[geografija v šoli] 2-3·2014 15 Didaktika * Dr. Natalija Mihelčič poučuje geografi- jo in zgodovino v Osnovni šoli Stopiče. natalie.mihelcic@gmail.com COBISS: 1.04 IZVAJANJE ORIENTACIJSKEGA TEKA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE Natalija Mihelčič * Povzetek V prispevku osvetljujem primer izvajanja orientacijskega teka skupaj z večpredmetnimi povezavami. Priprava nanj je potekala temeljito, izvedli pa smo ga v sklopu dneva dejavnosti, in sicer v oddelkih od 6. do 9. razreda. Izvedba dneva dejavnosti je potekala v bližnji okolici šole, kjer je bilo poskrbljeno tudi za varnost učencev. Medpredmetno povezovanje se je v tem primeru izkazalo za več kot ustrezno, saj je dokazalo, da je učna snov povezala vsebino večine predmetov, izzvala pa je tudi »zdravo« tekmovanje med učenci. Pouk je omogočil odlično kombinacijo uporabe različnih metod dela z učenci na prostem. Ključne besede: orientacijski tek, medpredmetne povezave, športna aktivnost, teren. CARRyINg OuT OF ORIeNTeeRINg ANd CROss-CuRRICuLAR INTegRATION Abstract The paper presents an example of combining orienteering with cross- curricular integration. Preparations for the event were carried out thor- oughly, and the event itself was performed in the context of activities day with the participation of pupils from grades 6 through 9. Activities day took place in the vicinity of the school, where the safety of pupils could be guaranteed. Cross-curricular integration turned out to be more than merely adequate in this case, because it proved that the learning matter managed to integrate the contents of most subjects, and also provoked «healthy» competition among students. Instructions made possible an excellent combination of the use of different methods of working with students outdoors. Keywords: orienteering, cross-curricular integration, sports activities, fieldwork. Medpredmetno povezovanje je v mnogih slovenskih šolah postala že rutina, ki jo že od njenih začetkov spodbujajo mnogi strokovnjaki, med učitelji pa je našla pot zato, ker jim ponuja širok manevrski prostor, hkrati pa omogoča poglobitev (določene) učne teme ter medsebojno povezanost učnih vsebin z vidikov različnih strok. Mednje zagotovo spada tudi orien- Orientacijski tek – interdisciplinarni pouk [geografija v šoli] 2-3·2014 16 Didaktika tacijski tek, ki omogoča učenje na prostem in krepitev številnih učenčevih sposobnosti, obenem pa je interdisciplinarni pouk postavljen v ospredje. Morda je še do pred kratkim veljalo, da je orientacijski tek (le) rekreativna dejavnost, »ki navadno poteka v gozdovih in v naravi« (Vahčič, Mlakar, 2001, 13), vendar je z novimi didaktičnimi pristopi v 21. stoletju tudi omenjeni pristop postal spremenjen oziroma dodelan. Zgodovina orientacijskega teka sega v 19. stoletje, ko so med seboj tekmovale vojaške garnizije, kasneje pa je bil vključen tudi med šolske dejavnosti, sicer skoraj stoletje kasneje, vendar v drugačni izvedbi in vsebinski dopolnitvi. Medpredmetno povezovanje šolskih učnih predmetov je bilo poleg kabinetne metode izpeljano tudi na terenu, in sicer v bližnji okolici šole. Pri tem moramo izpostaviti, da je pogostost povezovanja več predmetov oziroma organizacija orientacijskega teka redka, posebno v primeru, ko pri orientacijskem teku sodelujejo učenci od 6. do 9. razreda. Razlogi za njegovo redko izvedbo tičijo v sami organizaciji in uskladitvi pouka med učnimi predmeti, predvsem pa je pomembna lokacija izvedbe orientacij- skega teka. Seveda je ta odvisna tudi od zanimanja skupine osnovnošol- cev in dejavnikov okolja. Načrtovanje in izvedba orientacijskega teka vedno zahteva temeljito pri- pravo učiteljev. Priprava nanj je potekala tudi v okviru klasičnega pouka. Povezovanje učnih predmetov (geografije, zgodovine, biologije, športne vzgoje, matematike, fizike, likovne umetnosti) je bilo izvedeno v oddelkih od 6. do 9. razreda. Priprava na orientacijski tek je potekala ločeno po predmetih. Vsak učitelj je v času svoje ure predstavil glavne cilje in načine poteka dneva dejavno- sti z orientacijskim tekom. Učitelji so bili seznanjeni z vsebino in načinom omenjene dejavnosti, sami pa so se odločili, kako bodo učence pripravili na potek dejavnosti ob izvedenem orientacijskem teku. S tovrstno pripra- vo smo želeli učence pripraviti na terenski del, pri katerem je bilo treba izkazati različne veščine, od motoričnih do veščin orientacije v naravi, znanja in vedenja o naravnih in družbenih pojavih, poznavanje pokrajine in opazovanje ter prepoznavanje pojavov in danosti v pokrajini. Orienta- cijski tek je bil organiziran tako, da je zajemal različne učne vsebine več šolskih predmetov, pri tem pa upošteval tudi veščine, ki jih učenec razvija med šolanjem in si jih pridobi tudi z izkušenjskim učenjem. Po temeljitih pripravah učencev v učilnicah je sledil orientacijski tek na terenu. Tudi priprava nanj je potekala večplastno in je trajala več šolskih dni. Med najpomembnejše priprave vsekakor spadata priprava oziroma ogled terena in določitev postajališč, hkrati pa je bilo treba poskrbeti tudi za varnost učencev. Vsebinska priprava orientacijskega teka je potekala v sodelovanju z učiteljico naravoslovja, pri njegovi izvedbi na terenu pa so sodelovali vsi učitelji. Skupaj z učiteljico sva po temeljitem ogledu in pregledu območja določili posamezna postajališča, razporedili naloge po posameznih posta- Načrtovanje orientacijskega teka Iz učilnice na teren – orientacijski tek [geografija v šoli] 2-3·2014 17 Didaktika jališčih ter priskrbeli vso potrebno tehnično opremo. Nabor najpomemb- nejših pripomočkov je zajemal pisalo, trdo podlago, vedro, vrvice, ter- mometer, rastlinske določevalne ključe, merilni trak, meter, geotrikotnik ali ravnilo, kompas, izdelane kartice rastlin in živali, pH-lističe, čaše in zemljevid pokrajine, v kateri bo potekala dejavnost. Učenci so bili razde- ljeni v skupine, sami pa so določili vodjo skupine. Ta je nadziral in vodil skupino, vsaka skupina oz. vodja pa je dobil tudi navodila, kaj morajo opraviti pri posamezni nalogi. Vsaka skupina je bila mešana, kar pomeni, da so jo sestavljali učenci od 6. do 9. razreda. Orientacijski tek je bil organiziran v okolici šole, in sicer je zajel šolski okoliš z najbližjimi vasmi. Potekal je skozi naselja in gozd. Na točkah, ki so bile primerne za izvedbo določenih nalog, so stali učitelji, ki so nadzorovali delo posameznih skupin. Dejavnost učencev je poleg športne vključevala tudi druge dejavnosti, zlasti orientacijo in veščine, kako se znajti na terenu. Na poti je bilo postavljenih enajst postaj, od ene do druge pa so učenci morali teči, saj je bil poleg dejavnosti na posameznih postajah pomemben tudi čas, v katerem so opravili orientacijski tek in naloge. Na vsaki postaji je skupina imela možnosti izbire naloge, torej je na vsaki postaji skupina lahko izbirala med dvema podobnima nalogama. Na prvi postaji, ki je bila pri potoku Klamfer pri Šentjoštu, je morala sku- pina opazovati bližnjo okolico ter opraviti nalogo, ki je od njih zahtevala risanje tlorisa dela pokrajine, označitev vidne naravne in družbene prvine območja na tlorisu ter/ali označitev smeri toka Klamferja. Pri tej postaji so imeli nekateri učenci težave z definicijo tlorisa, večina skupin pa je na- risala in označila le posamezne pokrajinske prvine, medtem ko določitev smeri Klamferja ni bila težka. Pri drugi postaji, pri hiši družine Kastelic v Šentjoštu, so morali učenci s pomočjo opazovanja določiti strani neba in glede na to prešteti število oken na hiši, upoštevajoč tisti del hiše, ki je bil obrnjen proti v nalogi zahtevani strani neba. Pri tej nalogi ni prihajalo do večjih težav. Nato je pot vodila do cerkve v Šentjoštu, kjer je učence čakala nekoliko zahtevnejša tretja naloga, in sicer so morali s pomočjo vseh razpoložljivih pripomočkov ugotoviti višino zvonika ali določiti ma- tematično razmerje med ploščino glavne cerkvene ladje in zakristije. Pri tem so nastopile velike težave, saj so si lahko pomagali samo z metrsko palico, vrvico in merilnim trakom, seveda brez računal, kar je pomenilo, da so morali postopek izračunov izvesti pisno in s pomočjo matematične- ga znanja. Spretnosti, znanje in hiter tek so nekatere skupine hitro pripe- ljali do četrte postaje, ki se je nahajala v gozdu nad omenjeno vasjo. Tu so morale skupine pravilno sestaviti slike drevesnih oz. živalskih vrst in jih povezati s silhueto drevesa, živali, stopinje in okostja. Tudi ta naloga ni povzročala večjih težav. Peta naloga je bila sestavljena tako, da so učenci morali razvozlati uganko. Postaja, ki se je nahajala na avtobusni postaji v Hribu pri Orehku, je imela ključno vlogo, saj jim je bila po pravil- nem odgovoru nakazana nadaljnja pot do naslednje postaje. V primeru nepravilnega odgovora je skupina dobila »kazen« v obliki napačne smeri nadaljnje poti oziroma postajališča. To je pomenilo, da je skupina morala opraviti daljšo pot orientacijskega teka, kar se je odrazilo tudi časovno. Šesta postaja je skupinam naložila, da so morali po pretečenih kilomet- rih izračunati čas, ki bi ga potrebovali na razdalji iz Hrušice do Malega Slatnika, če bi se premikali z določeno hitrostjo. Omenjena naloga se je Delo po postajah/ postajališčih [geografija v šoli] 2-3·2014 18 Didaktika izvajala v križišču v Hrušici, je pa dejansko bila povezana s pretečeno ali prehojeno razdaljo dejavnosti. Na sedmi postaji, ki je bila pri mlinu ob potoku Klamfer, so se učenci ukvarjali z vodnimi značilnostmi, in sicer so morali določiti pH vode potoka ter opazovati procesa, ki sta potekala v potoku. Z opazovanjem potoka so morali navesti proces v strugi in ga na kratko opisati. Nekatere skupine so imele nalogo, pri kateri so morali izmeriti temperaturo vode ter določiti smer toka. Naloga ni povzročala težav. Svojo pot so nato učenci nadaljevali proti Velikemu Orehku, kjer so se prav tako ustavili nedaleč od križišča v vasi. Po določitvi strani neba s kompasom jih je čakala naloga opazovanja pokrajine ter določitve osoj- ne in prisojne lege; glede na lego so morali učenci opisati rastje na tem območju in nato to pokazati na zemljevidu. Medtem ko je druga skupina morala na zemljevidu glede na izohipse pokazati, kje uspeva rastje, ki so ga videli na območju, kjer so se nahajali, so morali tudi pokazati prisojno lego hriba na območju, ki se je nahajalo severno od njihovega stojišča. Pri tej nalogi so imeli učenci težave pri preslikavi svojega stojišča na zemljevi- du, malokateri pa so znali rešiti nalogo brezhibno. Po opravljeni nalogi so odtekli naprej proti naslednjemu križišču v isti vasi. Tu so morali uporabiti samo svoj spomin in dobro opazovanje med vso pretečeno potjo. Ugo- toviti so morali, kje oz. v kateri vasi so opazili predmet, ki je bil prikazan na fotografiji. Naloga je bila zelo kratka, rešljiva pa tudi brez težav. Sledili sta še dve postaji. Prva se je nahajala pri Verdunu. Na tem postajališču jih je čakala (biološka) naloga, pri kateri so morali s pomočjo določevalnih ključev poiskati dve zahtevani rastlini, ki sta rastli na bližnjem travniku. Tudi omenjena naloga je bila rešena brez težav. Konec teka oziroma zad- nja postaja se je nahajala v križišču v Verdunu, kjer so poleg orientacije učenci morali rešiti nalogo, povezano tako z geografijo kot z matematiko. Naloga je od njih zahtevala izmero in izračun razdalje, ki bi jo prehodili od svoje šole mimo Šentjošta do pete postaje, druga naloga pa izmero in izračun razdalje od Velikega Orehka mimo Verduna do šole v Stopičah. Pri tem so si lahko pomagali z zemljevidom, geotrikotnikom/ravnilom in vrvico. Nalogi sta bili zahtevnejši, kajti težava se je pojavila pri pretvorbi merila in merskih enot oziroma iskanju potrebnih podatkov za izračun zahtevane razdalje. Branje zemljevida je bilo sprva težavno, s pomočjo namigov učitelja pa so učenci le rešili nalogo. Pri tem je treba poudariti, da so morale skupine ves čas orientacijskega teka in z njim povezanih dejavnosti poskrbeti za svojo varnost in pri tem uporabiti metodi orientacije in opazovanja, na posameznih postajališčih pa so morali učenci vrisati tudi posamezne postaje ter določiti strani neba. Karto, katero so imeli s seboj, so morali na postajališčih pravilno orientirati, v primeru dvomov oziroma iskanja poti pa jim je prav prišel tudi zemljevid. Kot začetek je bil tudi konec teka pri osnovni šoli. Po končanih dejavno- stih je bila opravljena tudi anketa o izvedbi teka in dejavnostih ter stati- stična obravnava uspešnosti skupin po posameznih postajah. POSTAJA 1 (most pri potoku Klamfer) 1. Nariši tloris območja z okolico, v kateri se nahajaš. Zajemi vse druž- bene in naravne elemente območja. Na narisani skici označi smeri neba. (2 T) Primeri nalog pri izvedbi dneva dejavnosti [geografija v šoli] 2-3·2014 19 Didaktika 2. Nariši tloris območja z okolico, v kateri se nahajaš. Zajemi vse druž- bene in naravne elemente območja. Na narisani skici označi smer toka vode. (2 T) POSTAJA 2 (hiša družine Kastelic v Šentjoštu) 1. Koliko oken ima stran stavbe, ki je obrnjena proti jugu (J)? (1 T) 2. Koliko oken ima stran stavbe, ki je obrnjena proti zahodu (Z)? (1 T) POSTAJA 3 (cerkev v Šentjoštu) 1. Ugotovi višino cerkvenega zvonika. (3 T) 2. Ugotovi, kakšno je matematično razmerje ploščine glavne cerkvene ladje in zakristije. (3 T) POSTAJA 4 (gozd nad Šentjoštom) 1. Pravilno sestavi odrezke slik drevesnih vrst, tako da boš pravilno povezal dele rastline z njeno silhueto. (1 T) 2. Pravilno sestavi odrezke slik živalskih vrst, tako da boš pravilno pove- zal stopinje in okostje s silhueto živali. (1 T) POSTAJA 5 (avtobusna postaja v Hribu pri Orehku) 1. Reši uganko za razvedrilo in nato pojdi naprej po poti, ki ti jo pokaže učitelj. Uganka se glasi: Neki moški je gledal portret. Nekdo ga je vprašal: »Čigavo sliko gledaš?« Odgovoril je: »Bratov in sester nimam, a sin tega moža je sin mojega očeta.« Čigavo sliko je gledal? 2. Enaka uganka kot zgoraj. POSTAJA 6 (križišče v Hrušici) 1. Izračunaj, koliko časa bi potreboval, da bi prehodil/a pot iz Hrušice do Malega Slatnika, če bi hodil/a s hitrostjo 6 km/h? (1 T) 2. Izračunaj, koliko časa bi potreboval, da bi prehodil/a pot iz Hrušice do Črmošnjic, če bi hodil/a s hitrostjo 8 km/h? (1 T) POSTAJA 7 (mlin pri potoku Klamfer) 1. Izmeri pH vode ter po opazovanju procesov v potoku učitelju pokaži, na kateri strani potok erodira in na kateri akumulira. (1 T) 2. Izmeri temperaturo vode ter učitelju po opazovanju potoka pokaži smer toka. (1 T) POSTAJA 8 (križišče pod Velikim Orehkom) 1. Na priloženem zemljevidu pokaži učitelju osojno lego pobočja, ki se nahaja severno od tvojega stojišča. Pokaži jo tudi v pokrajini. Oglej si rastje in ugotovi vrsto rastja. (1 T) 2. Na priloženem zemljevidu pokaži učitelju prisojno lego pobočja, ki se nahaja severno od tvojega stojišča. Pokaži jo tudi v pokrajini. Oglej si rastje in ugotovi vrsto rastja. (1 T) POSTAJA 9 (križišče v Velikem Orehku) 1. Ugotovi, v katerem naselju si opazil/a predmeta na prikazani fotogra- fiji. (2 T) (Predmeta na fotografiji se izmenjujeta, predmeti pa so bili izbrani naključno, in sicer slikarska umetnina, cerkev …) [geografija v šoli] 2-3·2014 20 Didaktika POSTAJA 10 (njive nad Verdunom) 1. Na travniku poiščite črno deteljo in ivanjščico. Pomagajte si z določe- valnim ključem. Nato jo pravilno uvrstite v rastlinski sistem. (2 T) 2. Na travniku poiščite travniško kaduljo in njivsko grabljišče. Poma- gajte si z določevalnim ključem. Nato jo pravilno uvrstite v rastlinski sistem. (2 T) Povratne informacije učencev so pokazale, da povezovanje več različnih področij s športom privede do fleksibilnega in kakovostnega načina po- učevanja in učenja. Ugotovili smo, da je strah med učitelji zaradi obilice priprav na tovrstno povezavo odveč. Prav tovrstno delo povezuje učitelje in poleg obilice zanimivih interakcij med njimi in učenci prinaša potrditev, da je tovrstna dejavnost izziv, ki smo ga z učitelji z veseljem sprejeli in izpeljali. To je korak v še bolj kakovostno delo na šoli. 1. Vahčič, N., Mlakar, M., 2001, Orientacijski tek, Ljubljana, Univerza v Ljublja- ni, Fakulteta za šport. 2. Pogačnik, J. (ur.), Določevalni ključi za živalstvo in rastlinstvo, Ljubljana, Rokus. Sklep Literatura