovanje in kateri so ukazi in odredbe Rima in Škotov ne samo >in ecclesiasticis«, marveč tudi »in poli-ticis« alfa in ornega. In temu se ni čuditi, saj je vzgoja duhovniškega naraščaja urejena tako, da ubija vsak samostojen značaj in ustvarja iz gojencev brezmočne marijonete, katerim so strte vse moralne in duševne sile, katerim je odvzeta vsa energija in vsa samozavest in vse samczaupanje, da jih »višje moči« ] tem lažje porabljajo in izkoriščajo v svoje samopasne svrhe. Tako se vzgojuje duhovščina; jasno je torej, da je tak materijal samo slepo orodje brez volje in moči v rokah posamez nikov in da si v takšnih okoliščinah le malo duhovnikov obrani »um in srce zdravo«, da se osvobodi vplivov pogubne vzgoje v duhovskem seminarju. A. tak.h krepkih značajev, takih mož v bes.de pravem pomenu je malo, vrlo malo, to so pravi »rari
nantes in gurgite vasto«! In iz vrste teh mož je tudi župnik Anton Vogrinec, ki je nedavno izdal znamenito knjigo »Nostra maxima culpa«, s katero smo se že bavili na tem mestu in podali iz nje Že glavnejše točke.
Knjiga je pisana, kakor smo že imeli priliko naglašati, s priznanja vredno odkritosrčnostjo, kar je treba tem višje ceniti, ker jo je spisal katoliški duhovnik. In v veliko zado-ščenje^nam je, da je pisatelj knjige »Nostra maxtma culpa« — Slovenec, kar pač dokazuje, da se nahaja tudi med slovensko duhovščino, ki je korumpirana, kakor morda nobena druga na svetu, nekaj mož, dasi so vrlo redki, ki so si ohranili navzlic nečuvenemu terorizmu in pogubnemu vplivu od zgoraj in vkljub pogubo-nosni vzgoji krepak, samostojen značaj in zdrav razum, da uvidevajo, da je dan* šoji katoliški duhovnik sam največ kriv, da peša vera in da gineva v vseh ljudskih slojih spoštovanje »do svete matere  cerkve.»
Klerikalci bodo župnika Vogrinoa gotovo proglasili za prikritega liberalca in ateista, toda po krivici. Sicer govori Vogrinec v svoji knjigi tako odkrito o škandaloznih razmerah med katoliško duhovščino, kakor še ni govoril morda nobeden slovenski duhovnik izza dobe protestantske reformacije, in kaže brezozirno na rak-rane, ki razjedajo osrčje katoliške cerkve in jo prete* ugonobiti, dasi je baje zidana na skalo in jo celo peklenska vrata ne morejo premagati, a vendar je razvidno iz knjige, da jo je Vogrincu narekovala gorka ljubezen do cerkve in da je razkril, dasi krvavečega srca, javnosti rane, ki razjedajo telo katoliške cerkve, samo radi tega, ker upa, da se bodo iste dale na ta način, ako se poklicani faktorji javno opo zore nanje, še najpreje ozdraviti.
Kot pošten in razumen mož priznava škodljiv vpliv prisiljenega celibata na cerkev in javno življenje in  mu  pripisuje  glavno krivdo, da
peša vera in vsled tega gineva tudi spoštovanje pred duhovniki. Vogrinec smatra celibat kot protinaraven, ker zatira naraven nagon, ne pa kako umetno vzgojeno strast. Kakor znano, zagovarjajo cerkveni krogi oelibat s tem, da Kristus ni poznal ženske in da tudi njegovi apostoli, katerih nasledniki so baje duhovniki, niso bili oženjeni. Župnik iz Libelič zavrača te trditve tako-le: »Krist se je mogel postiti štirideset dni, naj tudi prijatelji celibata poskusijo se postiti toliko časa. Sicer pa tudi apostoli niso bili vsi oŽe njeni. Celo Marija je bila omožena.« Sploh pa je celibatna obljuba Že zbog tega kruta in krivična, ker se k nji prisilijo bogoslovni v letib, ko še sploh ne vedo, kako hudo dolžnost prevztmo s to obljubo na svoje rame. »Ubogega ptička se izvabi v kletko in če potem toži in že oma-guje pod pezo prevzete dolžnosti, se mu kliče: Moli in delaj, ne da bi se premislilo, da ga baš plamen, ki mu tli v srcu, zavira, da ne more moliti in delati!«
Znano je, da zagovarja cerkev cel bat tudi s tem, da je blesteč zgled samozatajevanja in svetel vzor kreposti, ki z neodoljivo silo vpliva na nravnost ljudstva. Da je baš nasprotno resnično, nam ni treba naglašati! Zanimivo je, kako o tej stvari sodi župnik Vogrinec. On piše: »Dober vzgled naj ne bo ljudstvu v prvi vrsti celibat, marveč druge kreposti. Vzdržujmo se najprvo alkohola, tega najhujšega sovražnika vsega Človeštva, odpovejmo so hrepenenju po bogastvu in premoženju, spominjajoč se Zveličarjevih besed: »Ako hočeš do seči popolnost, prodaj vse in hodi za mano!« Ne delajmo, kakor so delali celo marsikateri papeži, ki so svojim sorodnikom preskrbeli visoka dostojanstva, in od-recimo se vseh sorodniških vezi! Ako nas kdo udari na levo lice, ponudimo mu še desno. Ali je umestno, da se živi v obilici,
vozi v ekvipažah in stanuje v palačah, ko strada ljudstvo, čigar vsakdanji kruh je po-mankanje? Torej naprej! Pričnimo najprvo s tem, kar je loŽje; ko bodemo to zmagali, potem si naložimo breme celibata!«
Vojna na Daljnem Vztokn.
Položaj v Port Arturju.
Iz Port Arturja se poroča: Posadka v trdnjavi je v najboljšem stanju in vsakdo z zaupnostjo pričakuje bodočih dogodkov. Izkrcanje Japoncev v bližini Port Ar turja je popolnoma izključeno, odnosno bi bil predpogoj v to popolno uničenje ruske vojne mornarice. Pa tudi v tem slučaju bi bilo za Japonce izkrcanje na polotoku Liaotong usodepelno, ker se tukaj nahaja nebroj ruskega vojaštva. V mestu je vse v navadnem tiru, prodajalne in uradi so vsak dan odprti in se zapro ob mraku. Na trgu igra kakor preje, vsak teden dvakrut vojaška godba. Cene živil so položaju primerne. Trdnjava je najmanj za eno leto preskrbljena z živili in pro-vijantom.
Večina žensk in otrok in tisoči Kitajcev so mesto zapustili, a navzlic temu vlada najživahnejše življenje po mestnih ulicah. Da o vojnih dogodkih inozemsko, zlasti angležko časopisje brezvestno in nesramno laže, dokazujejo nam iz Petrograda došla poročila. Zato se ni prav nič čuditi, ako je ruska vojna oblast uveljavila strogo cenzuro za pisma in brzojavke. Brzojavke v inozemstvo se sprejemajo le v odkritem jeziku in morajo imeti potrdilo od vojne uprave, da se smejo odposlali
Nedavno je priobčil tukaj izhajajoči list »Novi kraj« iz angležkih listov vest, da je mesto Daljni baje razdjano in da Port Artur gori, kar je povzročilo silno veselost. V resnici namreč Japonci mesto D a 1jni ni t i bo mbardira 1 i niso
in v Port Arturju samem so japonske granate povzročile razmeroma le neznatno škodo.
Imenovanje vojnega ministra Kuropatkina za vrhovnega poveljnika ruske armade na kopnem je napravilo v Port Arturju najboljši vtia in v vseh vojaških krogih vlada preprKanje, da bo armada pod Ku-ropatkinKvim vodstvom v najkrajšem času izvojevsja sijajno zmago.
Retvizan.
»Biržev. V j e d o m o s t i m « piše specialni korespondent iz Port Arturja: Zjutraj 8. marca se je Port Artur odel v praznično obleko. Občinstvo, voj prostovoljcev in vojaštvo, vse je hitelo k pristanišču. Admiral Makarov je pravkar dospel v trdnjavo in se nastanil na krizami »Askold«. Na redi je vladalo izven-redno živahno življenje, ladje in čolni so bliskoma švigali v luki sem-tertja Na »Askoldu« se je razobesila admiralova zastava, občoo pozornost pa so vzbujali čolni, ki so a posebno naglostjo švigali okrog »Ret-vizana«. Nenadoma je velikan oživel, jel se je gibati in s polnimi jadri odplul v notranje pristanišče. V tem hipu je zasvirala vojaška godba in ko se je »Retvizan« približal »Askoldu«, je admiral Makarov v navduševal-nem govoru pozdravil hrabro posadko te oklopnice, nakar so zado-neli urnebesni hura-klioi iz tisoč in tisoč grl. Ko se je »R?tvizana približal drugim vojnim ladjam, so mornarji dvigali svoje čepice in navdušeno pozdravljali »Retvizana«, ki je ponosno plul mimo njih. Celi dan je vladalo v mestu, v pristanišču in v trdnjavi veliko veselje, d je »Retvizan« zopet postal sposoben za boj. Zvečer, ko so se prikazale prve zvezde na obzorju, so oklopnice cdplule iz luke in se usidrale na zunanji redi. Dalje na morju pa so bile po-stirane križarke in torpedovke. Z Zlate Gore in Električeskega Utjesa so se videli  električni signali. Ko
LISTEK.
Pisma iz Amerike.
(Lujiza Souvanova.) Chicago, 6. sušca 1904
Na južni strani mesta Chicaga se razprostira cb Michiganakem je-zeru »Jackson Park«, ki je bil za časa svetovne razstave leta 1893. središče mednarodnega vrvenja, uprizorjenega na tem prostoru. Danes stoji le še glavno poslopje, velikanska stavba v čistem grškem slogu, ki služi kot muzej, a se bo v kratkem podrlo.
Iz Field muzeja. — tako se imenuje po multimilijonarju Fieldu, ki je dal sezidati na lastne stroške to poslopje — so odvedli pred nekaj dnevi prve lokomotive, ki so se rabile v Ameriki in pozneje složno Životarile v Fieldmuzeju, k svetovni razstavi v St. Louis.
Slučajno sem jih videla in lahko primerjala na mestu prve stroje in one, ki se uporabljajo sedaj. Posebni vlak je namreč po provizoričnem tiru odvedel historične tipe iz muzeja. Stroj moderne konstrukcije je čudno
nasprotoval z zastarelimi stroji, katere je vleke).
Jackson Park je idiličen prostorček in promenada ob močno zavarovanem bregu je v brezvetrnih dneh — kar je žalibog redko tukaj — prava zabava. Toda ime park ni nikakor opravičeno. Mogoče postane kdaj, ker ga nasajajo in razširjajo, a sedaj je bolj prostor za športe, katere izvaja tu Btaro in mlado.
Najlepši sta dve livadi, v obsegu pol milje, skrbno gojeni in obisko vani, razen pozimi, skozi oelo leto od vnetih golf-igralcev.
Ob vsaki uri vidiš lahko stare in mlade, ki nosijo v usnjatih zavitkih lične golf-palice. In majhne bele in rdeče žogice, katere mečejo z »golf stickom« od cilja do cilja, lete čez travnik, ki je pač najlepša preproga, katero je stkala mati narava.
Večje igrišče je tudi pozimi po zorišče posebne zabave, ki je pač prav amerikanska, vsaj meni je bila doslej neznana. Imenuje se »Tobogan«, indijanska beseda, ki bi se približno poslovenila z »drsanje po ledu«. V principu je tako kot ono drsanje po vodi, ki je pred nekaj leti vzbu-
dilo toliko zanimanje na Dunaju in v Benetkah. S šest do osem metrov viseke tribune drve majhne sani po tiru doli na gladko ledeno ravan in dalje po celem travniku. Sani imajo obliko podolgovate kadi, kjer so ob strani pritrjene naprave za noge. Večkrat so eani opremljene z baržu-nom in majhnimi zvonci. Krmilo, ki je dostikrat v rokah gospic v lepih športnih oblekab, je okovano z ni-keljem. Led je kristalno čist, ker bi povzročila najmanjša ovira veliko nesrečo. Električne obločnice razsvetljujejo zvečer ledeno ravan, na kateri stoje svetilke 10 metrov naširoko in pol milje dolgo in tako razsvetljujejo sanem cesto.
Seveda ima ta zabava največ privlačnosti pri mladih ljudeh in vpitje, ki se sliši tam, se Čudno vjema z indijanskim izrazom tega posebnega zimskega športa.
Mikaven je japonski vrt v Jackson parku, imenovan po treh japonskih hišicah, ki so ostale od svetovne razstave še tukaj. To so trije leseni paviljoni v strogo japonskem slogu, s krasnimi stenskimi slikami in izrez bami, ki nam v majnem obsegu pri-
čajo o popolnosti japonske umetnost). — Vaze, napoljene z umetnimi šopki krase kote in dragoceni kipi od medi kažejo visoko nadarjenost Japoncev. Japonska je v zadnjih desetletjih tako zelo vplivala na razvitek evropske umetnosti! Ta majhni otok je bil, ki je pokazal zahodu povrat k naravi in obenem s svojimi umetno-obrtni-škimi proizvodi odvzel Evropi prvenstvo. Toda moje navdušenje za umetnost me je zavedlo predaleč od mojega majhnega vrta, ki ima razen onih majhnih hišio, ki so §amo zato tu, da se jih pogleda, res senčnate poti in gosto drevje ter poleg tega nasade rož, obdane z živo mejo, ob kateri kaj pazno stopa stražnik.
Drsa se tu staro in mlado in majhni, naravni ribniki, katere pre-ekrblja Miohigansko jezero z vodo, dajejo b svojimi otoki in zarastlimi bregovi prekrasni »milieu« k temu lepemu Športu. Vendar ima Ameri-čanec malo zmisla za gracijoznost in med stotimi drsalci sem zapazila komaj dva ali tri, ki so resnično kaj umeli. Enakomerno dirjajo gori in doli kolikor mogoče neokretno in grdo.
Posebno nisem mogla odpustiti mladim damam, ki so se podile kot šolarčki po ledu. Niti na;navadnejše drsanje v krogu ni v navadi. Vsa ta različna drsališča so vsakemu brezplačno dostopna.
Posebno čudno je videti na teh majhnih jezerih tuje ladje, ostanke razstave. Tako se vidi kitajska ladja iz časa, ko še ni bilo parnikov, dvonadstropna in modro, rmeno in rdeče pobarvana z umetno izreaanim i majem spredaj. Tudi neka indijska ladja in več turških čolnov gnije tam. bajti podnebje v Chioagu ne razume Šale in tudi z gospodo iz Kitajske in Indije ne dela nikakth izjem.
Zelo lepa sta tudi Gartield in Linoolnpark. Ta ima menažerijo, ki pa ni dosti vredna. Stotine delavcev snaži poti, ki bo pa zato tudi krasne in posnemanja vredne. Nova mi je bila ideja, ki je izvršena tu. Veliki okrogli koši so obešeni na drevesa in služijo namenu, da vsprejemajo papir in druge odpadke Najelegant-nejšt je Wasbington-Park a svojo palmovo hišo in s svojimi tujimi rast linami, z množico lepih dreves in najkraanejših livad. (Konec priii.
sem pa zapustil meato — stemnilo se je že popolnoma — in pogledal doli na množico hiš, je bila trdnjava zavita v noprodirno temo: vsaka luč, vsak ogenj je ugasnil, le zvezde na brezoblačnem nebu so migljale in bliščale. Glcbok pokoj in nepre-dorna tema je tajinstveno razprostirala svoja krila preko mesta; kdo ve, kaj se godi sedaj v tej tem«, koliko ljudi bedi brezpokojno z največjo napetostjo, kdo ve( kaka nevarnost znova preti trdnjavi . . .
Položaj na morju.
»Ruskija Vjedomosti« pišejo: Položaj na bojišču je sedaj — dva meseca po pričetku sovražnosti — v bistvu, kakor je bil dne 9. fe-bruvarja. Japonska mornarica križari v Rumenem morju, blokira iz velike daljave Port Artur in se semtertja prikaže pred obzidjem naše trdnjave. V teh okoliščinah se seveda obrača vse zanimanje na poročila, tičoča se odpošiljacve baltiške eskadre na Daljni Vztok. Da se ta mornarica iz Kronstata odpošlje na bojišče in sicer v najbliinji bodočnosti, je dognana stvar, o kateri Be ne da dvomiti. Brez znatnega ojačenja ne more nikakor naše brodovje v Tihem oceanu preiti v ofensivo, ako mu ne pride na pomoč kakšen srečen slučaj. Vendar pa bi ne bilo umestno, ako bi se vojni načrt gradil na podlagi mogočih srečnih slučajev. Zato bo tem bolje, čim preje bo došlo admiralu Makarovu še baltiško brodovje na pomoč.
Portarturška eskadra.
Del ruske portarturške mornarice križari po Rumenem morju in sicer tako južno od polotoka Kvan-tung v Korejskem zalivu, kakor tudi v zalivu PeČili. Korespondent lista »Times« namreč brzojavlja, da je 6 t. m. ruska križarka »Bajan« ustavila ladjo »Hai-Nun«, na kateri se je on nahajal, v bližini mesta Daljni 56 km od Port Arturja in jo preiskala. Takiste potrjuje brzojavka »Dailv Telegraphu« iz Vejhajveja, da je 6. t m. več ruskih vojnih ladij križarilo v zalivu Pečili. Iz teh poroči' je razvidno, da je rusko brodovje, odkar mu poveljuje Makarov, postalo zelo agilno, da se mu celo admiral Togo ne upa približati Zanimivo pa je tudi, daje nenadoma zopet oživela ruska križarka »Bajan«, katera se je po zatrdilu angleških in židovskih listov baje že zdavno potopila.
Nov poveljnik vladivostoške eskadre.
Iz Petrograda se poroča, da je podadmiral Jeasen imenovan za poveljnika vojne eskadre v Viadivo-stoku. Podadmiral Rejcenstejn, ki je dosedaj temu brodovju poveljevanje Že dospel v Port Artur, kjer bo prevzel poveljstvo torpedne divizije.
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.)
Boj med papežem Hadrijanom IV. in cesarjem Friderikom je bil dolg a do sporazumljenja ni prišlo. Tudi rimske republike ni mogel papež ukrotiti. Svojemu rojaku Ivauu de Salisburv, je papež Hadrijan pred smrtjo rekel: O, ko bi ne bil nikdar zapustil svoje domovine ali samostana sv. Rufusa. Ali je kdo na svetu, kateremu se tako godi, kakor papežu? Po pravici se imenuje papeža hlapca vseh hlapcev, kajti Če ne zadosti požrešnosti rimskih božjih hlapcev, mora zapustiti prestol in bežati iz Kima.
Hadrijan IV. je umrl 1. septembra 1159. Koj po njegovi smrti je v cerkvi nastal razkol. ..Roma Deus non est trinuSj sed quattrinus" je bil v srednjem veku jako znan pregovor, ki je dandanes vnovič in po pravici'prišel v veljavo.
Komaj je Hadrijan zatisnil oči, že 60 se kardinali razcepili na dva tabora in delali z denarjem za svoji stranki. Volitev papeža je trajala tri dni. Dne 7. septembra je ena stranka proglasila V?rdinala Rolanda Baudinellija kot A'eksandra III. za papeža. Ko so ho-
Driavni zbor.
Dunaj, 10. aprila. Zaradi prihoda angleškega prestolonaslednika na Dunaj, je vlada odgodila sklicanje državnega zbora, tako ds se isti ne sestane 19, temuč šele 26. t. m.
Ministrski sestanek v Opatiji.
Dunaj, 10. aprila. Vkljub vsem oporekanjem so politični krogi prepričani, da je sestanek italijanskega in avstro-ogrskega ministra zunanjih zadev velikega političnega pomena. V prvi vrsti sta ministra razpravljala o balkanskem vprašanju. Ds so prišle na vrsto tudi trgovinske politične razmere med obema državama, je razvidno že iz dejstva, ker se je pridružil konferencam tudi avstrijski trgovinski minister baron Ga 11.
Benetke, 10. aprila. »Gazetta di Venezia« piše z ozirom na ministrski sestanek, da ima Italija zadnja leta mnogo vzrokov, da je nezadovoljna (?) z avstrijsko vlado. N»ti glede italijanskega vseučilišča v Trjtu niti glede trgovinske zveze ni Avstrija storila, kar bi bila lahko storila. Zato bo Tittoni grofu Goluchow-skemu vljudno, pa vendar jasno povedal, da je treba imeti potrebne ozire za italijansko vlado in italijansko ljudstvo. Glede Balkana pa piše list, da bo Tittoni istotako odločno poudarjal, da ima tudi Italija tam doli svoje interese za bodočnost«
Berolin, 10. aprila. Splošno se trdi, da je prišlo do sestanka med voditeljema avstro ogrske in italijanske zunanje politike po prizadevanju cesarja Viljema, ki je tudi imel v Neapolju v ta namen prikrojeno na-pitnico.
Katoliško vseučilišče v Solno-gradu.
Solnograd, 10. aprila. V osrednjem odboru katoliškega vseučilišč-nega društva je večina za to. da se katoliško vseučilišče otvori že a Šolskim letom 1904 /05. ali pa vsaj drugo jesen. V prvi vrsti se priklopi že obstoječi bogoslovni fakulteti modro-slovna fakulteta, za katero je baje dovolj »izbornih katoliških učenjakov«. A baš v tem vprašanju je nastala močna opozicija v katoliških krogih, ki zahtevajo, da se ali istočasno ustanovi tudi pravoslavna fakulteta, ali pa se naj s calo zadevo še počaka.
Položaj v Maoedoniji.
Carigrad, 10. aprila. Vsled sklepa inozemske orožniške komisije so poslaniki velesil izročili turški vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da mora do 20. t m. založiti vlada pri otomanski banki 50000 frankov za prve stroške in za enorr ečno plačo za inozemsko orožništvo v M&-cedoniji. Nadalje zahteva spomenica, da mora vsak mesec 15 dn pred koncem meseca biti naložena pri imenovani banki plača za inozemske
teli papežu   ogrniti rdeči plašč, je priskočil  kardinal Oktavijan, vodja nasprotne stranke, in se šiloma polastil plašča. Sicer mu je neki senator plašč iztrgal iz rok, ali neki kaplan je pri h i tel z drugim plaščem, kakršnih je vsaka stranka imela po več pripravljenih, in ogrnil ž njim kardinala Oktavijana. To ogrnenje plašča  —  immantare — je veljalo kot prvi simbol dosežene pa-peške časti in Oktavijanovi pristaši so v dokaz, da je Oktavijan — kot papež Viktor IV. — pravilno izvoljen sklice vali na to, da je imel prej plašč ogrnjen, kakor njegov nasprotnik.   Obenem so vdrle v cerkev sv. Petra najete oborožene čete — in Viktor IV. je v slovesni procesiji šel kot papež  v Luteran, med tem  ko je Aleksander HI. bežal v Vatikan Podkupljeni senatorji so tu Aleksandra III. oblegali več dni, potem ga pa vlekli v zapor v Trave-stere. Mogočni Odon Frangipane, velik sovražnik rimske republike, je Aleksandra III. osvobodil. Tista duhovščina, ki je stala na njegovi strani, je s pomočjo nekaterih pleinenitašev uprizorila veliko demonstracijo v obliki obhoda po enem delu mesta kjer Viktor IV. ni imel nič oblasti. Papež Aleksander III. je z velikim  spremstvom  osebno demonstriral a ko je prehodil dotični del
častnike. General De Georgis s prideljenimi mu inozemskimi adju-tanti bo nadzoroval redno izplačevanje.
Bolgarsko turški dogovor.
Carigrad, 10 aprila. Bolgar-sko turški dogovor so podpisali včeraj zastopniki turške vlade in bolgarki diplomati č n i agent N a č e v i e. Dogovor obsega sledeče glsvne točke: Bolgarija slovesno obljubi, ds prepreči
vhajanje    vstaŠkih   Čet čez
mejo in v t i h o t a p 1 j e n j e razstreliva, kar bo nadzorovala me šana komisija. Turčija se zaveže, d a izvede vMttrzstegu določene reforme v popolnem obsegu, da pomilosti vse vjetnike,da podpira vrnivše se begunce in kristjansk e podložne, k i ao vsled vstaje trpeli škodo. Nadalje odpravi na mejah vse carinske šikane, obnovi svobodni promet po železnicah, da ne nadleguje Bolgarov, ki imajo potna liste, ter sposobne Bolgare sprejme v justično in upravno službo. — V vseh političnih krogih je zbudil sklenjeni dogovor veliko zadoščenje. Dobro bo seveda počakati, da pok aže Turčija ali se je naučila držati dano besedo. Dosedaj vsaj tega evropskega običaja ni poznala.
Minister Delcasse odstopi.
Pariz, 10 aprila. Minister zunanjih zadev, Delcasse, namerava v najkrajšem času odstopiti, ker sta se sprla z ministrskim predsednikom Combesom. Delcasse je Želel, naj bi ae predsednik Loubet sešel v Rimu tudi s papežem. Combea pa je v zadnjem ministrskem svetu proti taki nameri odločno nastopil ter ugovarjal celo temu, da bi se Delcasse sešel s papeževim tajni kom Merry del V a 1 o n b.
Dopisi.
Z dežele. Dacarji so gotovo stan, kateri je za svoje naporno delo in za odgovornost premalo plačan. Obljubovalo se je dacarjem vse, da, še celo o uniformi se je govorilo, le vprašanje o izboljšanju plače se ne reši. Ta cbstrukoija! Dosti jih izstopi in ako pojde tako naprej, jih pojde še več ter si bodo drugje iskali boljše in gotovejše eksistence. Naj se pa dacar, četudi neslužbeno, zameri kakemu revidentu, mora izboljšanja plače Čakati, dokler se ne naveliča ter ne izstopi iz službe. Naj se ven dar primerno uredi plača, saj do tega imajo ljudje pravico, dežela pa ima dolžnost, da svoje delavce pošteno plača za pošteno delo Vsi stanovi se organizirajo. Zakaj se ne bi dacarji? Prejšnje čase se je dacarjem delila vsakoletna nagrada. Ta je izostala, ker se sedaj nalaga to za penzijski zaklad. To je sicer dobro, a še bore malo, ker se ie dacarjem to Že od tako male plača odtegnilo. Ako je kdo stopil iz službe, je dobil primerno odpravnino, katera je znašala od 110 do 800 K, primerno njegovim aluž-
mesta je — zapustil Rim in šel v mestece Ninlo na robu pontiškega barja. Ninfa stoji še danes. Mesto je skoro popolnoma razpadlo in neki dakoviti zgodovinar je to mesto imenoval kri-stjanski Pompeji. V tem mestecu je bil Aleksander III. kronan za papeža. Takrat pač še nihče ni slutil, kako mogočen papež postane ta mož.
Papež Viktor IV. je ostal v Rimu. Viktor je bil iz rodovine grofov Mon-ticelli in je vsled tega imel mnogo za-slombe med narodom, med plemstvom in med nižjo duhovščino. Med višjo duhovščino pa ni imel Viktor skoro nič prijateljev. Višja duhovščina je povzročila nemire, ki so napotili Viktorja IV. da je tudi on zapustil Rim. Kronati se je dal v Farfi 1. 1150, potem pa se naselil v Segniju. Zdaj sta oba papeža stanovala drug poleg drugega, a nobeden ni mogel v Rim. Čakaj e, za koga se izreče cesar, sta se papeža kratkočasila s tem, da sta drug drugega preklinjala.
Cesar je sklical 1. 1160. sinodo v Pavijo in ta je pripoznala Viktorja IV. kot papeža. Ali Aleksander HI. se ni uklonil. Postavil se je na stališče, da se gre za svobodo cerkve, katero hoče cesar uničiti, in začel je boj proti cesarju in proti papežu Viktorju. Ali v
benim letom. Redaj pa vprašamo, zakaj niso vsi deležni te dobrote, ker so ie celo taki dobili odpravnino, kateri so bili slabo kvalificirani. Zakaj se ne rešijo prošnje, ko bi bilo vendar pravično, da pridemo prikrajšani do zaslužene plače. Prosimo torej mero dajne faktorje, da se za stvar zavzamejo.
Iz Trnovega pri II. Bistrici.
Dne 7. t. m. se je od nas poslovil g I. Frole, postsjenačelnik v Trnovem, ter odšel na svoje novo mesto v Borovnico. Sijajni banket v predvečer je pokazal, kako priljubljen |e bil g Fio!e Pevski zbor mu je v dvorani naše Čitalnice zapal ginljivo odhodnieo. G Fro o je vesten, po-strelljiv in nepristranski uradnik. Njega in njegovo gospo soprogo ohranimo vedno v najboljšem spominu.
Dnevne vesti.
V Liubljan*, 11. aprila.
— Slovensko vseučilišče.
V zadnji seji obč. sveta ljnbljanskega je predlagal dr. Kušar, da naj se v zadevi slovenskega in italijanskega vseučilišča izroči ministrskemu predsedniku spomenica. Obč. svet je s tem sklepom storil hvalevreden in jako umesten korak, kajti v zadnjem času sc pojavljajo glede vseučiliskega vprašanja raznovrstni projekti, tudi taki, ki niso v prilog naši stvari. V Dalmaciji so se prijatelji dr. Šusteršiča oglasili direktno proti slov. vseučilišču, v Trstu pa kujejo projekte, kakor da je Trst edino odločilen v tej zadevi. Vzpričo tem zmešnjavam je bilo jako potrebno, da se je oglasil tudi ljubljanski obč. svet. To pa ni všeč dr. SusterŠiču, zato razglaša v „Slovencu", da so pretrgane vse zveze z vlado in da se zato tudi omenjena spomenica ne sme predložiti. Ta je res dobra 1 Če so klerikalci pretrgali vse zveze z vlado, to vender mestno občino nič ne briga in mestna občina bi naravnost brezvestno postopala, če bi se v tako važnem narodnem vprašanju, kakor je vseučilišče, ravnala po željah in strankarskih koristih dr. Šusteršiča, ki za slov. vseučilišče ni še nikdar nobenega koraka storil. Za slovensko vseučilišče delajo drugi možje vstrajno in dosledno, pa svojega delovanja ne obešajo na veliki zvon. Vsled tega svojega tihega delovanja so tudi že dosegli marsikak uspeh. Pa ne, da bi dr. SusterŠiČa jezilo, da se vender kaj doseže v tej važni stvari, dasi on ničesar ni storil zanjo ?
— Katoliška obstrukcija Ae vedno žre. Vodovod na Raki je sedsj dovršen, pa samo na papirju. Dotična dela bi se lahko takoj razpisala če bi bil denar pri rokah. Za ta vodovod, ki je v istini potreben, se je na priporočilo naših po slancev dovolila prav bogata deželna podpora. AU leta se seda; seveda iplačati ne more, ker deželni zbor, kojege delovanje je zadušila katoliška obstrukcija, še ni dovolil dotič-nega kredita.   Vsled tega ostanejo
boju ni imel sreče in moral je 1. 116*2. pobegniti na Francosko.
Po smrti Viktorja IV. so cesarjevi pristaši izvolili Gvidona iz Kreme kot papeža Paskala III. Ta se pa ni mogel polastili Rima. Rimljani ga kot tujca niso hoteli pripoznati in se začeli približevati Aleksandru III. zlasti ker je ta pri volitvi senatorjev z denarjem dosegel, da so bili izvoljeni njemu udani možje. Tisti Aleksander., ki je moral po izvolitvi zapustiti Rim, je bil leta 1165. z navdušenjem sprejet v Rimu.
Zdaj se je vnel boj med papežem in med rimsko republiko na eni strani ter med cesarjem na drugi strani. Leta 1167. je prišel cesar Friderik pred Rim in začel naskakovati mesto. Vse je zavzel, samo cerkve sv. Petra še ne. Cesarjeva armada je razbila bronasta vrata in z orožjem vdrla v Meko kristjanstva. Kri je močila altarje in grobe apostolov, kakor na bojni poljani so ležali ubiti in ranjenci na tleh prve kristjan-ske cerkve. In še se ni posušila prelita kri, ko se je v tej cerkvi opravil Te-deum za zmago! Že naslednjega dne je cesar ustoličil novega papeža. Toda ostali del mesta še ni bil v cesarjevih rokah in Rimljani so se branili res heroično. Cesar je vsled tega začel
Račani na suhem. Kaj storiti? Raški poslanec g. Viljem Pfeifer je tudi član katoliške obstrukeije v deželnem zboru. Mož se je terej trudil, da je preprečil svojim voliloem prepotrebni vodovod. Kaj, ko bi ga v poletju Račani najeli, da bi jim vodo prinašal od studenca pod gradom. Morda bi se potem izpet.la obtrukcijska strast z gospodovega teless. Rtčani, obrnite se do njega!
— Volitev na Gorenjskem je bila za „Slovenčevow redakcijo nekaj usodepolnega, kajti zadela je peresne kulije škofovega lista na možgane. Kar je „Slovenec■ o tej volitvi v soboto nakvasal, ima vse znake, da je pisano v deliriju; kar od daleč se vidi, kako so vplivali na te fantazije vinski du hovi. Samo en zgled naj navedemo: Škofov list pravi, da seje velikanska ve Čina gorenjskih volilcev izrekla za neizprosno in dosledno nadaljevanje obstrukeije. Izmed volilcev kranjskega, škofjeloškega in tržiškega okraja s e jih polovica sploh ni udeležila volitve. Klerikalci so spravili svojili ljudi na volišče, kar so jih imeli. spravili so na noge tudi zadnjega svojega volilca, saj so imeli vse polno agitatorjev. Nasprotno pa se na stotine neodvisnih kmetov ni volitve udeležilo, ker za Demšarja niso hotel: glasovati, proti njemu pa se niso upali glasovati, zaradi domačega miru in za radi strahu, da jih bodo duhovniki preganjali, zasramovali in jim delali škodo, kjer bodo mogli. Sedaj je pa vprašanje i koliko je pa med klerikal nimi volilci mož, ki sploh vedo za kaj se gre in specijelno kaj, je obstrukcija V Skoraj nič! Kako naj tudi ti borni analfabetje vedo, kaj je obstrukcija, volili so, kakor jim je ukazal duhovnik, ne da bi vedeli koga in čemu. Ko bi imeli v Avstriji tak zakon, kakor v Italiji, kjer sme biti volilec le tisti, kdor zna pisati in brati, potem bi se moglo reči, da so volilci izrazili svojo voljo. Med Demšarjevimi volilci je pa 80" „ tacih, ki ne znajo ne pisati ne brati, ki Še pojma nimajo o pomenu volitev in ki se razločujejo od svojih kravi* in teličkov samo po tem, da znajo par sto besed govoriti. In ti reveži naj bi se bili izrekli za obstrukcijo ?
— Iz Cerkelj na Gorenjskem se nam piše: V »S'o-vencu« sta cerkljanska kapelana hotela na najnesramnejši način oprati s kopo lažij svoje postopanje za časa volitev. Za kandidata Novaka ni nikdo razvil tu najmanjše agitacije, ker naši zavedni možje sami vedo, komu bodo dali svoj glas; a lažnjiv* poročevalca pripovedujeta o Hribarjevih »trabaniih« češ, da so le-ti zbobnali skupaj le 8 mož in lafet* dalje, da je g. Hočevar, lekarnar na Vrhniki, prišel k volitvam in poprav Ijal kmetom volilne listke. Poročevalca sama pa vesta najbolje, da je g. Hočevar prišel edino le k pogrebu svoje tete in da se volitve v Cerkljah ni udeležb, da torej tudi volil
delati na to, naj bi se oba papeža od povedala, ali Aleksander 111.  ni hou ničesar slišati o tem in je rajši skrivaj zapustil Rim ter pobegnil v Beneveut. Zdaj je bilo lahko doseči, da se je cesar sporazumel z Rimljani. Ti so pri-pozuali cesarja kot svojega vrhovnega vladarja, cesar pa je potrdil njih ustav in njih svoboščine. Tedaj je bil Fridc rik na vrhuncu svoje cesarske moči. \ Rimu je sedel njegov   papež, cesarski namestnik je  bil  v Rimu pripozuau, gregorjanska hierarhija je bila razbita in lahko je bilo zdaj na razvalinah sa mostainosti  italijanskih   mest obnoviti rimsko svetovno drŽavo. A  2. snsjsfel 1167. je prišel silen dež, koj na to | je začelo  solnce  žgati — nastala jt strašna malarija. V sedmih  dnevih s pomrli najboljši junaki cesarske armade, plemiči in Škofje, vojaki i h  hlapci so padali drug za drugim   V  malo dneh je umrlo 7000 mož cesarske vojske i u 20.000 Rimljanov. Z ostanki svoje ar inade je hitel cesar iz okužeue^a Rima. a Še na potu je izgubil nad 3000 mož Armada njegova je bila uuičeua, papež Aleksander III. pa je triumfiral in raz glasal po vsem svetu, da je Rog kaz noval cesarja.
(Dale pnh.)
nih   listkov   ni   mogel popravljati. Ravno tako tudi g. Župan Hribar ni govoril niti z  enim  kmetom glede volitev in so  se tudi  njegovi »trabanti* ali po  naše rečeno, zavedni Garkljanci, zdržali   vsake najmanjše agitacije. Da kapelana s takimi laž-rijivimi poročili hočeta  le opravičiti svojo umazano agitacijo, je jasno. V spovednioi in na prižnici  se zadnji cas ni slišalo drugega kot o volitvah in nevarnostih in nesrečah, katere prete ubogemu kmetu, Če ne voli kandidata krščanske stranke, kandidata, ki moli vsak večer rožni venec, gre k spovedi in čegar prva pot je bila v cerkev, ko je prišel na sbod v Cerklje. A to ni zadostovalo. Sla sta v vsako hišo posebej in zabiča-vala kmetom da morajo priti na volišče in dati svoj glas Demšarju, ker jim bodo drugače  brezverci  in na sprotniki sv. vere raztrgali  križe in svete   podobe   pometali   iz   šole in cerkve.   Niti ljudi na cesti nista pustila v miru   Vsakega sta napadla s svojo nadležnost^,  tako,  da  se je nekdo potem izrazil, da bo že samo radi tega volil Novaka, ker sta kapelana tako  nadležna    In  mož je tudi tako storil.   Ia kape an Kos je hotel   pridobiti  nekega  pijanca za svojo sveto stvar,  kateremu bi niti ce mogel dopovedati,  koliko stane irakelj žganja. Na dan volitve so šli vsi iistki skozi roke kapalanov in mcrda je biio to vzrok, da je prišlo do komisije polno popravljenih listov,  čudni so res ti škofovi ljudje. N&jpodlejše   agitaeijako sredstvo se jim zdi sveto, kakor hitro se porabi ia njihove umazane namene. Nasprotniku se pa ni niti treba prikazati na volišče in že mu naprtijo oelo kopo političnih grehov, a Bog varuj, da bi komu svetoval, naj voli tega ali onega, ki ni prijatelj škofove garde. A hvala Bogu, da se množe zavedni možje, ki se  ne  strašijo  več tega jezuitskega nadzorstva, kar se je vi* cUio  pri zadnjih   volitvah   tudi pri nas. In upamo, da se bo pri prihodnjih volitvah število naših zavednih mož potrojilo in  da bo veČina kmetov takim nadležnežem, kot sta naša kspelana, ob enaki priliki pokazala vrata.   Pri predzadnjih  volitvah je dobil v Cerkljah neklerikalni poslanec en glas, sedaj  osem  glasov. — Cerkljanč&n.
— Kako se dela proti prodaji „Sfov. Naroda". Te dni je dobila neka tvrdka na Notranjskem, katera prodaja »Slovenski Naroda, naslednje pismo: »Blagorodna gospa! K bližajoči se Veliki reči želim Vam blaga gospa srečno in veselo »Alelujo«. — Od nekega B........a izvedel sem z obžalovanjem, da se pri Vas prodaja »Slovenski Naroda. Opozarjam Vas, blaga gospa, da opustite ta grdi list v katerem ni drugega, kakor laž grdo obrekovanje vsega, kar je katoliškoj to ni čast za Vas, da prodajate tak grd, nesramen list. Verujte mi, blaga gospa, ako opustite »Slov. Narod«, bodete veliko iaglje umrli in na smrtni postelji se bodete vroče spominjali Vašega starega prijatelja. Prosim Vas tudi raztrgajte ta list, ksjtl ako izve kak zlobnež, me bodejo še v »Slov. Narod< poslali. Z pozdravom srca Jezusovega ostanem udani Š . . . J . . . P. 3. aprila 1904. Ime bodi za danes še zamolčano; s piscem se pa že še pomenimo.
— „Bisaga   hodi okoli".
Če slišijo ljudje ta klic, jih kar mrzlica strese, kajti  bisaga  ni nikdar P  na in silno je težko, ubraniti se nadležnih katoliških beračev in berače.  P«- še ni dovolj!   Zdaj so začeli že zunanji redi zahajati na be-rćv   oje na Kranjsko.   One dni smo Čit?li v »Laibacher - Zeitunga, da je c. kr. deželno predaedništvo dvema ženskama (redovnicama) dovolilo, da smeta   beračiti   po   Kranjskem »za uVge sirote v Feldkirchnu  na Ko-robaem.tt Poizvedovali smo, kaj je s temi sirotami in izvedeli sledeče: V Feldkirchnu,  ki je povse nemški, obrtoji že 23 let sirotišnica. Vodstvo je sicer v protestantskih rokah, a v zcvort se sprejemajo sirote ne glede »{fh konfesijo. Tudi že marsikaka krnska sirota je že dobila zavetišče
v tem zavodu. Rimskim klerikalcem je ta zavod na potu. Klerikalci snujejo radi sirotišnice in podobne zavode, a ne zaradi sirot nego zaradi profita. Tudi v Feldkirchnu bi radi služili denar in zato je ondotni k a* pbn Kaiser začel nabirati denar. Imeti mora že velikanske svote, ker kupuje vedno nove hiše. To nabiranje traja že leta in se vrši prav po judovsko. V mnogih ilustriranih nemških listih smo že videli inserat, okrasen s fotografijami (!) spekula-tivnega kaplana Kaiserja, v katerem se bobna za ta bodoči zavod. Koroški deželni zbor je odklonil vsak prispevek a to napravo, ker je samo spekulacija. Kranjska deželna vlada pa je seveda hitela dovoliti dvema ženskama, da smeta v Ljubljani beračiti od hiše do hiše. »Bisaga hodi okoli« — ljudje krščanski, zapirajte vrata!
— Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 149. vodstveno sejo dne 24. marca 1904 v svojih prostorih v „Narodnem domuu. PriČetek ob o. pop. NavzoČni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Fran Stor, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in dr. Fran To-minšek (blagajnik). Svojo odsotnost so opravičili ljubljanski župan Ivan Hribar, ces. svetnik Ivan Murnik in tajnik Anton Žlogar. Prvomestnik otvarja ob 3. uri pop. sejo ter pozdravlja g. družbi-nega razsodnika dr. Frana Tominška ki je požrtvovalno prevzel posel blagajnika mesto obolelega dosedanjega blagajnika g. prof. Martina Petelina. Ko bi komu Čast. družbenikov bila do njega kaka zadeva, bodi naznanjena do njega adresa: „Gruž v Dalmaciji." Blagajnik je izkazal za dobo od 1. ja-nuvarja do 22. marca 1904 K 9.161 34 h dohodkov in 7.097*80 h troškov, torej prebitka K 2.16354 h, kateri znesek se poviša za gotovinski saldo z dne 31. decembra 1903 v znesku kron 1.021*27 h, ter je omenil, da razpolož-nina v znesku K 3.084*81 h ne bode zadostovala v pokritje tekočih stroškov. Ko se rešijo došle vloge, sprejme se ponudba g. Jerneja Bahovca, trgovca v Ljubljani, da založi peresa v družbino korist in se dr. Ivan Svetina pooblasti za stavbo otroškega vrtca na Jesenicah, zaključi prvomestnik sejo ob pol 6. uri zvečer.
— Tobačna tovarna. V soboto je dr. SuBteršič poskusil vjeti odposlanca generalnega ravnateljstva za svoje namene. Pri ti priliki se je znosil tudi nad našim listom, ki je toliko Časa z angeljsko prizanes-Ijivostjo preziral nečuveno počenjanje klerikalnih hujskačev v tovarni, in ki se je šele oglasil, ko so razmere v tobačni tovarni postale javen škandal Dr. Susteršič je tudi slovesno zatrjeval, d* njegova stranka delavstva ni hujskala, dasi se to lahko vsak trenotek dokaže s sto pričami. Tudi je mož nekaj kvasit o tem, da mi hočemo delavstvo zapeljati k neprevidnim korakom (!), mi, ki smo z vso brezobzirnostjo nastopili proti ščuvanju klerikalcev in zahtevamo, da se uvede v tovarni strog red. Kako ščujejo klerikalci spozna lahko vsakdo iz »Slovenca«. Škof jv list dolži gg. Koomurja in Selana. da nam dajeta informacije. Izjavljamo s tem, da nam ta gospoda še nikdar nista dala nobene informacije in še nikdar nista ničesar pisala za naš list. Mi imamo dovolj drugih zvez, da smo dobro poučeni o vseh dogodkih v tovarni Sedaj se vrši v tovarni preiskava. „Slovenec" seveda skuša onemogočiti, da bi preiskava imela uspeh in zlasti taji vsakovrstne nerednosti. Tako n. pr. taji, da bi se bilo kdaj v tovarni kaj nabiralo. Na to izjavljamo, da je na razpolaganje vse polno prič. Nabiralo se je za vse mogoče namene. Marjeta Kiiferle, tista, ki ima vedno svetinco krog vratu, Pepca Eržen, bivša kori-stinja Neta SimonČič, ki je klerikalna, odkar ima sinčka v MarijanisČu, in Srakarjeva Pepca lahko povedo, za kake namene se je že nabiralo. Za Sa-lezijance so v tovarni tudi Že podobice prodajale in enkrat se je nabiralo tudi že zato, da bi se kupil — zamorček. Ko so neke pametnejše ženske vpraševale, kdaj da bodo   tega zamorca vi-
dele, so bile nabiralke silno jezne, češ, misijonarjem se mora brezpogojno verjeti, da bodo zamorca kupili. Pa res Škoda, da tega zamorca, ki so ga kupile delavke, ni bilo nikdar v Ljubljano ; zamorca se v temi težko vidi in to bi cunjarjevi Lenčki gotovo ugajalo; bi vsaj ne prišla v položaj kakor takrat, ko se je reklo „Holt-pardon". Tudi Šmirer-Lojzeta, kakor se navadno imenuje Alojzij Catar, skuša „Slovenec" nekaj zagovarjati, dasi je vsem uradnikom znano, kako ta mož, namesto da bi pazil na svoje delo, v tovarni le agitira. Kaj čuda, da se mu potem vsak Čas kak „logeru vname. Še večji agitator kakor Sinircr Lojze je pa znani pretepač jermenar Ivan Žnidaršič. Kako da uradnistvo temu možu ni že davno na prste stopilo? Žnidaršič je vse tako uredil, da je treba le nekaterim ženskam znamenje dati in revolucija v tovarni je gotova. To se je videlo zadnjič pri velikem izgredu. Kako so delavke naščuvane, se je pokazalo tudi danes. Dopoldne so iz Tonniesove tovarne pripeljali dva stroja. Kakor bi trenil, je večina delavk popustila delo. Na oknih jih je bilo vse polno in tudi na dvorišču so se začele zbirati v gručah, misleč, da je prišel novi stroj za cigarete. Tako bo se vedle, kakor bi ho tele zagnati punt in vrnile so se k delu šele potem, ko so spoznale, da nt prišel novi stroj za oigarete. — Mi pa vzpričo temu le vprašamo: Kakšne razmere so to in ni li skrajni čas, da se tem razmeram konec naredi ?
— Monsignor Alojzij Stare
je včeraj ponoči v starosti 68 let umrl. Pokojnik je b 1 l,ubezniv in toleranten mož eden tistih duhovnikov, s katerimi se da govoriti in izhajati. Odkar je živel v Ljubljani, je bil marljiv in delaven odbornik pri različnih narodnih, gospodarskih in humanitarnih društvih. Lahka mu zemljica!
— Umrl je včeraj ponoči v starosti 75 let g. Matija Peršin, posestnik in gostilničar na zgornjem Rožniku. Pokojni Peršin je bit Časti vreden mož, ki je vžival splošno spoštovanje. Poznal ga je pač vsak Ljubljančan. N. v m. p.!
— „Sploono slovensko žensko društvo". Zanimanje za tečaj slovenske trgovske korespondence je veliko in se je oglasilo že precej gospodičen, ki se nameravajo tega kurza udeležiti. Pouk se začne jutri 12. t. m. ob 8 uri zvečer v višji dekliškišoli. Članice se še lahko z glasijo do jutri zvečer pri blagajniČarki gdč Kadiv-Čevi Prešernove ulice Št. 36 ali pa pred poukom v višji dekliški šoli.
— Rdeči Križ. Dne 9 t. m. je imel odbor deželnega in gospej nega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko svojo sejo. Letno poročilo in računski zaključek za leto 1903 vzela sta se na znanje, potem se je sklepalo o raznih prošnjah za podporo. Pri dopolnilni volitvi v predsedstvo voljene so biie naslednje dame: G.ispa baronica Hein za predsednico, Antonija Kosler za I podpredsednico in gospa Beti pl. Laschan za II podpredsednico. Gospodu c. in kr. štabnemu nadidrav niku dr. \ incenoiju Svobodi izrekla se je najtoplejša zahvala za njegovo kot vojaški svetovalec naklonjeno večstransko podporo.
— Poročil se je danes v Ljubljani z g. Ivano Kra m a r š i č , roj F e 1 d s t e i n , gospod Štefan Eržen.
— Vegove razglednice. Dunajske Slovence opozarjamo, da je prevzela prodajalna umetniti »Zur Oper«, Karntnerring št. 2 prodajo Vegovih razglednic in Vegove slike. Dunajčani prav pridno segajo po Ve govih razglednicah.
— Z Rake se nam piše: Dne 10. t. m. smo pokopali Franca Drnovška, ki je zvesto služil naši občini nad 40 let ter v tej službt tudi žrtvoval vse najboljše moči svoje. Ž njim je zopet izginil eden onih zadnjih, čim dalje bolj redkih, v besedah in vsej bitnosti še pristno-Ijudskih krepkih tipov, katere po znamo mi mlajši le še n. pr. iz Jur čičevih povesti, in kakršnih današnja generacija ne ustvarja več. Veličastni sprevod je pričal, kako je bil rajnik priljubljen vse na okoli. V m. p !
— Plemstvo je cesar podelil generalnemu tajniku zavarovalnice »Assicurazioni Generali« v Trstu, cesarskemu svetniku Etmundu Ri-cbettiju.
— Politično društvo »Pozor1 v Ptuju priiedi svoj občni »bor v četrtek, dne 14. aprila t. 1, ob 2. uri popoldne v »Narodnem
domu«. K prav obilni udeleibi vabi odbor.
— Vojaški nabor. Danes se je pričel vojaški nabor za ljubljansko okolico. Na nabor je prišlo 159 fantov in je bilo od teh 48 potrjenih v vojake
— Pod VOZ padel. Franc Pivk, hlapec pri Oskarju Treotu na Marije Terezije cesti, je danes dopo-ludne v Zupančičevi opekarni v Trnovem padel ped voz in mu je šlo kolo čez desno roko in mu jo zlomilo. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
— Žepna tatvina. Včeraj zjutraj je b'la v frančiškanski cerkvi kovačevi ženi Barbari Ladiha, stanujoči v Spodnji Š ški štev. 88 iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela okoli 3 K denarja. Tatvine sumlji«* je neka deklica, ki je stala poitg okradenke in je putena pobegnila iz cerkve.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo do Ljubljane 520 laš kih delavcev s posebnim vlakom do Ljubljane. Samo 20 delavcev je ostalo v Ljubljani, drugi pa so sn odpe-ljali naprej proti Dunaju. — V Ameriko se je dne 9. in 10. t. m. odpeljalo 28 izseljencev.
— Izgubljene in najdene reci. Neznano kje v mestu je iz* gubil včeraj Rajko Ješenak, stanujoč v Kolodvorskih ulicah št 7 denarnico, v kateri je imel 7 K denarja. — Oi Sv. Jakoba pri Savi po Dunajski cesti do Ljubljane se je dne 4 t. m iz voza izgubila železna, črno lakirana palica s posrebrenim držaje.t, v vrednosti 6 K. lita se naj blagovoli oddati proti nagradi v trgovini Valentina Goloba. — Vdova Marija Čala, stanujoča na Poljanski cesti št. 52. je našla pred dnevi na Poljanski cesti bankovec za 10 K.
* Najnovejše novice. Naslednik nadškoia dr. Kobna b) imenovan v konziatoriju 20 t. m.
— Nemška vojna ekspedicija v Afriko velja cd 24 m. m že 10 milijonov mark.
— Kongres italijanske socialne demokracije se je otvorit v soboto v Bolonji. Iz Nemčije je prišel Michel, iz Avatrije pa dr. A d 1 e r.
— Grozna mačeha. V Aschu na nemškem Češkem je 31letna Ana Hartel na vse načine trpinčila svojega 9ietnega pastorka. Celi dve leti ga je imela skritega v svinjaku. Te dni pa ga je toliko časa bila s polenom po glavi, da je bil mrtev. Potem je truplo zanesla na železniški tir, da bi ljudje mislili, da ga je vlak povozil. Toda neki železniški čuvaj jo je opazoval ter ovadil orožnikom.
— Hrani Inica v zad r eg i Pri založni v Cehu pri PrOBnici manjka 318 000 K.
— Grof Fran T h u n , bivši ministrski predsednik, je posodil seci alno-demokratičnemu  društvu »Ar-beiterheim« 50.000 K, da si društvo kupi neko veliko hišo v Bodenbachu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. aprila. V petek je cesar sprejel ministrskega predsednika dr. pl. K 6 r b e r j a v posebni avdijenci. Termin, kdaj se skliče državni zbor, še ni določen, določeno je samo, da se 14. t m. prično posvetovanja obojestranskih nagodbenih odborov. V soboto je imel dr. Korber dolgo posvetovanje z voditeljem če škega veleposestva grofom Sylva-T aro u ca.
Dunaj 11. aprila. Državno sodišče bo o pritožbi radi ustanovitve čeških šol na Dunaju razpravljalo dne 23. t. m. Dunajski Ćehi so ob tej priliki izdali poseben oklic, v katerem svoje somišljenike opominjajo, da naj v vsakem slučaju ohranijo mirno ravnodušnost, ker cela zadeva nima političnega, ampak samo kulturelen pomen.
Dunaj 11. aprila. Poročila iz Rima in Budimpešte javljajo, da se je med ministroma Goluchow-skim in Tittonijem doseglo popolno porazumljenje glede vinskeklav-zule. Italiji se dovoli uvoz določenega kvantuma vina gotove kakovosti po izjemno nizkem carinskem tarifu, za kar da Italija na drugih poljih primerne koncesije.
Opatija 11. aprila. Italijanski minister zunanjih zadev Tittoni se je odpeljal v Ankono, italijanski poslanik na Dunaju d A v a r n a pa v Benetke.
Samobor 11. aprila Pri včerajšnjem narodnem shodu v Sa-
moboru je opoldan nastala nepopisna medsebojna rabuka. Predsednik, opozicijonalni poslanec Kiepah, je bil ranjea in s trudom rešen uboja. Mestni blagajnik Vuković je težkoranjen in oropan Slovenec Kogoj, skrit na mrtvaški nosilnici, je izprosi na kolenih življenje. Duhovščina je prva odnesla pete in prepustila razdivjani narod brezciljnim strastem. Poslopje kotarske oblasti je bilo znotraj popolnoma razdejano, s petrolejem polit o in zažga no; blagajna razbita in oropana, vsi akti sovničeni Istotako v poslopju podobčine Po d vrh. Orožniško vojarno je rešil oddelek topničarjev. Požarna bramba je delala v noč. Orožni štvo je stalo onemoglo. Iz Mir-novca došli peš vojaki ondotne baterije. Topničar Pernjak je bil ustreljen nesrečno iz lastne vrste. Danes je došlo vojaštvo iz Zagreba. Zdaj vlada mir.
Budimpešta 11 aprila Nemci so zopet „vznemirjeni" in se pri pravljajo na proteste preti imenovanju brnskega škofa Baura nadškofom v Olomucu.
Budimpešta 11. aprila Uradni list priobčuje zakon o kontingentu novincev za leto 1904.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 11. aprila. Listu „Rusa se iz najzanesljivejšega vira iz Pariza poroča, da je ruska vlada dobila nedvomne dokaze o zavezniški zvestobi predsednika Loubeta in celega ministrstva v roke. Napram francosko-angleški pogodbi zavzema Rusija vseskozi prijazno stališče, ker je prepričana, da bo le-ta za njo le Koristna, zlasti pri sklepanju mira z Japonsko.
Petrograd 11. aprila. Poveljnik oklopnice rCesareviča, Gri-gorovič in kapitan MatuševiČ sta imenovana za podadmirala. GrigoroviČ je razen tega tudi imenovan za poveljnika Port Artur j a. Na Grigorovieevo mesto je postal poveljnik'oklopnice „Cesa-reviČ" kapitan V i s i 1 j e v. Vrhovni poveljnik črnoniorskega bro-do vja, admiral S k r i d 1 o v, je odlikovan z redom Aleksandra Nevskega, poveljnik kvantun-ške divizije Volkov z redom sv. Vladimira II. vrste, general S t e s e 1 j z redom s v. A n e, prometni minister knez H i 1 k o v pa z redom belega orla.
Cherbourg 11. aprila Danes ob 4. uri zjutraj je nenadoma cd-plula iz tukajšnjega pristana ruska vojna eskadra, kateri poveljuje admiral V i r e n i u s, ne da bi vedelo kam.
Izjava!
Jaz, podpisana Ivanka Zakrajšek, izjavljam tem potom, da me g. Ivan Koomur, uslutcenec o. kr. glavne ta-bačne i varne v Ljubljani ni nikdar, kakor je v sobotnem »Slovercu« ovadeno, v kakih privatn h zadevah klical v pisarno k sebi in mi tam prigovarjal, naj pri kaki prireditvi sode lujem.
V Ljubljani, dne 11. malega travna 1904
Ivanka Za k raj ne k 1. r.,
delavka c. kr. tabaffne tovarne.
Izjava!
Podpisani, kot bivši predsednik »Podpornega društva tabaČnih delav cev in delavk v Ljubljani, potrjujem tem potom, da je gosp. Ivan Kocmur, uslužbenec c. kr. glavne tabačne to varne v Ljubljani res, kakor v sobotnem »Slovencu« omenjeno, agitiral za konsumno društvo tab. del, kojo ustanovitev pa je sama generalni direkcija nasvetovala in je v tem ozlru govoril na dveh aeatsnkib, toda le na izrecno ieljo delavstva ter je bit od predsedstva omenjenega društva v ta namen naprošen. Tedaj je izključeno, d« je on te korake storil iz dobička-željnosti.
V Ljubljani, dne 11. malega travna 1904.
Franc Knez m /p., bivši predsednik, Jožef Ogrič m. p., bivšt in sedanji blagajnik.
-oji.-i. 6 «i pot.,«. 4k SOt traoook
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
1} trt i'a fettrna jtm§ 4*1* T>rts$M t
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 9 aprila 1904.
Kal o z beni papirji. I' Denar Blago
4 2°, o majeva renta £•2 t0 srebrna renta
kronska renta zlata m
4°/0 avstr
«•/• n
a°/0 ogrska kronska „
ga/t „ zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41/,°/o posojilo mesta Spljet **/«•/• m Zadei 4,/1°/0 bos.-herc žel. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. .
2.0. .
Denar
9976 9955 99-60 119-40 98 10 11840 100*— 10026
99 95 99 75 9980 119 60 98 30 118-60 100-76 10126
100--! ion- -ico-eo loi bo
100- — 100-
101- 66
• r.
* /t       >1       1» ti
4*/i#/o zst. pisma gal. d. hip. b. 41/1°/0 pefit. kom. k.  o. z
10°/0 pr.....j 10620:
4,/1°/0 zaat. pisma Innerst. hr. 101*— j 4*/,%    „     n  ogrske cen.
dež. hr......I 100501
4Va°/o z pis. ogr. hip. ban. I] 100'10; 4l/s°/0 obl. ogr. lokalnih že- |;
leznic d. dr.....|| 10010
100-50 98501 99B0; 29926' 101 —
190— 182 — '269 50 162-75 294-292 — 267 —
m o obl. češke ind- banke " prior. Trst-PoreC lok. zeL
i? 4°v
4°/o prior. dol. žel 3° o   n    iuž. žel. kup. Vi 4*/,°/0 avst. pos. za žel. p. o.
Srečk«.
Srečke od I. 1864   .  . . n 18607,
Vi
. 1864
tizske......
zem. kred. I. emiBije
ogr. hip. banke . . srbske a frs. 100"—
turske......
srečke   ■   . ■
10020 100-30 10215
10720 102.—
10130 101 —
101 — 101—
100-301 25 101 70
194 — 184 50 26160 164-75 304 — 296 — 273 — 92 50 128-26. 22 — 475 — 85 — 82-72 — 64 90 30 — 75-60-50 514 —
127 25
Basilika       srečke .  .  . 21 —
Kreditne          „ ... 464 —
Inomoske         „ ... 81"—
Krakovske        „ ... 78"—
Ljubljanske      „ ... 67*—
Avst. rud. križa „ ... 52 80
Ogr.           ti    ti ... 29 —
Rudolf o ve         „ ... 67 —
SalcburSke       „ ... 77'—
Dunajske kom. „ ... 604 —
Delnice.
Južne železnice .... 7975 8075 Državne železnice .... 636 - 637' — Avstr.*ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin...... I  ir3o| 11*39
20 franki 1907 19*09
20 marke....... 2346 23.50
Sovereigns....... 2396 2404
Marke........ 11722 11740
Laski bankovci..... 95 26 95 45
Rublji........ 252-75 263 50
Dolarji........ ||    4'84| 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. aprila 1904. Termin.
1606 — 1615 — 639 25 640 25 758—! 759 — 249*50: 250-60 619—' 620 — 408-75; 409 76
1900 — 1910 — 48^50 487-50 34H—! 352 — 454 —j 456 — 151—! 155 —
Pšenica za april ....
Okt. 1903 . . prih. spomlad maj 1904 . . maj .... Efektiv, vzdržno
Koruza Oves
za 60 kg K 803 50 „ ,. 811 50 „ „ 815 60 || „ 518 60 534
Meteorologično poročilo.
Vfiina nad mori en S06*a.  Srednji ankčni *l»k 7S6-0 mm
r= Čas c* |opazo-< vania !	Stan}<3 barometra v mm.	te ag o s c_ P ~ ■***	Vetrovi	Nebo
9. J9. zv. j 737 6 10. 7. zj.    7o5 8 , j2.pop.i 733 9		80 , si. sever 4 3 si. svzhod 150 p.m. zah.		jasno skoro jas. del. jasno
Srednja temperatura sobote:  9 0°, oormate: 8'5° Mokrina v 24 urah : 0 0 rnm.
Rodbina Franc vi it rt! nt* naznanja tužnim srcem v lastnem in v imenu ostalih Borodnikov preža-lostno vest, da je v nedeljo, dne 10. t. m., ob 9. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previđena s sveto-tajstvi, zamrla naSa predobra mati in tašča, gospa
Barbara Plank
roj. Marenko
v 88. letu svoje starosti.
Pogreb predrage ranjke se bode vrail v torek, dne 12. t. m., ob b uri popoludne iz hiše žalosti, Cerkvene ulice St. 6.
Predrago ran j ko priporočamo V
molitev in prijazen spomin.
Svete mase zadušnice se bodo
brale v farni cerkvi svetega Janeza Kr»tnika 1(23
Ljubljana, 11. aprila 1904.
Mesto vsacega druzega naznanila.
„Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani" javlja tužno vest, da je njen mnogoletni zaslužni načelnik nadzorstva, častiti gospod
Alojzij Stare
častni papežev komornik In posestnik v Ljubljani
dne 10. aprila 1904 v starosti 68 let preminul.
Pogreb prerano umrlega bode dne 11. aprila 1904 ob 5 uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče Sv. Krištofa.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1904.
M6o se
stanovanje
z najmanj štirimi sobami za avgust.
Ponudbe naj se pošiljajo uprav-ništvu „Slov. Naroda". 933-5
Okoli 70 metrov
železne
ograje
z okvirnimi ploščami ali brez njib
se prav ceno proda.
Več se izve v Frančiškanskih ulicah fitev. 8 — pri fotografu Landau. 991—3
TTT
J-užnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je iskreno ljubljeni brat, preČastiti g*ospod
m o ti s i g n o r
župnijski upravitelj v pok., častni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., apostolski
sindik frančiškanske provincije sv. Križa itd.
danes v nedeljo, dne 10. aprila t. L, ob polu 1 uri po polnoči po kratki bolezni in sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v 69. letu starosti poi olnoma Bogu vdan izdibnil svojo blago dušo.
Truplo predragega rajnika bode v po n del jek, dne 11. t. m., ob 5. uri popoldne v mrtvašnici pri sv. Krištofu slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališču pokopano.
Sv. maše zadušnice darovale se bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 10. aprila 1904.
Sestra in bratje.
Venci se na željo rajnika hvaležno odklanjajo.
Tuge polni naznanjamo vsem sorodnikom., prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nas nepozabni in preljubi soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Matija Peršin
posestnik in gostilničar na Zg. Rožniku
v soboto, dne 9. aprila 1904, ob 1 /, 10. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče po kratki mučni bolezni v starosti 76 let mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bode v ponedeljek, dne 11. aprila 1904, ob 4. uri popoldne prepeljalo z Rožnika na viško pokopališče k zadnjemu počitku.
Sv. mase za pokoj rajnika se bodo brale pri če. očetih frančiškanih v župni cerkvi in podružnicah.
Blagi pokojnik se priporoča v molitev in prijazen spomin.
Na Z g. Rožniku, dne 10. aprila 1904.
Jerica Peršin
soproga.
Roza dr. Kavčičeva Dr. Jakob Kavčič
hči. c. kr. dež. sodn. svetnik
zet.
1018
Danica, Zorka, Jelica
vnukinje.
%
.4
r
v
¥ «1*
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj razno vrstnejSih kombinacijah pod tako  ugodnimi  pogoji, ko
nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujoCimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
WW
Prodajalka
ki tudi lahko vstopi kot trafikantinja, želi s lf>. junijem svojo sedanjo službo premeniti. 932-4
Učenec
ki je dovršil 2 ali vsaj 1 srednjo šolo, krepke postave, se sprejme takoj v
997    trgovino z mešanim blagom 3
Albin Rant v Kranju.
Izdatno eksistenco
si ustvari vsakdo, ki prevzame za mesto
in okolico samoprodajo nafiega svojčas pat. kons. predmeta. Že itak lahko razpečavanje te^a predmeta se podpre Se z uspeftno reklamo. — Samo poštene, pridne osebe z 240 - 360 K gotovine naj poftiJjajo ponudbe pod N. 507 na naslov: Haasensteln A Vogler, Draždanl (DresdenK 1019—1
Učenec
se sprejme takoj
za manufakturno trgovino v Ljubljani.
Ponudbe na upravniŠtvo „ Slovenskega Narodatt. 101«-2
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje tlobrr harmonije domačega in amerikanskoga sestava, kakor tudi Kanov I rje, planine in plnalne »troje. — Daje ee tudi na obroke. I Ceniki na zahtevanje 49      brezplaCno. 1294
deček
sposoben za trgovino se sprejme v večjo trgovino na deželi.
Ponudbe na upravništvo r Slovenskega Naroda-*. 996—^
Poskusite
Varstvena znamka.
Ogreva In ožfvlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje Lastnik:
Po okusu in mdra vem učinku prvak j likerjev.
5—81
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana,!
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačn.
Zgodovinska povest
lz francofiklli ^u«ov
r ulitim (irinnil"
(ponatis iz „Slov. Naroda-)
W je izšla!
Ta povest jc, izhajaje v ,81 n Narodiiu, vzbudila mnogo pozornosti živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo  morali na mnogostransko izrecuo zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi »e edino-le pri
L. Sclmentnerju v Ljubljani.
Iztis po K I-6O, po pošti K l-so
vzajemna zavarovalna "baniia -v Fra>gri< Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačano odškodnine in kapitalije; 75,000.000 k. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m larnUozI slovaniho-narodno upraio. 3-41
V«* pojasnil* daj«:
Generalni ZaStop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banftnej hi&i
Zavaruje poalopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah škode cenjujo takoj injnajkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobiCka iidatce podpore v narodne in obCnokonatn«) namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan T a v d a r.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
MV
E 
JT