PRISPEVEK NAŠEGA OBČANA CIRILA STANIČA                H       ;
Pozidava Ljubljanskega barja (II. del)
Pred 50 leti smo polagali v telesa barjanskih cest prvič vodovod. Položili smo litoželezne ce-vi. Zaradi posednja Barja in cest so cevi popo-kale. Po osvoboditvi smo jih zamenjali in tudi podaljšali s salonitnimi, sedaj pa že tretjič z alkatenskimi cevmi. Pri tem resničnem dejstvu sprašujem, kam to vodi, ali sploh še kdo kaj pomisli, koliko to stane in kdo bo te cevi četrtič polagal.
Tovariši pri Mestni kanalizaciji opozarjajo, koliko bo šele stala kanalizacija za fekalne vode, ako jo bomo morali nekoč peljati vse od Lip do Ljubljane. Za vsaj 10 km takšnega kanala na povsem vodoravnem terenu, v talni vodi bomo morali zgraditi vsaj pet črpalk. Toda ob narav-nih poplavah bo vse to pod vodo, dokler vode ne bodo odtekle v Savo.
Zaradi vsega tega sem pred leti predlagal gradnjo prekopa preko Golovca, sedaj pa po zavrnitvi prekopa predjagam vsaj nujen predor skozi Golovec, kamor bi odtekala odvišna voda, ki bi ob naravnih katastrofah zalila celotno barje preko kritične kote 288,00 ali celo 288,50 m. Pri tej presoji ne pozabimo na dejstvo, da se ob takšnih katastrofah natoči 7 (sedem)-krat toliko
vode na Barje, kolikor jo je ob normalnih raz-merah. Barje postane ob poplavah veliko aku-mulacijsko jezero, ki tako ublaži hitri odtok v Savo, kjer imamo nizdol Zagreba večne težave s poplavo Save.
Ako nočemo imeti na Barju še večje posedke velikih površin, tedaj ne samo hiš in cest, potem moramo držati niveleto talne vode na sedanji višini, ne pa da z nepremišljenimi poglobitvami jarkov trajno znižujemo tudi vso naravno zemlji-no Barja. Iz zemlje izteče voda, ki je do sedaj trajno vzdrževala ravnotežje med niveleto zem-ljine in niveleto talne vode. Zaradi tega so se že velike površine Barja prekomerno posedle, da so že na meji ojezeritve oziroma ob vsakem deževju ogrožene.
Zato predlagam, da sedaj, ko gre v melioraci-jo vsa površina Barja, od Hauptmance pa do Pijave gorice, ob Išci in Želimeljščici, da se bo končno vendar postopalo tako, da se sedanja talna voda, ki je ob parcelnih jarkih v Haupt-manci le 50 do 80 cm pod travno rušo, ne bo bistveno znižala, sicer se bo vse šebolj posedlo. Ves predel Barja med Ižansko cesto in Golov-cem je v glavnem ohranil staro niveleto, ker
nam ni uspeio regulirati in znižati niveleto Iš-čice.
Ne prezrirao dejstva, da ima Splošna vodna skupnost Ljubljanica - Sava z rednim vzdrževa-njem nivelete in brežin jarkov ogromno trajnega vsakoletnega dela, ki ni in ne bo nikoli končano. Pri tem vprašanju se pojavljajo še zaščitniki narave, ki so proti razrezu Barja v prekomerne površine geometrijskih pravokotnikov, ki ne do-volijo posek ob jarkih, kar zagovarjajo tudi ribi-či in lovci. Gozdarji bi hoteli ob jarkih posaditi zavese platan, vodarji pa temu ugovarjajo. Po-sestniki pa, ki tam živijo in delajo vidijo le lastne probleme, težko dojemajo, kaj strokovnjaki in interesenti za Ijubljansko barje ugotavljajo in snujejo. Ob zaključku povsem na kratko: - za-govarjam organizirano usmerjeno gradnjo, -prenehajmo s črnimi gradnjami, - ne zavajajmo prebivalstva na Barju, da jim bomo naredili ceste, kanale, vodo, plin, tramvaj, elektriko in telefon, ker se tega vsi zavedamo, da izven površin usmerjene gradnje tega ne bomo izvr-šili.
Poglejmo vendar na Rakovo jelšo, ki jo kljub obljubam občine in sedaj mesta nismo prema-
knili z mrtve točke; ali vsaj poskusnega kanala za fekalne vode. Kje so šele ostali zaselki črnih gradenj šifom Barja.
Čudimo se, da niti najvišji organi občine in mesta, da celo republika niso uspele preprečiti gradnjo najnovejšega zaselka črnih gradenj med južno avtocesto in Ljubljanico, ki jo imenujejo »Mala Jugoslavija«, ker so se tam naselile vse narodnosti Jugoslavije z izjemo Romov, ki so tam nepriljubljeni, rešujejo pa ljubljansko sme-tišče.
Na površinah Barja, ki se trajno posedajo, ni govora, da bi napeljali še občutljivo plinsko napeljavo, ampak si bomo morali pomagati sa-mo z elektriko in najnovejšim predlogom toplot-nih črpalk barjanske podzemne vode.
Ne glede na dejstvo, da so strokovne komisije moj predlog za prekop Golovca zavrnile in da ne zagovarjajo moj novi predlog za razbremenil-nik s predorom skozi Golovec, vztrajam pri svojih zamislih, ker se moramo vsi zavedati, da se Barje dokazano poseda in da bo rešffev po-novne ojezeritve Barja samo prekop ali predor. Vse to pa moramo upoštevati pri nadaljnjih ukrepih na Barju. Pri urbanizaciji Barja v celoti zagovarjam predlog ing. Brežnika, da je najbolj uspešna sanacija nasipavanje površin, ki jih na-meravamo koristneje uporabiti. To potrjuje tudi vse dosedanje izkušnje, ki smo si jih pridobili z nasipavanjem od Ljubljane do Vrhnike.