Katja Hrobat Virloget »Poljubiti Babo«. O slovanskem in predslovanskem mitskem liku Prispevek obravnava segment ustnega izročila o krajini Krasa,1 in sicer del, ki se navezuje na kamnite monolite po imenu Baba. Dosedanje raziskave so na- kazovale analogije babe po vsem slovanskem svetu, zaradi česar je bilo mogo- če interpretirati folklorni lik babe kot ostanek določenih slovanskih mitičnih predstav.2 Novost pričujoče razprave je v odkritju novih primerjav specično kraškemu izročilu, ki presegajo zgolj slovanske okvire in s tem odpirajo nove možnosti interpretacij. O BABAH NA PRIMORSKEM IN PO SLOVANSKEM SVETU Izhodišče raziskav sta dva kamnita monolita na Krasu po imenu Baba, pri Rodiku in pri Opčinah nad Trstom. Pri Rodiku se ljudje spominjajo kamni- tega monolita po imenu Baba, ki naj bi v predstavah domačinov imela »kuk r obliko riti, žj nske, in prsa«.3 Na Babo s Trsta se navezuje izročilo s celotnega Krasa in dela Brkinov, ki je precej obsceno. Ko so si želeli otroci v Trst s star- ši, so jih starši ustrahovali, da bodo morali ob prvem odhodu v Trst poljubi- ti šmrkavo staro babo ali ji pihati v rit. Čeprav večina ljudi ni vedela, kaj naj bi bila Baba s Trsta, so jo najstarejši povezovali s fontano, ena izmed njih pa je poudarila, da naj bi se Baba s Trsta imenovala zato, ker je bila ta fontana v bližini javne hiše, iz katere naj bi prostitutke hodile po vodo. Najstarejša go- 1 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo. 2 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 207–26; ista, »Ustno izročilo o kamnitih Babah«; »Various Spatial Aspects«. 3 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 186. 68 Katja Hrobat Virloget spa z Opčin pri Trstu, ki je v otroštvu hodila v Trst iz okolice Postojne, pa se je spominjala kamnitega monolita na meji med Opčinami in Trstom, ki so ga ob gradnji ceste uničili.4 Enako ustrahovanje otrok, da bodo morali ob prvem odhodu v bližnje mesto poljubiti kamnit monolit, šmrkavo Babo, jo pljuniti ali ji odjesti smr- kelj, so poznali tudi v več krajih okrog Ajdovščine v Vipavski dolini, na ob- močju Ilirske Bistrice za prvi odhod v Reko, v Čičariji za Trst in na otokih ter na celini Kvarnerja na Hrvaškem.5 Dokaz, da so kamniti monoliti predsta- vljali personikacijo ženske, je iz žive skale izklesana Baba z veliko glavo in poudarjenimi ženskimi boki ter prsmi na starem vhodu v mesto Grobnik v hrvaški Istri,6 ki ima še kaštelirsko/prazgodovinsko osnovo.7 Baba se zdi vseprisoten, vendar fragmentarno ohranjen fenomen v izro- čilih vseh slovanskih ljudstev vse do Rusije. Označuje najrazličnejše pojave od ženskega demona do kruha, zadnjega snopa žita, žitnega duha, delov ljud- skih orodij in delov arhitekture, hribov, padavinskih pojavov, mraza, lune, ozvezdij, mavrice, dni, mesecev in obdobij v letu itd.8 Na Krasu in v Čičari- ji z babo označujejo sklepni kamen v apnenici, železni podstavek za klepanje kose, kos ledu kot podlago v ledenici, del portala in kamen v otroški igri. Pre- več je pomenov besede baba v slovenskem in v drugih slovanskih jezikih, da bi jih vse naštevala, 9 je pa mogoče opaziti dve splošni pomenski značilnosti. Na splošno beseda baba označuje nekaj, kar služi za podporo, osnovo, podlago10 (kot na primer steber pri kozolcu, sklepni kamen apnenice, led kot podlaga za metanje ledu v ledenici).11 Pri poimenovanjih je mogoče opaziti, da baba po eni strani označuje stare, iztrošene, nerodovitne, zato manj vre- dne stvari, po drugi strani pa mlade, žive, bujne, rodne stvari12 (recimo pri opoziciji babe kot starke, čarovnice s poudarjenimi negativnimi lastnostmi, piškavega oreha na Krasu nasproti babe kot mlade ženske, matere, samice – z zdravo življenjsko močjo, telesno privlačnostjo, plodnostjo itd.). Imaginarni babi (Velika Planina) in kamnitim Babam so ponekod daro- vali pridelke (Velebit) ali venčke, zimzeleno rastlinje, rože (Črni babi v Po- sočju, ki so jo trikrat letno zdrgnili z orehovimi lupinami) v prošnjah in v zahvalo za zdravje živine (Velebit) ali v suši ali za dobro letino (Črna baba v 4 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 187–91. 5 Vince-Pallua, »History and Legend in Stone«; Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 195–98; izročilo z območja Ilirske Bistrice povedala arheologinja Sabina Pugelj po pripovedovanju babice s Ko- sez. 6 Vince-Pallua, »History and Legend in Stone«, 286–87. 7 Pod naseljem je železnodobna nekropola Grobnik, glej Blečič, »Ukrasna plošča iz Grobnika«. 8 Glej več v Piškur, »Pomenska analiza besede baba«; Ternovskaja, Tolstoj, »Baba«, 122–23; Tolstoj, »Baba«, 38–39; Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev, 192, 238; Kuret, »K imenu Sredozimke«; Ku- ret, »Sredozimka pri Slovencih«; Terseglav, »Babje poletje«, 19; Marjanić, »e Dyadic Goddess and Duotheism«,197; Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 192–95. 9 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 192–95. 10 Piškur, »Pomenska analiza besede baba«, 13; Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 195. 11 Bugarič in Hrobat, »Opis ledeničarske dejavnosti«, 13. 12 Piškur, »Pomenska analiza besede baba«, 10. 69»Poljubiti Babo«. O slovanskem in predslovanskem mitskem liku Posočju), glede na njih so napovedovali prihodnost, na skali Stara Baba nad Ajdovščino so na Jurjevo plesali, igrali in jedli itd. Obredja ob Babah so zabe- ležena tudi v Makedoniji. V Golcu v Čičariji so kamniti Babi darovali tri dni zapored za kresni dan v obredju po imenu »tridan«, prvič vodo, drugič pepel in oglje, tretjič zemljo z doma, pri čemer so vsak element odnesli še vrh po- sameznega hriba, pri Babi pa so zakurili kres.13 Trojnost spominja na izroči- lo iz zahodnih delov Slovenije o prostorskem konceptu »tročana«, ki je odraz starih verovanj v tri osnovne sile narave in v katerega so ravno tako vključene kamnite babe po imenu Štribabe.14 V izročilih s celotnega slovanskega sveta je baba povezana z vodo. Z babo namreč enačijo ali napovedujejo padavinske pojave (na primer srb. Babino proso - toča; Babja jeza, Babje pšeno – sodra) ali hitre vremenske spremem- be. Slednje velja še posebej za pojav imenovan Babji kot, ki v srbščini, češčini, hrvaščini in slovenščini označuje kraj, od koder prihajajo nevihtni oblaki (na primer črn oblak nad Železno babico v Lokvi naj bi v Divačo prinašal nevih- to15 ali napovedovanje vremena, dežja, na Banjški planoti po hribu Matajur ali Baba16).17 Na Veliki Planini so pastirji darovali kruh ob odhodu na prvo pašo, da ne bi baba prinesla toče,18 v Ravnah nad Cerknim pa naj bi v dvajsetih le- tih 20. stoletja zazidali jamo po toči, ker naj bi verjeli, da iz nje prihajajo babe, ki povzročajo ledene nevihte.19 Voda je razvidna v pridevnikih za mokroto, s katerimi poimenujejo babe, kot recimo smrkava, blatna,20 ponekod je bilo potrebno Babam odjesti smrkelj ali jih pljuniti, kot recimo v Budanjah pri Aj- dovščini ali pri Babi s Trsta,21 pogosto so tudi skalni monoliti Babe postavlje- ni ob vodnih hudournikih ali vodi (recimo čez šmrkavo Babo na Grobniku teče voda iz vodnjaka nad njo).22 Še posebej izpovedna je povedka iz Rodika o Babi, v kateri postane babin urin dež, uscankin dež: Baba je baba in najboljša je slaba. Ma, tako slaba kot je rodiška baba, je ni na svetu. In kako je gnusna. Prej ko pride v vas, se ustavi na Čelevem in Kra- siču. Eno nogo dene na Čuk, se obrne proti Slopam, pokaže Rodiku ret in 13 Möderndorfer, Verovanja, uvere, običaji Slovencev, 221; Medvešček in Podobnik (v tisku); Med- vešček, Let v lunino senco, 43–48, 136–37, 199; Cevc, »Verovanja v Alpah«, 132–33; Marković, Na- rodni život I običaji sezonskih stočara na Velebitu, 126–27; Pleterski, »Nekateri topografski vidiki obrednih mest«; Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 198–204; Vražinovski, Rečnik na narodnata mito- logija na Makedoncite, 218–19; Medvešček, Na rdečem oblaku vinograd rase. 14 Pleterski, »Poliški tročan«. 15 Povedal dr. Ladislav Placer. 16 Arheologu Mihu Miheliču povedal Pavel Medvešček. 17 Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev, 192, 238; Piškur, »Pomenska analiza besede baba«; Terno- vskaja in Tolstoj, »Baba«, 122–23; Tolstoj, »Baba«, 38–39. 18 Cevc, »Verovanja v Alpah«, 132–33. 19 Povedal Rafael Podobnik; za druge primere glej Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 207–11. 20 Po informacijah arheologinje Sabine Pugelj na območju Ilirske Bistrice pravijo baba otroškemu smrklju (močnemu) in kisovi matici, ki ima podobno strukturo. Zanimivo, da se na mesto šmr- kave Babe pri Opčinah pri Trstu navezuje povedka o srečanju smrklja in bolhe, glej Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 209. 21 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 198. 22 Vince-Pallua, »History and Legend in stone«. 70 Katja Hrobat Virloget reče: PRDEC NAGAJA, FITA NE DAJA, VEN NAJ GRE! To ponovi trikrat in potlej prdne. Prdi dolgo dolgo in njena sapa je taka kot ena gorka burja. Potlej se obrne in se poščije in njena voda je kakor gorek dež. In zato reče- jo njeni sapi v Rodiku uscanka in dežju uscankin dež. Ko se baba olajša, se odpravi tja v Italijo, v Milan. Ko je že daleč, se obrne proti Rodiku in dvigne krilo in pokaže vse, kar ima spodaj. Takrat se dvignejo oblaki. In takrat re- čejo: »Baba je dvignila krilo, nebo se bo zjasnilo, dežja ne bo!« Tako je to.23 Tako kot postane babin urin dež, se tudi njen »prdec« spremeni v ve- ter, kar nakazuje odnos med makro- in mikro-kozmosom, opažen v indo- evropskih mitičnih izročilih.24 Povezava med telesnimi vetrovi babe in ve- tra je razvidna tudi v slovenskem ljudskem izročilu, po katerem spušča veter stara baba iz luknje vselej, ko se razjezi.25 Lahko bi rekli, da je obraten proces spuščanju telesnih vetrov babe izročilo o pihanju babe v zadnjico, saj so otro- ke iz Vodic, Rodika, Slop in s Postonjskega strašili, da bodo morali ob prvem odhodu v Trst »poštemat šmrkovo babo in ji /…/ pihat v ret.«26 Povezava med telesnimi vetrovi in babo je razvidna tudi v povedki iz Makedonije, po kate- ri »baba Marta« kot personikacija meseca marca zaradi žalitve s prdenjem okamni starko.27 Neposredna povezava z mestom spuščanja telesnih vetrov je že sama beseda baba, ki etimološko pomeni »anus«, »obstetrix« – porodni- štvo.28 To povezavo potrjuje tudi raziskava Mirjam Mencej, ki je na širokem folklornem gradivu iz celotne Evrope pokazala jasne povezave med spušča- njem telesnih vetrov in vetrov ter hkrati s spočetjem, rojstvom in novimi du- šami.29 Z dvigom krila v rodiškem izročilu baba, v Vipavski dolini »Furlanka«, povzroči lepo vreme, kar spominja na obscen dvig krila starke Bavbóne (gr. Baubó) iz homerske himne Demetri, ki oživi Demetro. Sicer dvig krila bo- ginj, ki prinaša veselje, ni prisoten le v grški mitologiji, temveč tudi v Egip- tu in na Japonskem.30 Svetlana Slapšak interpretira lik Bavbóne v helenizmu v kontekstu misoginije. Bavbóna simbolizira sramoten predel ženskega te- lesa in hkrati nevarno, divjo žensko seksualnost, še posebno tisto nedovo- ljeno, seksualnost starih žensk.31 Sicer je veljalo pri Srbih in Vlahih plazenje pod krilom babe (najstarejše žene v vasi, ki je že rodila) za obredno zaščito 23 Peršolja, Rodiške pravce in zgodbe, 27. Enako pripoveduje tudi drugi sogovornik iz Rodika, glej Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 229, 252. 24 Lincoln, Myth, Cosmos, and Society, 17, 57. Na 3. Grošljevem simpoziju »Antični miti v besedi, podobi in zvoku« 22. oktobra 2011 je bila podana analogija v reku, Jupiter »dežuje«, urinira. 25 Kropej, »Veter«, 669. 26 Za druge primere glej v Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 188, 210–11; Vince-Pallua, »History and Legend in stone«, 285; Peršolja, Rodiške pravce in zgodbe, 27. 27 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 210. 28 Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, 7. 29 Mencej, »Duši v vetre«, 227–44. 30 Devereux, Bauba – mitska vulva, 21–22, 34–36, 59-61, 73–74; Kerény, e Gods of the Greeks, 244. 31 Slapšak, »Baubo: slika iz arheologije misoginije«, 15–21. 71»Poljubiti Babo«. O slovanskem in predslovanskem mitskem liku pred kugo, v Makedoniji pa sta šego opravljala mladoporočenca ob izgovor- javi magičnih formul za rodovitnost. Dotikanje intimnih delov, tako vagine kot zadnjice, naj bi v izročilu Balkana ščitilo pred različnimi boleznimi.32 V toponimih Slovenije, Hrvaške in Makedonije se v povezavi z babo po- navlja vzorec z manifestacijo dveh nasprotnih mitskih karakterjev v kraji- ni, nebeškega moškega božanstva (primer Perun, Treskavec, Kresavnik) na- sproti htonskemu zlobnemu ženskemu aspektu (primer Treskavec nasproti Babune, Mukoši, Pali Babe, Besne babe pri Prilepu v Makedoniji, Kresavnik nasproti Babin grobu v okolici Števerjana / San Floriano del Collio v goriški pokrajini v Italiji, pri slednjem sta zanimiva tudi toponima V sveti meji in Trebežišče, kar Radoslav Katičić izpeljuje iz slovanske besede treba, žrtev).33 Mitologizacijo krajine so prepoznali že mnogi arheologi in etnologi. V njej v glavnem prepoznavajo tridelni vzorec dveh vrhov z vodo na sredini, kar naj bi ustrezalo trojni strukturi manifestacije treh glavnih staroslovanskih bo- žanstev v krajini, Peruna, Velesa in Mokoši.34 Mitologizacija krajine je sicer znana tudi iz antičnih pisnih virov. Pavzanias tako omenja skalo, kjer naj bi bil Kronos prevaran, drugo, v katero naj bi se spremenila Dionizova lisica, mesta grobov mitičnih junakov, fontano, v kateri naj bi si Ojdip umil krvave roke, mesto Kačje glave, kjer naj bi Tejrezias kači odsekal glavo itd.35 Pogosto so Babe v bližini arheološkega najdišča oziroma na območju koncentracije arheoloških struktur. Recimo, na Rodiškem je prazgodovinska in antična naselbina Ajdovščina nad Rodikom ter prazgodovinsko gradišče Debela griža, monumentalna Baba nad Prilepom v Makedoniji pa stoji na robu višinske akropole iz helenističnega, poznorimskega in slovansko-bizan- tinskega obdobja. Šmrkava baba iz Grobnika je vklesana v živo steno ob vho- du v staro naselje, ki sloni na prazgodovinskem gradišču.36 Baba je po celotnem slovanskem svetu najpogosteje povezana z goro, kar bi po mnenju Nikolasa Čausidisa lahko nakazovalo širše evrazijske predsta- ve o gori kot zemlji in ženski/materi.37 Sicer je mogoče opaziti, da se toponim Baba večinoma nanaša na goro, hrib ali skalo, ki je razklana (na primer ska- la na hribu Baba nad Kokro, gora Velika baba v Reziji, Dovška Baba itd.).38 Razklanost bi bilo mogoče razumeti v luči hipoteze Andreja Pleterskega, ki v babi prepoznava simboliko ženskega mednožja, torej matere zemlje, od koder 32 Risteski, »Selska svadba«, 36; Vukanović, »Studije iz Balkanskog folklora«, 16–22. 33 Katičić, Božanski boj, 307–309; o makedonskih toponimih Čausidis, »Mythologization of the Mountain«, 278–83; ostale primere glej Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 214–19. 34 Pleterski, »Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih«, 165–85; Šmitek, Mitološko izro- čilo Slovencev, 219–40; Katičić, Božanski boj, 285–326; Belaj, »Mit u prostoru«, 5–40. 35 Paus. 8.36., 9.19. 36 Za Rodik glej Slapšak in Hrobat, »Detecting Ritual Landscape in Oral Tradition«, 301–10; Mar- chesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia, 80; za Prilep glej Lilčić in Mit- kovski, »‘Baba’ – Prilep«, 147–49; o železnodobnem pokopališču pod Grobnikom glej Blečič, »Ukrasna plošča iz Grobnika«, 331; drugi primeri: glej Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 204–206. 37 Čausidis, »Mythologization of the Mountain«, 274–78. 38 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 220–22. 72 Katja Hrobat Virloget prihajamo. Po njegovem mnenju postane s tega stališča razumljivo, zakaj so babe v izročilu sluzave, urinirajo in spuščajo vetrove.39 Toponimi enačijo dele telesa babe s segmenti gore (Babin kolk, koleno, glava, zob, nos, hrbet, trebuh in Babja jama).40 Tudi iz kraškega izročila, po katerem so otroku, ki je padel na tla, rekli, da je poljubil šmrkavo babo, je mogoče sklepati, da šmrkava baba ne more biti nič drugega kot zemlja sama.41 Doslej je bilo izročilu o babi mogoče najti analogije po vsem slovanskem svetu. Opolzkost, grotesknost izročil o babi je primerljiva s podobo edinega ženskega božanstva iz panteona ruskega kneza Vladimirja (leta 980), Mo- koši. Etimologija Mokoš izhaja iz »moker, vlažen«, kar je najpogostejši pri- devnik babe. Na njej posvečen dan, petek, so obstajali številni tabuji, kot so prepovedi spuščanja kodelje, pranja perila, tabu spolnih odnosov. Ljudje so jo povezovali z razuzdanostjo, v njeni podobi so poudarjene njene seksualne lastnosti. V ruskih krščanskih obrazcih iz 16. stoletja je vprašanje ženski, če je hodila k Mokoši, pomenilo, ali je grešila v smislu razuzdanosti.42 Opolz- kost, razuzdanost se skriva v izročilih o poljubljanju ali pihanju v zadnjico šmrkave babe, o čemer so se ljudje sramovali pripovedovati, na njen seksualni kontekst nakazuje povezovanje pripovedovalke Babe s Trsta s prostitutkami, Babo z Rodika so si predstavljali s poudarjenimi ženskimi atributi, kot je tudi izklesano pri Babi na Grobniku. V opoziciji moškega ognja in ženske babe v krajini je mogoče prepoznati antitezo med Mokošjo in Perunom. Boris Ryba- kov interpretira Mokoš kot personikacijo Matere zemlje.43 V ruski folklori zemljo poimenujejo »Mater vlažna zemlja«.44 Oboje spominja na predstave o vlažni, mokri, sluzavi – šmrkavi babi kot personikaciji zemlje, kot nakazuje kraško izročilo.45 POLJUB »STARKE« IN SORODNA IZROČILA PO EVROPI In vendar poljub šmrkave babe ob padcu na tla niso poznali le otroci s Krasa, temveč, kot se je v zadnjem času pokazalo, tudi od drugod. Študent arheolo- gije Davide Ermacora z Univerze v Benetkah me je opozoril na povsem enaka 39 Pleterski, »Nekateri topografski vidiki obrednih mest«, 42. Pri tem je zanimivo, da je ena od pri- povedovalk pojasnila, da naj bi bila Baba s Trsta zato, ker naj bi k njej (kot fontani) hodile prosti- tutke po vodo. Glej Hrobat, Ko baba dvigne krilo, 222. 40 Čausidis, »Mythologization of the Mountain«, 274–78. 41 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 220: »/…/ Sogovornik iz Pliskovice: In pole je pal /padel/ na nus! Da si bješu /poljubil/ babu, so rekli pole, ne. /smeh/.« Podobna pripoved je iz Svetega. 42 Toporov, Predzgodovina književnosti pri Slovanih, 47–50; Kropej, »Slovene Midwinter Deities and Personications of days«, 188–94. 43 Rybakov, Le paganisme des anciens Slaves, 396–97. 44 Johns, »Baba Iagavand the Russian Mother«, 32. 45 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 222–23. 73»Poljubiti Babo«. O slovanskem in predslovanskem mitskem liku izročila izven slovenskega območja, v romanskem svetu.46 Tovrstne primer- jave bi nakazovale veliko večjo arhaičnost izročil kraških izročil, ki presegajo zgolj slovanski kontekst. Na italijanskem spletnem viru o ustnem izročilu Cinque terre in Val di Vara v Liguriji na severozahodu Italije je mogoče prebrati, da se reče otroku, ki je padel na tla, da je »šel poljubit rit Velike matere« (t’ei anetu a bajà u cù aa maimunna). Na kraško izročilo še bolj spominja enak rek iz Serra di Lerici, le da se nanaša na »starko«, la Vecchia.47 Izraz starka se v enakih kontekstih kot v kraškem izročilu uporablja tudi v Franciji in drugod v Italiji. Ravno tako so otrokom v Franciji, ko so prvič odšli v mesta Fouras, Saintes in st omas de Conac, govorili, da se na mest- nih vratih nahaja starka, ki zahteva od vsakega novinca groteskni poklon po- ljuba na zadnjico z aluzijo na njeno umazanost. V mestu Fouras so vprašali novinca, če je videl luno (podnevi!). Novega obiskovalca so peljali v določeno jamo z luknjo na stropu, ki je služila prostaškim šlam. V belgijski Valoniji naj bi tudi podobno strašili s starko, ki je bila kot neke vrste »bav-bav«. Zanimi- va je šega v mestu Étaules v francoski Bretaniji, kjer so gojitelji ostrig morali »poljubiti rit starke« vsakič, ko so prvič vstopili v območje ostrig. V Brionu so izraz aller a Brion bijer le cul de la vielle ali bijer ou biser le fond de la viel- le48 uporabljali za poražence v posebni igri z žogami (boule de Fort) in v igrah na karte.49 Podobne izraze povezane s poljubljanjem starke je mogoče zaslediti v Ita- liji. V dolinah Ade in Mere ob vznožju Alp v severni Italiji je izraz baciare la vecchia ali baciare il didietro alla vecchia50 v odtenkih različnih narečij in po- dobnih krajevnih pomenov pomenil »prvič se odpraviti nekam« ali ponekod celo »vstopiti v hišo prvič«. Remo Bracchi med mnogimi izročili iz obeh do- lin omenja tudi toponime, ki se navezujejo na ime starke, pri čemer se je bilo pri enem izmed njih pri prvem mimohodu potrebno pokloniti nevidni starki iz jame.51 Po informacijah študenta arheologije Davida Ermacora so v Furla- niji otroke iz Saurisa/Zahre, ki so prvič šli iz doline, strašili, da bodo morali poljubiti rit stare čarovnice Belin, ki je vezana na določen del ozemlja in naj bi imela veliko od »dreka« umazano zadnjico. Podobna izročila je mogoče najti tudi na italijanskih spletnih straneh.52 Da ne bi šli s starši v mlin, so otroke v 46 Davidu Ermacori se zahvaljujem za informacije o večini literature iz Francije in Italije, kar je omogočilo nastanek tega članka. 47 http://www.paleoastronomia.com/articoli/shopexd.asp?id=90 (obiskano 6.2.2012). Spletni vir sicer navaja, da se maimunna nanaša na Veliko Mater, Magno Mater Latinov, vendar lahko je- mljemo take trditve z zadržkom, saj ne gre za znanstveno hipotezo. 48 »Iti v Brion poljubiti rit/zadnjico starke.« 49 Delavigne, »Sur les expressions angevines. ‘Aller à Brion bijer le cul de la Vieille’; étude ethno- mythique de littérature orale«, 111–43. Originalni zgoraj omenjeni izreki: As-tu été a Fouras? As- tu vu la lune mon gars?(en plein jour!). 50 Slov.: »Poljubiti to staro« ali »poljubiti zadnjico te stare/starke«. 51 Bracchi, Nomi e volti della paura nelle valli dell’Adda e della Mera, 335–38. 52 Poleg informacij Davida Ermacora je izročilo mogoče zaslediti na sledeči spletni strani: http:// www.italia-eventi.com/2010/12/der-orsh-vander-belin-il-sedere-della.html, obiskano 12.2.2012. 74 Katja Hrobat Virloget vasi Serra v italijanski Liguriji strašili, da bodo morali poljubiti zadnjico star- ke (no vegnie sinò te devi basae er cuo aa vecia).53 Na spletni strani nekega li- terarnega tekmovanja je najti zapis, ki priča, da so enaka izročila poznali tudi na jugu Italije, v Beneventu. V pripovedi je zapisano izročilo o tem, da kdor je šel prvič v mesto Benevento, je moral pred mostom Calore poljubiti zadnjico najstarejše čarovnice.54 Če v poljubljanju bab ali stark prepoznamo določeno vrsto poklona, je mogoče v ta kontekst umestiti tudi izročilo iz otoka Yeu v francoski Breta- nji, kjer so otroci ob mimohodu megalit naslavljali z babica in mu darovali dva kamenčka, rekoč: »Babica, tu imaš kruh in slanino«. Sicer je tudi drugod v Franciji mogoče zaslediti izročilo o poljubljanju megalitov ob mimohodu.55 Podobna izročila je mogoče zaslediti širom Evrope. V Franciji in v Makedo- niji so h kamnom, megalitom, v Makedoniji imenovanim Babe, hodile žen- ske v prošnjah za plodnost in iz njih strgale pesek ali se drgnile ob nje.56 V švicarskih Alpah je poznano izročilo o poljubljanju ti. »kamnitih nevest« – Brautstein.57 Izročila iz dolin Ade in Mere v severni Italiji so povsem enaka tudi v povezovanju babe/starke kot zične geografske lokacije in ljudskega napove- dovanja slabega vremena. Kot zgoraj omenjeno, na Banjščicah napovedujejo vremenske neprilike po hribu Baba ali Matajur, v Divači podobno pravijo, da črn oblak nad Železno babo prinaša vedno nevihto58, Babji kot v večini slo- vanskih jezikov označuje kraj, od koder prihajajo nevihtni oblaki.59 Podoben pomen ima tudi izraz iz Dolin Ade in Mere al böc' de la véglia z več narečni- mi različicami, ki označuje ali pas zaprtega neba nad določenimi pobočji ali udorino na gorskem grebenu, po katerem so ljudje napovedovali vreme, po- slabšanje vremena.60 BABA OZIROMA STARKA – OSTANEK ARHAIČNE MITOLOGIJE Zgoraj omenjene analogije kažejo na izredno široko razprostranjenost izro- čila o babah oziroma starkah. Ne le, da je lik prisoten v najrazličnejših ljud- skih poimenovanjih in šegah po vsem slovanskem svetu, pokazali smo, da je 53 http://www.paleoastronomia.com/articoli/shopexd.asp?id=90, obiskano 6.2.2012. 54 Da gre za Benevento v Kampaniji na jugu Italije, je razvidno po mostu, imenovanem Calore, na vhodu v Benevento; http://www.metrocampanianordest.it/marketing-iniziative-concorso_ elenco_rac_.asp, obiskano 11.2 2012. 55 Sébillot, Riti precristiani nel folklore Europeo, 208–10. 56 Sébillot, Riti precristiani nel folklore Europeo, 10–12; Podatki za Makedonijo: Zoran Malinov z Instituta za folklor v Skopju, januarja 2007. 57 Glej Meier, Der Brautstein. Frauen, Steine und Hochzeitsbräuche. 58 Po pripovedovanju Pavla Medveščka za Matajur in dr. Ladislava Placerja za Divačo. 59 Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev, 192, 238. 60 Bracchi, Nomi e volti della paura, 337. 75»Poljubiti Babo«. O slovanskem in predslovanskem mitskem liku mogoče tako specična izročila, kot so poljubljanje babe in druga izročila, povezana z babo, razširjena po vsej Evropi. Če se je v začetku raziskave zde- lo, da je baba vseprisoten, vendar fragmentarno ohranjen fenomen v izročilih vseh slovanskih ljudstev vse do Rusije,61 je sedaj to spoznanje mogoče potrditi za celotno Evropo. Najbrž bi lahko na najrazličnejša izročila o babah oziro- ma starkah naleteli povsod, kjer bi se jih namenili iskati. Kar še posebej pre- seneča, je tolikšna podobnost tako specičnih in groteskno-obscenih izročil, predvsem kar se poljubljanja babe ali pihanja babine riti tiče. S folklornega vidika se v babi kaže ambivalentnost. Na to kažejo že po- imenovanja po eni strani iztrošenih, gnilih reči, po drugi vitalnih, nosilnih stvari. Babin degradiran, star, nerodoviten aspekt je mogoče zaznati v zastra- šujočih predstavah, ustrahovanjih z ogabnimi, blatnimi in smrkavimi »stari- mi babami« ob vstopu v mesto, v enačenju babe z nenadnim mrazom, zimo, z okrutno »babo Marto«, ki okamni starko, na smrt spominja ubijanje ali zaži- ganje zadnjih snopov, »bab« pri metvi ali mlatvi itd. Njen nasproten, življenj- ski, plodnostni vidik je prepoznaven v podobi poudarjenih ženskih telesnih atributov, njeni povezanosti z vodo, enačenju z (vlažno) zemljo, v njeni la- stnosti opore, podlage, nosilca strukture. V enačenju z atmosferskimi objek- ti in časovnimi obdobji se baba identicira z zemljo in celo skupaj z nebesno sfero s širšim makrokozmosom. Na mikronivoju vaške skupnosti deluje Baba kot povezovalka treh osnovnih elementov narave, ognja, zemlje in vode,62 kar se na makronivoju odraža v njeni moči nad dežjem, vetrom in soncem. Ob zažigu zadnjega snopa žita, »babe«, so na Krasu in drugod zaželeli enako (dobro letino) za naslednje leto. Zdi se, da baba zaključi en letni ciklus, dobro letino, ki se mora končati s »smrtjo«, da se naslednje leto lahko spet ob- novi. Šele smrt je tista, ki omogoča obnovitev življenja. Kar je podlaga celo- tnemu makrokozmosu, osnova konstrukciji, življenju, predstavlja tudi njegov konec, z babo se začne in konča.63 Kot neki osnovni princip življenja in smrti je pojem babe prodrl na vse ravni človekovega bivanja, od mikro- do makrokozmosa. Analogije iz slo- vanskega in romanskega sveta nakazujejo, da bi bilo potrebno v babi pre- poznati neki izredno star princip delovanja sveta. V obscenih in grotesknih izročilih o poljubljanju zadnjice ali same babe ob prvem prestopu na dolo- čeno območje je mogoče prepoznati neki ostanek iniciacijskega obreda tipa rite de passage, obreda prehoda.64 Znano je, da je otroška folklora zelo kon- zervativna, saj vanjo lahko ponikne še živa tradicija, ki je v nekem trenutku izgubila svoj namen in smisel.65 Po mnenju Raymonda Delavigne je v obsce- 61 Hrobat, »Various Spatial Aspects of Image of Baba«, 321. 62 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 286. 63 Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 286. 64 Delavigne, »Sur les expressions angevines«, 115. Hrobat, »Ustno izročilo o kamnitih babah«, 422. 65 Delavigne, »Sur les expressions angevines«, 132; Vince-Pallua, »History and Legend in Stone«, 285; Kuret, »K imenu sredozimke«, 82–83. 76 Katja Hrobat Virloget nih izročilih mogoče prepoznati degradirano obliko neke svete predkrščan- ske starke.66 Sodobna znanost je kritična do generalizirajoče »ženskocentrične« teori- je Marije Gimbutas o »Veliki materi«, boginji neolitika, spomin, na katero naj bi se ohranil v številnih antičnih boginjah in folklornih likih po vsej Evropi, od ruske babe jage, poljske babe jedze, litvanske in latvijske ragane, do basko- vske mari, nemške frau holle idr.67 Glede na tolikšno razprostranjenost izročil o babi oziroma starki po vsej Evropi je težko poiskati drugačno razlago. Pri tako razširjenih analogijah pri večini ljudstev Evrope je težko zanikati spo- min na obstoj neke prastare boginje. V izogib preveč posplošujočim hipotezam pa je le mogoče predvideva- ti, da takšna ženska mitološka gura ni edinstvena in sama zase. Že glede na konstanten par »babe in dedca« v pustnih likih, ustnem izročilu in tudi v krajini je potrebno dodati vsaj njen moški korelat. Glede na najnovejše razi- skave v mitologiji, kjer se vse bolj kaže tridelna verovanjska shema, ki ustre- za trem mitološkim likom (na primer v slovanskem svetu Baba ali Mokoš, Perun in Veles),68 trojnemu božanstvu (na primer Triglav v izročilu v Lokvi in v Bohinju)69 ali trodelnim strukturam v krajini70, bi lahko babo uvrstili v tridelni konceptualni model. Nenazadnje takšno trojnost nakazuje izročilo o kamniti Babi z Golca, kjer so ji na »tridan« ob solsticiju v treh dneh daro- vali tri osnovne elemente narave, vodo, ogenj in zemljo, kar so povezali tudi s tremi okoliškimi hribi. Na podoben način so kamnite Štribabe s Polic na Cerkljanskem sestavni del prostorskega koncepta »tročana«, ki je odraz sta- rih verovanj v tri osnovne sile narave.71 Trojnost je v vseh evropskih izroči- lih veljala za princip svetosti, kot del konceptualnega sistema se odraža tudi v simboliki svetovne osi, ki deli svet na kozmične ravni podzemlja, zemlje in nebes.72 Lik babe je vključen tudi v verovanjsko tradicijo z Zahodne Slovenije, ki deluje precej arhaično, v kateri je bila poleg hribov kačjih glav glavna kul- tna točka Babja jama ob Soči.73 Razprava je pokazala, da je mogoče v liku babe prepoznati del izjemno arhaičnega sistema, saj je v fragmentih ohranjen praktično po vsej Evropi. Izročila o babi tako ni več mogoče pojasnjevati zgolj kot ostanek slovanske mitologije, temveč je v njej mogoče prepoznati izredno arhaičen mitičen lik. 66 Delavigne, »Sur les expressions angevines«, 132. 67 Gimbutas, e Goddesses and Gods of Old Europe. 68 Toporov, Predzgodovina književnosti pri Slovanih. 69 Glej izročila v: Čok, V siju mesečine (v tisku). Vir za izročilo o Triglavu: ddr. Andrej Pleterski po pripovedovanju Čoka, deloma objavljeno v: Hrobat, Slovensko mitično izročilo na znamkah Po- šte Slovenije, 15. 70 Pleterski, »Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih«, 165–85; Šmitek, Mitološko izro- čilo Slovencev, 219–40; Katičić, Božanski boj, 285–326; Belaj, »Mit u prostoru«, 5–40. 71 Pleterski, »Poliški tročan«. 72 Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev, 33–72; primere svetih tridelnih glej v Hrobat, Ko Baba dvi- gne krilo, 151; o trojnem konceptualnem modelu glej Dumézil, Tridelna ideologija Indoevropej- cev. 73 Glej izročila v Medvešček, let v lunino senco. 77»Poljubiti Babo«. O slovanskem in predslovanskem mitskem liku Njene povezave s tremi elementi nakazujejo, da je najbrž morala biti del celo- vitejšega bolj celovitega verovanjskega sistema treh osnovnih sil narave. Večini pripovedovalcev s Krasa in drugod, kot je mogoče zaslediti tudi na italijanskih spletnih straneh,74 se zdi, da je ustrahovanje otrok s poljubljanjem šmrkave babe zgolj »pravljica«, ki je služila odvračanju otrok od tega, da bi starše spremljali v mesto, kot je Trst. Kot pravi sogovornik s Sežane, »… ena od teh zgodb je bla, da so otroci ostali doma, da ku greš u Trst in ku se spustiš dol proti hiš m, mur š kuš nt [poljubiti] eno grdo babo, ki ima velike br davi- ce, je šmrkava, ji teče z nusa in je grda, grda ku hudič, ma ne mur š j t mimu nje, ne smeš j t v Trst, te ne pustijo, če je nisi kušnu, evo tu j vse. /…/ No, ma p r njih je bla taka zgodba. Tu je bil v rjetnu en strah, da so odvračali od…«75 Pa vendar razširjenost tako specičnega izročila, od hrvaškega Kvarnerja, Krasa, Vipavske doline, Alp, Italije, vse do Francije nakazuje, da je mogoče v na prvi pogled tako banalni »pravljici« za otroke prepoznati obrise nekega ar- haičnega iniciacijskega obreda ob prvem prestopu na določeno območje, ve- zano na starodavno vseevropsko boginjo, gospodarico elementov. BIBLIOGR AFIJA Belaj, Vitomir. »Mit u prostoru.« Moščenički zbornik 3, št. 3 (2006): 5–39. Bezlaj, France. Etimološki slovar slovenskega jezika. Knjiga 1: A–J. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976. Blečič, Martina. »Ukrasna pojasna pločica iz Grobnika.« Opuscula archeologica 27 (2003): 331–36. Bracchi, Remo. Nomi e volti della paura nelle valli dell’Adda e della Mera. Zeitschri„ für romanische Philologie, Beihe„e 351. Tübingen: Walter de Gruyter, 2009. Bugarič, Boštjan, in Katja Hrobat. Opis ledeničarske dejavnosti v okolici Hrpelj in Kozine. Etnološka naloga. Koper: Gimnazija Koper (neobj.), 1994. Cevc, Tone. »Verovanja v Alpah.« V: Tone Cevc, ur., Človek v Alpah: desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah, 125–37. Zbirka Linguistica et phi- lologica 15. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2006. Čausidis, Nikos. »Mythologization of the Mountain (A Diachronic Survey of Examples from Macedonia and the wider Balkan region)«. V: Kata Kulakova, ur., Memory & Art. Interpretations, Vol 2., 261–303. Skopje: MANU, 2008. Čok, Boris. V siju mesečine. Ljubljana: Založba ZRC SAZU (v tisku). Delavigne, Raymond. »Sur les expressions angevines. ̔Aller à Brion bijer le cul de la Vieil- le’; étude ethno-mythique de littérature orale«. V: Actes du colloque de langue et littérature orales dans l'Ouest de la France: 111–43. Angers: Presses de l'Université d'Angers, 1982. Devereux, Georges. Bauba – mitska vulva. Prevod Radmila Zdjelar. Zagreb: August Ce- sarec, 1990. 74 Na primer http://www.metrocampanianordest.it/marketing-iniziative-concorso_elenco_rac_. asp ali http://www.italia-eventi.com/2010/12/der-orsh-vander-belin-il-sedere-della.html. 75 Celotno transkripcijo glej v: Hrobat, Ko Baba dvigne krilo, 187–88. 78 Katja Hrobat Virloget Dumézil, Georges. Tridelna ideologija Indoevropcev. Prevod in spremna beseda Braco Rotar. Ljubljana : ŠKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987. Gimbutas, Marija. e Goddesses and Gods of Old Europe: 6500–2500 BC. Myths and Cult Images. London: ames and Hudson, 1989. Hrobat, Katja. »Ustno izročilo o kamnitih babah med etnologijo in arheologijo.« V: In- grid Slavec Gradišnik, ur., Čar izročila, 407–25. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2008. ———. »Various Spatial Aspects of the Image of Baba.« V: Mirjam Mencej, ur., Space and Time in Europe. East and West, Past and Present, 321–36. Zbirka Županičeva knjižnica, št. 25. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2008. ———. Ko Baba dvigne krilo. Prostor in čas v folklori Krasa. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. ———. Slovensko mitično izročilo na znamkah Pošte Slovenije. Rače: Pošta Slovenije, 2011. Johns, Andreas. »Baba Iagavand the Russian Mother.« Slavic and east European Journal 42, št. 1 (1998): 21–36. Katičić, Radoslav. Božanski boj. Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine. Zagreb in Moščenićka draga: Ibis graka, Odsjek za etnologiju i kulturnu antro- pologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu in Katedra Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, 2008. Kerény, Károly. e Gods of the Greeks. Prevod Norman Cameron. London: ames and Hudson, 1988. Kropej, Monika. »Veter.« V: Angelos Baš, ur., Slovenski etnološki leksikon, 669. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. ———. »Slovene Midwinter Deities and Personications of days in the Yearly, Work, and Life Cycles.« V: Miram Mencej, ur., Space and Time in Europe. East and West, Past and Present, 181–90. Zbirka Županičeva knjižnica, št. 25. Ljubljana: Filozofska fa- kulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2008. Kuret, Niko. »K imenu sredozimke.« V: Helena Ložar-Podlogar, ur., Opuscula selecta/ Niko Kuret, 79–84. Dela /Razred za lološke in literarne vede, 43. Ljubljana: SAZU, 1997. ———. »Sredozimka pri Slovencih (Pehtra baba in torka).« V: Helena Ložar-Podlogar, ur., Opuscula selecta/Niko Kuret, 66–78. Dela /Razred za lološke in literarne vede, 43. Ljubljana: SAZU, 1997. Lincoln, Bruce. Myth, Cosmos, and Society. Indo-European emes of Creation and De- struction. Cambridge, Massachusetts in London: Harvard University Press, 1986. Marchesetti, Carlo. I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia. Trieste: Museo Civico di Storia Naturale, 1903. Lilčić, Viktor, in Aleksandar Mitkovski. »̔Baba’ – Prilep«, Zbornik, Arheologija 1 (1995): 147–51. Meier John. Der Brautstein. Frauen, Steine und Hochzeitsbräuche. Bern: Edition Ama- lia, 1996. Marjanić, Marjana. »e Dyadic Goddess and Duotheism in Nodilo’s e Ancient Faith of the Serbs and the Croats.« Studia Mythologica Slavica 6 (2003): 181–204. Marković, Mirko. Narodni život I običaji sezonskih stočara na Velebitu. Zbornik za na- rodni život i običaje Južnih Slavena. Knjiga 48. Zagreb: Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti, 1980. 79»Poljubiti Babo«. O slovanskem in predslovanskem mitskem liku Medvešček, Pavel. Na rdečem oblaku vinograd rase : pravce n štorje od Matajurja do Ko- rade. Ljubljana: Kmečki glas, 1990. ———. Let v lunino senco. Nova Gorica: Taura, 2006. Medvešček, Pavel, in Rafael Podobnik. Gradivo za knjigo v pripravi (v tisku). Mencej, Mirjam. »Duši v vetre.« V: Predrag Piper in Ljubinko Radenković, ur., Etnolingvistička proučavanja srpskog i drugih slovenskih jezika, 227–44. Srpski je- zik u svetlu savremenih lingvističkih teorija, knj. 3. Beograd: SANU, Odeljenje je- zika i književnosti, 2008. Möderndorfer, Vinko. Verovanja, uvere, običaji Slovencev. Druga knjiga. Prazniki. Celje: Družba sv. Mohorja, 1948. Pausanias. Description of Greece. Books VIII. 22-X. e Loeb Classical Library 297. Cam- bridge, Massachusetts, in London: Harvard University Press, 2000. Peršolja, Jasna Majda. Rodiške pravce in zgodbe. Ljubljana: Mladika, 2000. Piškur, Milena. »Pomenska analiza besede baba.« Jezik in slovstvo 10, št. 1 (1965): 6–15. Pleterski, Andrej. »Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih.« Zgodovinski časopis 50, št. 2 (1996): 163–85. ———. »Poliški tročan.« Studia mythologica Slavica 9 (2006): 41–58. ———. »Nekateri topografski vidiki obrednih mest.« Studia Ethnologica Croatica 21 (2009): 27–46. Risteski, Milan. »Selska svadba (IV).« Stremež (Spisanije za liuteratura, kulturni i opštestveni prašanja), godina VIII, januari–februari 1962; broj 1 (1962): 32–48. Rybakov, Boris. Le paganisme des anciens Slaves. Paris: Presses Universitaires de Fran- ce, 1994. Sébillot, Paul. Riti precristiani nel folklore Europeo. Milano: Xenia Edizioni, 1990. Slapšak, Svetlana. »Baubo: slika iz arheologije misoginije.« ProFemina 10, št. 35/36 (2004): 15–22. Slapšak, Božidar, in Katja Hrobat. »Detecting Ritual Landscape in Oral Tradition: the case of Rodik-Ajdovščina.« Histria Antiqua 13 (2005): 301–10. Šmitek, Zmago. Mitološko izročilo Slovencev. Svetinje preteklosti. Ljubljana: Študentska založba, 2004. Ternovskaja, O. A., in N.I. Tolstoj. »Baba.« V: Nikita Tolstoj, ur., Slavjanskie drevnosti: etnolingvističkij slovar, T.1: A-G., 122–23. Moskva: Meždunarodnye otnošenija, 1995. Terseglav, Marko. »Babje poletje.« V: Angelos Baš, ur., Slovenski etnološki leksikon, 19. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. Tolstoj, Nikita I. »Baba.« V: J. Petruhin et al., ur., Slavjanskaja mifologija. Enciklopedičeskij slovar, 38–39. Moskva: Elliz lak, 1995. Toporov, Vladimir N. Predzgodovina književnosti pri Slovanih. Poskus rekonstrukcije. Zbirka Županičeva knjižnica, št. 9. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za et- nologijo in kulturno antropologijo, 2002. Vince-Pallua, Jelka. »History and Legend in Stone – To Kiss the Baba.« Studia ethnologica Croatica 7/8 (1995/96): 281–92. Vražinovski, Tanas. Rečnik na narodnata mitologija na Makedoncite. Skopje: Matica Ma- kedonska, 2000. Vukanović, Tatomir P. »Studije iz Balkanskog folklora III.« Vranjski glasnik VII (1971): 165–274. 80 Katja Hrobat Virloget »KISSING THE CRONE«: ON A SLAVIC AND PRE- SLAVIC MYTHOLOGICAL FIGURE Summary e research focuses on the folklore regarding two monolith ‘Babas’ in the Karst region of Slovenia. From the Karst to the Vipava Valley and Croatian Istria, parents used the ‘baba’ to frighten their children, telling them that they would have to kiss or blow up the buttocks of the ugly ‘old baba’ (crone’) or swallow her snivel on their rst visit to a neighbouring town (for exam- ple, Trieste). roughout the area, stone ‘Babas’ were represented as person- ications of a repulsive old woman. At Grobnik in Croatian Istria, a ‘Baba’ with pronounced female attributes is carved in rock at the entrance to the old town. In some parts, the imaginary or stone ‘Babas’ were given oˆerings of crops. At Golec in Čičarija, a three-day ritual to ‘Baba’ was performed on Midsummer Day, oˆering her water, soil and ashes (from a bonre). Immola- tion and rituals performed in the immediate vicinity of ‘Babas’ are recorded also in Macedonia, as well as in France and Italy. e ‘Baba’ appears to be an omnipresent, yet fragmentarily preserved phenomenon in the traditions of all Slavic peoples. It encompasses diˆerent phenomena. On the one hand it represents old age, infertility, and on the oth- er young, fertile things, or a structural support or basis. In Slavic traditions, the ‘baba’ is connected with water or equated with precipitation phenomena (rain, hail, places where storms break, etc.). She is associated with moisture through some adjectives (‘snotty’, ‘muddy’) or through the location of the stone monoliths by the water. According to the Rodik tradition, the ‘baba’s’ urine turns to rain, her fart to wind, and by li„- ing her skirt she brings clear weather. Slavic and Indo-European folklore ma- terial points to a close connection between bodily winds and conception, birth, and new souls. e li„ing of the skirt is reminiscent of the obscene ges- ture by Baubó in Greek mythology. In several rituals of the Balkans, crawling under the skirt of the ‘baba’ (the oldest woman in the village) is believed to protect from diseases and bring fertility. e ‘baba’ is most commonly associated with a mountain, which could point to the wider Eurasian representations of the mountain as the earth and a woman/mother. e Karst tradition which has it that a person falling on the ground has kissed ‘the snotty baba’ could also suggest that the ‘snotty baba’ is nothing but the earth itself. As stone monoliths or mountain names, ‘Babas’ commonly appear in the vicinity of archaeological sites. e toponyms show a pattern of the Baba op- posed to a celestial male deity (Slavic Perun), o„en in a tripartite structure. e lasciviousness of the traditions about the ‘baba’ can be compared to those 81»Poljubiti Babo«. O slovanskem in predslovanskem mitskem liku surrounding the Slavic goddess Mokosh. Both gures are associated with ad- jectives of moisture, debauchery, sexual traits, and to Mother Earth. However, the analogies go beyond the Slavic world. e traditions of ‘kissing the crone on the buttocks’ on going somewhere for the rst time are known also in Liguria, the valleys of Adda and Mera, and Friuli in north- ern Italy, in Benevento in southern Italy, and in France up to Brittany. Like in Slovenia, people in northern Italy used to predict bad weather by observ- ing the mountain ridge named a„er the ‘baba’ or ‘crone’. Moreover, Liguria has the same saying about falling down on the ground as the Karst tradition mentioned above. e widespread analogies all over Europe suggest a much more ancient background for the ‘baba’ than has been supposed. Particularly striking is the similarity between such specic grotesque, lascivious traditions as ‘kiss- ing the baba or blowing up her buttocks’. e ‘Baba’ is an ambivalent folklore gure. Her degraded principle can be seen in horrifying representations and in the threats with repulsive, muddy, and snotty ‘crones’ on entering a town, in her connection with a sudden cold, winter, etc. Her vital, generative principle can be discerned in the represen- tations of the ‘baba’ that symbolise fertility: exaggerated female attributes, association with water, personication of (moist) earth, her power over the weather, her role of providing structural support, etc. With the Karst tradi- tion of burning the last sheaf of grain, again called ‘baba’, people asked for the return of the same in the following year. e ‘baba’ concludes the yearly cy- cle, which has to nish with ‘death’ so as to be renewed in the following year. What presents the basis or support of the entire macrocosmos, the grounds for construction, for life, is also its end. Despite criticisms of the ‘Great Mother’ theories, it is diƒcult to avoid comparisons to the ambivalent deities and female gures from European folklore. But such a deity would probably be part of a larger tripartite belief system, demonstrated in the recent researches. is would be corroborated by the immolation of the three basic nature elements to ‘Baba’ and by her in- clusion in the tradition of ‘tročan’, a reection of the old beliefs in the three primary forces of nature from western Slovenia. e common opinion perceives the traditions of ‘kissing the baba on her buttocks’ just as a ‘fairytale’ intended to frighten children. However, the pres- ence of such a specic tradition all over Europe suggests the remnant of an initiation rite on rst entering a place, a rite connected to an ancient Europe- an goddess governing the forces of nature.