----------————--'......... Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvgemži nedelj in praznikov. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The onjjr SJoy enic daily* in the United States. Issued every dajr except Sundays and Holidays. KBLBTON PISARNE: 1279 RECTOR. ttared aa laoan d-OlaM Mil tin ihm. 81« IMS, a* tha Past Offlea at Now York, U. T., under th« Act of Ctmgrm of Ma rdi 3, 1879. TELF.PON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 187. — ŠTEV. 187. ——- J*NEW YORK, MONDAY, AUGUST 10, 1908. — PONEDELJEK. 10. VEL. SRPANA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Osem ljudi zgorelo. Parnik v plamenu, macedonsko vprašanje. o PARNIK PREMIER JE NA LAKE , RUSKA VLADA JE PRIPOSLA- | WINNIPEG POPOLNOMA j LA VELEVLASTIM OKROŽ-ZGOREL. NI C O NANAŠAJOČO SE NA MACEDONIJ O. . Nesreča se je pripetila pri Warrens Landing na severnem delu imenovanega jezera. REŠENCI. Sultanu se mora dati prilika mace-donski položaj po svojem reformirati. ANGLIJA. Fr. Zottijev bankerot Plačanje dolgov bankerotnega Francesco Zottija "dolar za dolar" je izključeno. Nesramno nadaljno varanje Hrvatov po "Narodnem Listu" in Zottijevih cirkularih. Iz Avstro-Ogrske. Velikosrbska agitacija. PREGANJANJE SRBSKIH POSLANCEV PO MADJARIH NA HRVAŠKEM; PRIBIČE-VIč ARETOVAN. St. Paul. M inn., 10. avgusta. Iz Winnipega, Manitoba se poroča, da je parnik Premier, kapitan Stevens, minoli četrtek na severnem delu jezera Winnipeg v bližini Warren's Landing, popolnoma zgorel. Pri tem je ztrorelo šest potnikov in dva mornarja. Zgorel je tudi pomol, pri kterem je bil parnik privezan in več poslopij blizo pristana je dokaj poškodovanih. Kako je na parniku nastal požar, ni bilo mogoče dognati. Ko so na parniku opazili ogenj, je med potniki nastala ne|x>pisna panika in vsakdo se je !-ku>al rtAiti. Bas radi t etra, ker je vladala na parniku tnka zmešnjava. je toliko ljudi zgorelo. Na parniku je bilo ilS mornarjev. V imenovano luko je parnik dospel v sredo in v četrtek zjutraj malo pred odhodom parnika. je na njem nastal požar. Rešili s<> le o:ii ljudje, ki so pravočasno skočili v vodo. PONUDBE NA SPORAZUM NEČE NIHČE PODPISATI, KAJTI V DRUGIČ SE NIHČE NE DA VARATI. Petrograd, 10. avgusta. Minister-stvo inostranih del je priposlalo vsem zastopnikom inozemstva prepise načrta za reforme v Macedoniji. | Ta korak kakor tudi načrte je Angli-[ ja v vsem obsegu popolnoma odobrila. Rusija je to storila le v svrho in-I formacije, tako. da se ostale vlasti ! znajo potem ravnati. Po mnenju Rusije. je sedaj, ko se je v Turčiji vse ZOTTIJEVA MIZERIJA IN DOLGOVI PRED SODISCEM. v Ma- bode s k o jo je turške MORILEC HARRY THAW JE POSTAL BANKEROT. Znani moriloc-miljonar Harry Thaw je napovedal svoj bankerot spremenilo, najbolje, da se. in viili kako bode sultan sar eednniji reformiral. Rusija tudi obljubuje, da -cu'ustvom sledila novej poti nastopila Turčija i:i »la se zadeve ne bode vmešavala. V slučaju pa. da bi se sultanu ne posrečilo v Macedoniji uvesti reforme. p;«tem bode naravno njena dolžnost v:»e vlasti opozoriti na to dejstvo in z svojim reformnim delom nadaljevati. London, 10. avgusta. Angleška vlada je sklenila z ozimni na macedonsko vprašanje ravnati se natančno tako. kakor Rusija. "Imetje", o kterem laže "Narodni List", je skoraj brez vrednosti Pittsburg, Pa., 8. avgusta. Harry K. Tha w, morilec Standforda Wbite je včeraj po svojih odvetnikih napovedal ba nkerot. Thaw trdi, da njegovi upniki vedno bolj pritiskajo v njega in ga nadlegujejo z velikanskimi zahtevami, ktere on ne more plačati, dasi je večkrat milijonar. Objednem so ga up;iiki pošteno potegnili, ker so mu za vsako malenkost računali bajne svote. Thaw je imenoval za svoje odvetnike prejšuega sodnika Mor-sehauserja in prejšnega guvernerja države Pennsyl vanije Stoneja. Re-ceiverjem je bil imenovan detektiv Roger 0' Mara, ki je moral položiti .$400.000 varščine. Včeraj je morilec izdal svoje poročilo, da znaša njegovo imetje $128.000. dočim je dolžan preko 400.000 dolarjev, kar pa Thaw za-nikuje, ker so ga njegovi upniki nesramno drli in mu računali za vsako malenkost bajne svote. Thaw samo priznava, da je dolžan svojemi materi okoli 190.000 dolarjev in detektivu Rogersu čez 400 dolarjev. Danes sc je vršila med njegovimi odvetniki konferenca, da uloži pri zvezinem sodišču prošnjo za banke-rotno postopanje. Thaw trdi, da mnogo računov zadnje čase ni mogel pregledati, ker je ujetnik, iu da so večinoma vse terjatve nepravilne. Obravnava je morilca Thawa veljala že čez $400.000 in plačal bo baje še 200.000 dolarjev. Sedaj ima skupnega premoženja, čez kterega razpolaga $20.000. Njegovi letni dohodki znašajo 33.000 dolarjev, s kte-rimi se pa ne morejo plačati zahteve upnikov. -—o-- Iz strahu v smrt. Milwaukee. Wis., 10. avgusta. V vozu ulične železnice West Allis, se je včeraj vozilo več hrvatskih delavcev, ko je svinčen oklop električne žice pregorel. Pri tem se je delavec Marko Dečič, ki se je vozil z neko žensko in svojim prijateljem, tako prestrašil, da je zajedno s svojimi znanci skočil raz voz, dasiravno je slednji vozil z vso hitrostjo. Dečič je pri tem padel z glavo na tla in se j tako poškodoval, da je še tekom veče-' ra umrl. Ženska in njegov prijatelj sta tudi težko ranjena. DeČi6 oeta-vlja doma na Hrvaškem troje sirot, ki žive pri njegovih sorodnikih, kajti njegova žena mu je že preje umrla. Pokojnik je nameraval v kratkem dobiti svoje otroke v Ameriko, kajti prihranil ei je toliko, da je zamogel plačati vozni no za svoje drage. VELIK BANKEROT. Pillsburyjervi mlini so prešli v prisilnega oskrbnika. Bankerot nemu Franeesco Zottiju na $20,000. — Vsakdo pa, in z njim zajedno tudi "Narodne-| ki ima kako stanovanje v rnu Listu" postaja sedaj vedno bolj najemu, ve, da "lease" ni vroče in vedno bolj tesno pri srcu. več vreden, nego toliko, ko-počaka j Vsi poskusi še v nadalje varati itak likor prinaša mesečne stana-že prevarane Hrvate, so se vsled raz- rine. Ker se pa radi Zot-sodnosti Zottijevih žrtev izjavili. tijevega bankerota poslopje Tako-je najpreje "Narodni List" ne more več oddati, 'lease' po bankerotu Zottija varal Hrvate "i vreden $20,000, tem- s tem, da jim je na lopovski način več ...................... svetoval, naj mirujejo in naj one "Narodni List" laže, da svote, za ktero jih je bankerotni so bondi, note' in druge var-Zotti prevaril, nikomur ne nazna- nostne listine, najdene pri nijo. Hrvatje nq/avno niso bili tako Zottiju, vredne $60,000. — nespametni in bedasti, kakor sta mi- Resnica pa je, da se je pri slila prevarant Zotti in njegov tra- Zottiju našlo nekaj "bon-bant, urednik "Narodnega Lista", dov" in "delnic" od in oni so hitro prijavili svoje terjet- "Croatian Printing and ve, tako da so samo te prijave tekom Publishing Co.", kakor tu-par dni dosegle stotisoče dolarjev. di od "American Naviga-Ko je Zotti uvidel, da se na zgoraj 'ion Co." in "Frank Zotti navedeni način njegove žrtve ne dajo Co." Koliko je vredna varati, in da njemu nihče več ne za-1" Croatian Printing & Pub. upa. razposlal je varanim žrtvam cir-jCo.", je že itak zgoraj na-kularje, s kterimi jim obeta za vsak vedeno, in radi tega ta toč- roke Minneapolis, Minn., 10. avgusta. Delničarji Pillsbury - Washburn Flour Milling Co.. so včeraj naprosili sodišče za imenovanje prisilnega oskrbnika za imenovano družbo. Imenovana družba je lastniea treh par-i ni h mlinov in je imela po vsem svetu 5000 agent ur, tako. da je bilo njeno moko povsodi lahko dobiti. Družba je tudi kontrolirala nad sto velikih skladišč žita. Družbeni dolgovi znašajo nad milijonov dolarjev in se ne pokriti. $00,000. le 10 centov in kasneje (ke- ka odpade. Druge "vred- pet morejo Devet mornarjev utonilo. Halifax. X. S.. 10. avgusta. Včeraj popoludne je radi goste megle pri : New Foundland Banks nemška voj-, na ladija Freya zavozila v jadranko Maggie May iz Zjedinjenih držav, ktera se je takoj potopila. Devet mor-, narjev je utonilo zajedno z kapitanom in le Štirje so se rešili. Naše brodovje v Novej Zelandi. Auckland, New Zeland, 10. avgusta. Ameriško vojno brodovje j« dospelo semkaj in prebivalstvo je mornarje in Častnike iskreno sprejelo. Vse časopisje je objavilo velike Članke z pozdravi Američanom, zajedno I»a napadajo časopisi tudi Anglo japonsko zvezo, ktera v Avstraliji ni bila nikdar popularna. Denarje v staro domovino paiiljamo: ......... 60 kroa za 19.36 aa 20.45 za 40.90 sa 102.25 za 204.00 ft* ! * dolar daj'?) prosil svoje varane žrtve, naj dotič-ni cirkular podpišejo in se tako z njim — dasiravno jih jc žc tolikrat vlekel za nos — "sporazumejo". Teh cirkularjev naravno ni nihče podpisal, kedor ima saj malo razuma, in na ta način je Zotti vjel le malo novih žrtev, kajti kedor je imel enkrat posla s kakim prevarantom, 7 drugič gotovo ne sede na limanice in ničesar ne podpiše, kar prihaja iz nepoštenih rok. Ker tudi to ni Zottiju pomagalo, •la bi zamogel še sedaj, ko je banke-roten, vleči Hrvate za nos, poprijel se je zadnjega sredstva — histeričnih laži, koje mora sedaj zopet objavljati oni "Narodni List", ki je s svojimi lažmi dosegel, da so Hrvatje prišli ob svoje krvave žulje. Tako sedaj skuša "Narodni List" varati itak že prevarane žrtve s tem, da laže o Zottijevem "premoženju" in piše o raznih Zottijevih vrednostih ter navaja pri tem grozne številke denarja, s kterimi hoče Hrvate pridobiti za to, da bi podpisali "sporazum" z Zottijem in na ta način prišli še ob ono, kar bi dobili, ako ne podpišejo onih cirkularjev. Da podamo varanim Hrvatom natančen vpogled v borno in skoraj neznatno, sedaj bankerotno Zottijevo premoženje, kakor tudi njegove velikanske dolgove, objavljamo na tem mestu izvadek poročila zvedencev ali ekspertov Messrs. Suffern & Son, kte-ri so pregledali Zottijeve knjige in njegovo takozvano "premoženje" in potem o tem javili sodišču. To poročilo se nahaja pri sodišču in o njega pravilnosti sa zamore vsakdo prepričati. Eksperti Suffern & Son so imeli opraviti s knjigami bankerotnega 100 kr0n j Zottija tri tedne in pri tem so na-200 kron ' šli. da je imel Zotti sledeče imetje, ......... 500 kron ......... 1000 kron • ••• il»wv '""""O Pofearina J« viteU pri teh vaotah. Doma se nakazano vsoto popohw« i plačajo bra vinarja odbitka. Naše denarne pošilja*ve izplačaj« c. kr. poštni hranilni urad v 1L Ao 12. iuk Deaa je tum »Mlati ja najprib*-v gotovini V Cite aH v» *«w Tack Bank Draft mixiAxmoo. 10i 9i+m*kk rt, ITaw Tut, C1M St Clair Ara., M. 2. ostale odstotke. Zajedno je nosti" so brez vrednosti.— V njegovej blagajni se je našlo 200 delnie od European-American banke. Te delnice so bile vredne $25,000, vendar pa niso vpisane več na njegovo ime, temveč na ime nekterib njegovih vslužbencev, na kte-rih ime jih je prepisal dva dni pred bankerotom. Vsled tega so te delnice brez vsake vrednosti za konkurzno maso in varane Hrvate. Njih vrednost znaša torej.. $00,000. "Narodni List" trdi, da je vredno zemljišče "Norwood" $400,000 (kadar se bode prodalo). Naj že bode to zemljišče toliko vredno ali ne, žalostno dejstvo je, da je Zotti pri tej špeku-lacijskej družbi vložil le $20,000 od njemu po Hrvatih izročenega denarja. — Vsled tega vredi ta delež za « konkurzno maso le.........$20,000. "Narodni List" trdi, da Zottijevo drugo zemljišče in hiša vredi $15,000. Znano pa je, da Zotti kacega 4' druzega zemljišča'' sploh nima in da je torej to "drugo zemljišče" vredno......$00,000. Hiša v Brooklynu, ki je pa morda obložena s hipotekami, bi brez dolgov ne bila več vredna, nego bornih $12,000. "Narodni List" laže, da so v Zottijevem glavnem uradu in v podružnicah našli gotovine in "pohištva" za najmanj $40,000. Žalostna resnica je pa, da se v njegovih blagajnah ni našlo niti $15,000. Ako primanjkljaju pripišemo še vrednost starih mobilij, znašala bi morda ta svota. — $15,000. "Narodni List" laže, da so vredne delnice Frank Zotti Co. $200,000. — V maju je spremenil svoj borni " šifkartaški bizmus'' v tvrdko Zotti Co. Za te delnice ni dal niti centa, ker so bile itak njegova last. Za te delnice mu nihče ne da niti $200, in to pome-nja da imajo za konkurzno maso vrednost ............$00,000. "Narodni List" trdi, da ima bankerotni Zotti pri American Surety Co. gotovine v znesku $15.000. V prid varanih Hrvatov upajmo, da je to resniea. Ker s kterim pa on — ker je bankeroten — več ne razpolaga: "Narodni list" laže, daje "Croatian Printing & Publishing Co.", ktere delnice je imel Zotti, vredna $75,000, toda ko je receiver Mr. Watson prevzel Zottijeve bankerotne posle, je pronašal, da imenovana Zotti-jeva družba ni imela niti $5 (pet dolarjev) denarja, pač pa $9343.81 dolga. Ako je družba torej brez denarja in ako ima toliko dolga, ni vredna piškavega oreha in njena prava vrednost ne maša $76,000, temveč ......................$00,000. '' Narodni List'' nadalje laže, da je "lease" ali na-jemščina hiše 108 Greenwich St. v New Torku vred- se pa "Narodnemu Listu" vsled ravnokar odkritih in natančno navedenih laži ne sme verjeti, mora imenovana gotovina za Zottijeve upnike ostati dvomljiva. Dokler se za nje faktični obstanek ne dokaže, znaša njena vrednost ............$00,000. Njegovo faktično premoženje je torej vredno le____$47,000. Ako se posreči vse vnovčiti, po Zottijevih željah prodati zemljišča, lease, "Narodni List, stroje, delnice, bonde in vse drugo, se bode morda v srečnem slučaju dobilo za vse to v prid varanih Hrvatov nekoliko več, toda dejansko imetje bankerotnega Zottija ne znaša več, nego $47,000. ♦ * ♦ Uprav velikanski so pa dolgovi bankerotnega Zottija. kajti glasom njegovih, po ekspertih pregleclavanih knjig znašajo ti dolgovi: Neodposlan denar njegovih žrtev, kterega bi imel poslati v staro domovino po Union banki v Pragi na Češkem____$144,875.56. Neodposlan denar Zottijevih žrtev, kterega bi imel poslati v staro domovino po Ogrske j Ekskomptnej banki v Budimpešti ........... $226,572.12. Neodposlan denar Zottijevih žrtev, kterega bi imel poslati v staro domovino po Prvej Hrvatski Štedionici v Zagrebu .................$ 75,999.86. Nekreditovane listine pošiljanja denarja v staro domovino .......... Tvrdki Knauth, Na-eliod & Kiihne v New Yorku dolguje na Money Ordrih ................ Tvrdki Knautb, Na-chod & Kiihne v New Yorku dolguje na Draf- tib ................... Coal & Iron Banki v New Yorku dolguje.. Črnogorski banki dolguje .................. Dolguje na italijanskih Money Ordrih.......... $ Dolguje Hrvatom in drugim na denarju, ki so ga pri njem vložili "na kamate" ......... $ 95,343.20. Zottijevi dolgovi so torej uprav ogromni, kajti znašajo skoraj 692,000 dolarjev, oziroma skoraj TBI IN POL MILIJONA KRON 111 Radi tega je vse pisanje "Narodnega Lista" zaman — vse njegove obupne laži, da bi Zotti zamogel dati "dolar za dolar", so brezuspešne, kajti Zottijev bankerot je tako popo-len, da popolnejši biti ne more. Vse nadaljno varanje Hrvatov po "Narodnem Listu" je brezuspešno. In zato ponovno naglašnjemo, da vsakdo, ki je dobil od Zottija ponudbo aa sporazum, slednjo vrže proč in pa?mani svojo terjatev tvrdki Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, pri kterej se je že javilo na tisoče oškodovanih Hrvatov. Nihče pa naj ne dopisuje več z onim, ki ga je pripravil ob težko zasluženi denar, iu ki je bil radi tega fotografiran za galerijo tatov, goljufov, defravdan-tov, roparjev, morilcev in druzih zločincev. -o- Pretepi med katoličani in pravoslavnimi v Garfieldu, Utah. Salt Lake City, Utah, 10. avgusta. V bližnjem Garfieldu, Utah, prišlo je predvčerajšnjim zvečer do pretepa in krvavega boja med tamošnjhni slovanskimi delavci. Tam delajo tako Hrvati, kakor tudi Stori in drugi Slavjani in do nesporazuma je prišlo med njimi radi verskih vprašanj. V pretepu je bil jedem delavec nevarno ranjen. Tudi se zatrjuje, daje bil nek otrok vbit $ 4,882.43. $ 292.76. $ 23,152.04. $ 8.34. 100.19. $ 749.80. Razne novosti iz inozemstva. PERZIJSKI ŠAH JE V VELIKIH STISKAH; NIMA VEČ DENARJA IN NE SME V HAREM. I V Szegedinu se je podrlo neko to- j Bomba na parniku v Barceloni" k varniško poslopje; mnogo žrtev. sreči se ni razletela. . DELAVCI SE POGREŠAJO. Zagreb, 10. avgusta. Brat srbskega poslanca hrvatskega deželnega zbora Pribičeviea. se je včeraj skušal usmrtiti in sicer radi političnih razlogov. Obdolžen je bil, da se je vdeležil velikosrbske propagande in velikosrbskega gibanja in radi tega so ga končno zaprli, ker so baje i-meli proti njemu dovolj dokazov. Ko so ga prijeli, se je hotel ustreliti toda policija mu je to preprečila. Szegedin, Ogrska, 10. avgusta. V soboto popoludne je tukaj divjala nevihta in ob tej priliki se je podrlo neko novo tovarniško poslopje. Do sedaj so prinesli izpod razvalin štiri mrtvece in 14 ranjencev. V tovarni je del alo sto delavcev, ko se je pripetila nesreča, toda večini delavcev se je posrečilo pravočasno priti na varno. Kljub temu se pa še mnogo delavcev pogreša. Med mrtveci je tudi neka stara ženska, ki je prinesla opoludne svojima sinovoma v tovarno kosilo. Dunaj, 10. avgusta. Iz vseh krajev Avstrije se poroča o povodnjih. Cesarjev grad Miramare pri Trstu, je popolnoma obdan z vodo in krasen park je opustošen. V gorovju vladajo velikanski viharji in mnogo izletnikov mora ostati po več dni v gorskih kočah, predno bodo zainogli priti zopet v nižine. POTRES V ALGIERU. ŽRTEV ZNANOSTI. Danski raziskovalec daljnega severa Erichsen umrl v divjini. Kodanj, Danska, 7. avgusta. Danski raziskovalec daljnega severa.Emi-lius Erichsen, je umrl daleč od svoje domovine, na skrajnem severu. Odbor dansko greenlandske ekspedicije, je namreč ravnokar dobil poročilo, vsled kterega je Erichsen zajedno s svojima dvema spremljevalcema, s kterima se je podal pred dvema leti nepoznane in še nepreiskane kraje Petrograd, 10. avgusta. Iz Teherana v Perziji se javlja, da je šah v velikanskih denarnih stiskah in daje dejanski jetnik onih rodov, ki so prihiteli v Teheran, da čuvajo šaha. Slednji so sedaj postali bolj nevarni, nego so bili oni, proti kterim jih je pozval v mesto, da njega branijo. Ljudje zahtevajo velikanske svote denarja in šah ne more ugoditi njihovim zahtevam. Sedaj so rodovi za-prehli, da bodo šahovo palačo razdejali in mesto oplenili. Pred par dnevi je šah zastavil svoje kronske dragulje, na ktere je dobil od ruske banke $250.000 na posodo. Ta denar je sedaj že porabil. Kozaki ne morejo več šfiha čuvati in tako sedaj ne sme niti svoje palače ostaviti. da bi obiskal svoj harem, ki se nahaja v Sultanabadu. V južnej Perziji vlada pomanjkanje in sedaj je pričakovati, da tudi tam pride do politične krize. Barcelona. 10. avgusta. Na nekem malem parniku se je včeraj pripetila razstrelba bombe in le malo je manjkalo, da se ni pripetila velikanska katastrofa. Razstrelba se je pripetila, ko je že par sto potnikov ostavilo parnik. Kapitan je na tleh našel nek zavitek in ko je stopil nanj, se je razletel. Kapitan in dva mornarja so bili ranjeni in parnik je dokaj poškodovan. Policija je aretovala dva sumljiva človeka, vendar ju je pa morala izpustiti, ker ni bilo proti njima dokazov. Constantine, Algier, 10. avgusta. Včeraj zvečer je bilo tukaj zopet čutiti potres in med ljudmi je zopet prišlo do panike. Več poslopij, ki so bila poškodovana že pri prvem potresu. se je sedaj podrlo. V hiši nekega Evropejca se je podrl strop in tem povodom je bilo več otrok ranjenih. Ljudje se sedaj ne upajo več spati v hišah in prenočujejo na prostem. Petrograd, 10. avgusta. Včeraj se je v Kazanu pripetil zopet jeden slučaj kolere, dočim se jih je pripetilo V Samari 4 in jeden v Voronežu. ob severozapadnem obrežju velikan- j Bolozen se ob Volgi vedno bolj raz skega otoka Greenlanda, umrl v velikanskem snežnem viharju, ki je trajal več dni. Ko je pričel vihar divjati, so bili imenovani trije potniki baš na potu preko ledu. Inače je bila ekspedicija vspešna, kajti preiskala je velike pokrajine ob severoistoenem obrežju Greenlanda, o kterem obrežju so potniki izdelali tudi zemljevide. Glasom kasnejših poročil je Erich-sena izuenadil vihar, ko je bil s svojima tovarišema na velikej ledenej plošči. Slednjo je vihar odnesel na prosto morje. Tu so živila potnikov kmalo pošla in položaj nesrečnikov je postajal vedno slabši. Par dni so prebili na vodovju. Ko je ploščo končno veter zopet prinesel do obrežja, so bili nesrečniki tako oslabljeni, da jim ni bilo mogoče priti do njihove postaje. Umrli so na obrežju. Vest o nesrečnej smrti potnikov je širja. V Taganrogu je umrl nek vojak za kolero. NESREČA Z AVTOMOBILOM. Avtomobil se je prevrnil v globočino. Toledo, Ohio, 10. avgusta. Avtomobil elevelandskega trgovca Charles Pohlmana, je včeraj blizo Sylvanije padel raz cesto v globočino. Vi avtomobilu se je peljal imenovani trgovec zajedno s štirimi drugimi c*so-bami. kterih dve sta bili na mestu u-biti, dočim se ostalim ni nič žalega zgodilo in niso bili niti ranjeni. Nesreča se je pripetila blizo nekega mostu, kjer je avtomobil za vozil pre-blizo roba nezavarovane ceste. Na li- _________„_____r________ ^ ce mesta so prišli takoj zdravniki iz prinesel na postajo nek Eskimo, kije Toleda, kteri so oba mrtveca odpelja-bil tudi tako slab, da se je takoj po- semkaj, tem, ko je povedal žalostno novico onesvestil. Štrajk nakladalcev. Superior, Wis., 10. avgusta. Nad stoinpetdeset nakladalcev železne rude pričelo je v soboto s štrajkom, tako da vse delo na pomolih Great Northern železnice pri Allouezu počiva. - Delavci zahtevajo povišanje plače. Napad na vlak. Birmingham, Ala., 10. avg. Vlak Louisville ft Nashville železnice, s kterim so se vozili skabje in miličar-ji ter uradniki premogovih rovov, so nepoznanci, najbrže štrajkarji, napadli s streljanjem. Trije železniški vslužbenci so bili ubiti, 13 pa je ranjenih. Trgovina na Puerto Rico. Washington, 6. avgusta. Vladiiiod-delek zveinega zaklada naznanja, da je tekom minolega upravnega leta znašala skupna trgovina na otoku Puerto Rico $56.470.155, oziroma za $200.000 več, nego v prejšnjem poslovnem letu. Izvozilo se je za $30.600.000 blaga oziroma za pet milijonov dolarjev več, nego v prejšnjem letu. TJ vos je bil le malo manjši nego izvoz. MMwWMMMNh nil f.fsro -T«-Fit < \ ' 3* s--v nikakih sitnosti ah* knpiš vožni listek za svoj o ali pr-jntelf«* Is p« ~ pri ■ • rjrecsrsrch. GLAS NARODA" (SloTemc Daily.) Owned and published by the 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation. ) FRANK gAKSER, Preeident. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BKNRDIK, Treasurer. Place of Boainees of the corporation and addreaam of above officers: 109 Greenwich •treat. Borough of Manhattan, New York ttty, N- Y. leto velja Canado. , list za Ameriko in pol leta leto FJ *a mesto New York . , 1 leta za mesto New York vropo sa rse leto $3.00 1.60 4.00 2-00 4.50 K položaju v Parizu. Velika vznemirjenost se je polotila pariških delavcev, ki je deloma gospodarskega, deloma političnega pomena. Iz tega izvajamo sledeče: Slovenci so imeli svojega kralja (francoski vladar, ki ga je zastopoval podkralj v Ljubljani), kakor so ga imeli Če-hi, Hrvatje, Madjari itd.; edino postanek kraljestva je drogi. Dočim je prišlo kraljevsko dostojanstvo pri Se mesece vre posebno med zidar- Hrvatih čehih od znotraj, iz na- ji, ker se podjetniki, ki se sklicujejo na slabe čase, ustavljajo vsem, tudi najmanjšim delavskim zahtevam. Od 14. julija traja štrajk delavcev, ki so bili vslužbeni na parnikih, ki plovejo po Seini. Kljub dejstvu, da so se delavci nekterim zahtevam in po- roda, je bilo pri Slovencih posledica zunanjih političnih razmer in je nastalo ravno tako, kakor n. pr. kranjska: vojvodska čast itd. To na stvari pravno ničesar ne spremenja. Kakor nazivljamo danes s pravico Kranjsko vojvodino, istotako smo o- nudbam delodajalcev že udaK, ven- Pravičeni omenjene tri slovenske de-dar štrajk še ni ponehal. In ravno! žele imenovati kraljestvo. ■• it ti tata.....2.50 f Erro'po fxM^auino^^knpno'tri številke! Podajalcem se ^čita, da so izrab- j In ako ge dalje' ^ vidi _____ .-i-ii i .... .i mn rln v rpsnwi nn I ,phih in Hr "6LAB NARODA" izhaja vsak dan iz-vsemii nedelj in praxnikov. «OLA8 NARODA" ("Voice of the People") leaned every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. (^Advertisement on'agreement. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. . . . . . Pri spremembi kraja naročnikov bjla svoJe erte> ki jo vzdrzuje na le- Eroaimo, da m nam tudi prejdnje vem bregu. Mestna oblast ji je to lIvallAi^« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naalov: "QLAS NAkGDA" 10© Greenwich Street, New York City. ljali delavce, kar so pisali celo vsi! mo' da se v resniei Pri čehih in Hr" pariški listi. Parobrodna družba, ki! vatih Povdarja češki m hrvatski namreč skrbi za promet po reki krali> do*im se Pri Slovencih pod Seine, vleče iz štrajka svoje posebne vPhv«m nemških dežel povdarja av-koristi. Po postavi je parobrodna družba prisiljena vzdrževati na obeh bregovih reke Seine po eno črto. Dočim stroški na levem bregu presegajo dohodke, so dobički na desnem bregu prav velikanski. Radi tega bi se parobrodna družba kaj rada zne- že zdavnej dovolila, toda pod pogojem, da ne sme odpustiti nobenega strijski cesar, dasi se niti pri Čehih niti pri Hrvatih ni dal kronati, kakor ni niti misliti na to, da bi se dal kronati za nekakega ilirskega kralja, in vendar nosi avstrijski vladar ofieijelne naslove: češki, hrvatski, ogrski kralj, in od dobe ilirskega kraljestva naprej tudi oficijelni naslov: ilirski (slovenski) kralj, dasi ne obstoja danes nikako češko kraljestvo kakor tako, ker so dežele če- ogrski, hrvatski ali pa češki kralj tudi slovenski kralj, na ktero dostojanstvo je gotovo istotako ponosen, saj se sam imenuje "Rex Illyriae", kralje Slovenije". Ki—. Telefon: 1279 Rector. Volilna reforma v Ciga ni ji. delavca. In baš sedanji štrajk ji je j 5ke krone razdeljene na tri popolno- | prišel ob pravem času na pomoč, ker i ma samostojne avstrijske kronovine | družba upa, da bodo delavci za stal-' (Češko, Moravsko, Slezijo), dasi je ' no popustili delo pri njej, nakar družba lahko ustavi brodarenje po le- vem bregu Seine, na da bi prišla v nasprotje z mestno odredbo. Organizacije delodajalcev in delavcev zborujejo že od letošnje spo-volilni "re- mladi glede urejeuja plač. Deloda-na Ogrskem ali Ciganiji niso jalci se sklicujejo, da njih pogodbe preveč zapeljiva. Ministerstvo je ne pripuščajo povišanje plače. De-predlo/ilo ogrsko-hrvatakemu držav- lavei pa se opirajo na svoje načelo: neniu zboru za prihodnje zasedanje matija plača, manj dela! Popustili načrt nove volilne [>ostave. ktere podlaga je takozvaui pluralni sistem. Najnovejša poročila o formi' ilirsko kraljestvo istotako ofieijelno razdeljeno od leta 1852 na tri, oziroma pet kronovin (Kranjsko, Koroško. Goriško, Trst, Istra). In ako danes Čehi poznajo pred-vsenl češkega kralja, tedaj si pri tem nihče ne misli kralja, ki bi vladal nad omenjene tri kronovine kakor zgodovinsko jednoto, ampak kralj jim je predvsem simbol vladarske moči. višek zakonodajalne ulilasti naprava, po ktere j ima pojedini volivec lahko po več glasov. To je prav ciganski način, kako se mora ravnati z volivuo pravico, ki jever-nožolti monarhiji itnk enaka ničli. Objednem pa je zasramovanje ljudskih želj, ki je po eelej Ogrskej že toliko časa kričalo po splošni in enaki voiivni pravici. Ko so pred leti upeljali v Avstriji splošno volivno pravico, ki pa sicer pomenja v dejstvu le del onega, kar znači, je ogrska koalicijska vlada obljubila, da upelje tudi v Ciganiji enako volivuo pravico. In sedaj prihaja na dan s pluralnim sistemom volivnega prava. In kaj porečejo pri tem nemadjarske narodnosti, tega seveda madjarska vlada ni vprašala. Da je le vladajoči stranki zadovoljeno. pa j»> mirna Bosna. Vendar pa prihajajo že med nomadjar-skimi narodnostimi na Ogrskem na dan težnje, da se jim podelijo večje politične pravice. ker nemadjarske narodnosti na Ogrskem so v večini in le |K) znanem ciganskem šovinizmu se je Mad j arom posrečilo dobiti nekako nadvlado nad drugimi narodnostmi: Slovaki, Rumunci, Hrvati itd. Žalostno je za narod, ki se šteje ''civiliziranim", ki se ponaša s svojo "kulturo", ki je pa v resnici prav pristno mongolska, kot jo imajo še dandanes hajduške čete v Aziji. Vendar klic nemadjarskih narod-nostij na Ogrskem je postal že tako glasan, da ciganska vlada ne bode mogla dalje molčati, in bode prejko-ne umaknila tudi sedanjo volivno "reformo", ki ni ničesar druzega, kot osiguranje Madjarov pri ljudski postavodaji. Madjarska vlada je imela velike skrivne kovarske načrte s svojo volivno reformo. Obelodaniti jo ni hotela poprej kot malo pred zasedanjem državnega zbora v previdnosti, da se ne vname proti njej preživahna agitacija po deželi, ker bi namreč po novi voiivni postavi zgubilo svoje mandate okoli petdeset državnih po- o kvantiteto svojega dela za 25 od- \ ,iatl narodom. Zalo tudi vi- to; kov. Mestne oblasti pa cenijo, da »lso samo maloštevilni dr- /.avopravniei (ki zahtevajo obnovlje- da delajo delavci sedaj za 50 odstotkov manj. delodajalci pa celo za 75. liazun tega pa uprizarjajo delavci lokalne štrajke, ker generalni štrajk radi obče slabih časov ne bi uspel. Mesto občnega štrajka za-štrajkajo samo v enem oddelku in ko tu svoje zahteve dosežejo, ustavijo delo na drugem mestu. Delavci so še bolj razjarjeni, ker državna oblast je na strani delodajalcev. ter pošilja nad nje policijo in vojaštvo, če sluti najmanjše nemii-e. ■"ti zadnjih spopadih delavstva s policijo in vojaštvom je bilo več delavcev ubitih. Da bi se generalni štrajk v sedanjem času izjalovil, je naravno, ker nje nekdanjega kraljestva), ampak tudi naprednjaki. agrarci. soeijalni demokrat je. ki poznajo le češkega kralja, dasi nihče ne misli na restavracijo nekdanjega sijaja, ampak zahtevajo predvsem narodno enakopravnost in avtonomijo. Z isto pravico bi se tudi pri Slo-I vencih moglo povdarjati slovenskega kralja (vojvodo etc.) — saj se via- ( dar sam ofieijelno nazica slovenskega kralja (prim, vladarjev naslov, j ali pa najjednostavuejše na navadnem sedanjem avstr. srebrnem denarju) — in ne govoriti toliko o avstrij-; skem cesarju, ker je omenjeni naslov preveč splošen in premalo na- spoznati kakor samostojna gospodarski položaj je tudi na Fran-. značuje zakonodajalno oblast in ob-eoskem kaj slab. Delavstvu sovraž- seg vladarske moči posamičnih na-no ministerstvo Clemenceau pa pri- | 'odnostij: Ogrov, Hrvatov, Cehov m tiska delavske organizacije k vedno potemtakem tudi Slovencev, ki so večji nezadovoljnosti, ki konečno ^ tem smislu generaliziram, in se ne morebiti poči v generalnem štrajku. m°rejo Se večja nezadovoljnost je pa za-vladala zadnje dneve, ko je vlada od- ^em in državnopravuem zastopstvu redila, da se zatvori delavska borza. ^ isti meri' kakor 50 se do danes ■ čin, ki je že večkrat provzročil pre- ohranili Ogri, Hrvatje, Galicija in livanje krvi v Parizu. Če pride do' deloma Cehi. tiadaljnih bojev med delavstvom in Nikakor pa se Slovence ne smej odgovoren umeti napačno, da morda mislijo na | delodajalci, je vsekako Clemenceau s svojim protidelavskim nekakoršno obnovljen je Ilirije, I.^Xa^a virtl-nl-anro 1*" vol 11 L" 1 nI F postopanjem. 4t Rex Illyriae' dal hočejo nekakega kralja, ki bi vladal nad slovensko pokrajino, kakor na i novo storjeno kraljestvo, ali da ho-1 čejo morda Štajerce izločiti, in sploh da sanjajo o nekakih utopijah. Ne! In kdor količkaj premisli, ve pre-14Slovenski kralj"!... Sliši se ka- dobro, da današnja demokratična do-kor v pravljici: Nekoč je živel na- j ba se naravnost upira podobnim in-rod, ki je imel svojega kralja, ki je i stitucijam. vladal srečno in modro nad svojim Kar se nam zdi umestno, je to, da ljudstvom. Tudi ga je ljudstvo spo- tudi Slovenci, kakor -Čehi, Ogri, Hr-štovalo in častilo, ga ljubilo in mu vatje, izvajajo iz okolnosti, da si je prinašalo najlepših darov. Od daleč avstrijski vladar, dasi je ilirsko kra se mu je hodilo klanjat in poslušat njegove modre svete in pravične razsodbe itd., ali pa: V davnih časih tam za morjem je živel princ. Bil je pravicoljuben in hotel dobro vsem narodom; zato je prepotoval vse svoje dežele in šel med vse svoje narode, da spozna iz njihovih ust narodove žeije. Toda ljudstvo ga je vspreje-Jancev v manjših volivnih okrajih,!^ kakoJ. tujca> kajti nikdo ni veki po novi postavi popolnoma zgine- ^ da je tQ bodo£i kralj_ jo in se priklopijo večjim mestnim Toda vrTlimo se k realnosti, kzgo-volivnim okrajem. Prizadeti poslan-, ,iovini Jn danažnjemu dejanskemu ci bi seveda uporabili vso svojo govorniško moč in razvili najživahnej-šo agitacijo proti voiivni reformi, za kar pa ni časa. če se je slednja pri- položaju. Vsakemu Slovencu je poznano leto 1809, ko je bil prišel odmev velike francoske revolucije tudi na Sloven- obči le malo časa pred državnozbor- sko Posledica tega viharnega poli-skim zasedanjem. j tičnega valovanja je bila francosko- Ogrska vlada bode imela svoje tež- siovenska vlada. Ustvarilo se je koče, da si pribori zmago s svojo ilirsko kraljestvo, ki je obsegalo sko- stavitelje posamičnih narodov, ki so ljestvo, ki je združevalo Slovence,' v svoji prvotni obliki razpadlo že 1. 1813 in životarilo ofieijelno v držav-nopravnih aktih še do 1. 1852, obdržal kraljevsko dostojanstvo nad slovenskimi deželami in si ta kraljevski naslov prideva se danes (na četrtem mestu: Imp. Austr. Rex Boh. G al. 111., cesar avstrijski, kralj češki, ga-liški, ilirski ete. — kralj ogrski). Da torej izvajajo Slovenci iz tega dejanskega stanja več posledic in na-glašajo bolj enotnega vladarja (kralja) slovenskih dežel, kakor najvišjega zakonodajalca slovenskega naroda, ker s tem slabijo sedanji pro-vineijalizem in pridejo bližje ciljem narodne avtonomije. Danes ni kraljev dežel, pač pa no-sitelje vrhovne ljudske moči, pred- volivno "reformo". Socijalističoa ro vse Kajkavce (Kranjsko, Spodnje in klerikalna stranka- ste se zdvužili j Koroško, Primorje, del Hrvatske) in ter ne bodete prej odnehale, dokler ne pridejo tudi nemadjarske narodnosti do svojih pravic v 'državnem zboru ali pri ljudski postavodaji. — Splošna volivna pravica bode v kratkem prodrla tudi v Ciganiji, kakor je v Avstriji, in političnemu življenju na Ogrskem bodo odprta nova -v^ita dosedaj zatiranim močem. Volivna reforma bode strgana iz rok ciganskega šovinizma, naj se tudi brani s poslednjimi močmi utopljenca. ROJAKI, HAKOdAJTE BE WA "CtUUB NAKODA," VAJTBOJI X* rUCBHr*' * DJI£\ 11EI Dalmacijo. Bilo je torej pravo slovensko kraljestvo in zatorej pomenja tudi francoski "illyrien" ne le za-padne južne Slovane (Kajkavce), ampak Slovence v našem sedanjem smislu. Ko je leta 1813 nastopila avstrijska reakcija, je tudi Hirija dobila drupo lice. Odcepila se je Hrvatska in Dalmacija, ostale tri dežele (Primorje, Kranjsko in Koroško) pa so ostale še dalje, do leta 1849, oziroma 1852, kakor kraljestvo Hirija, oziroma kakor Ilirska^ Provincija. Tega leta šele so se slovenske pokrajine razdelile ofieijelno zopet na prejšnje stare Vojvodine in grofije. položili svojo suvereniteto v roke gotovih mož, bodi z ozirom na njihovo dedno pravo, bodi potom volilnega sistema. Zato je vsekako nena-rodno, ako danes govorimo o pred-staviteljih posamičnih kronovin, pri tem pa pozabljamo, da je dotična tična osoba reprezentant vsega naroda. Zato so pa Slovenci v državno-pravnem oziru, kakor tudi glede re-prezentacije na zunaj, tako pozabljeni in si jih naravnost prezira kakor nekak provincijalen narod v nemških deželah, ker sami naglašajo le avstrijsko cesarsko dostojanstvo, ki pomenja reprezentacijo nemškega elementa, mesto da bi si bili svesti, da je avstrijski cesar istotako kakor Iz Hrvatske. V Zagrebu, 23. julija. Baron Rauch se je končno vendarle moral potruditi, da pokaže svetu, kako uspešno je njegovo "delovanje" in kako uspeva njegova pacifi-kacija Hrvatske. Vsa njegova politika se suče o-krog težnje, da bi s silo ljudem su-geriral mnenje, da je on ban, ki se ga ne more vreči, kako je stalen njegov položaj, da bi torej bilo najbolje, da se opusti brezuspešna opozicija proti njegovi osobi. A ko se mu ni posrečilo, da bi si v Zagrebu pridobil na svojo stran vsaj jednega uglednejšega politika, da bi se mu približal, in je slej ko prej vsa koalicija kompaktno proti njemu, ko se ni posrečilo gotovim madjarskim politikom, da bi hrvatske delegate pregovorili, naj pardonirajo Raucha, se je v Rauchu porodila misel, ako bi mu ne bilo mogoče izpodkopati temelj, na kterem počiva moč delegacije: morda bi se dal narod naščuvati proti poslancem, morda bi bilo mogoče pridobiti za-se mase z lepo done-cimi, toda puhlimi obljubami. V to svrho si je kupil avtomobil, da se na njem "popelje med narod", ali pa da v slučaju potrebe naglo pobegne pred tem narodom. Razprostrl je na mizo zemljevid Hrvatske in Slavonije in prišel na umestno misel, da s svojim posetom Tiajprvo osreči Liko. Lika je naša najrevnejša pokrajina brez kakoršne-koli železniške zveze, gorato, katne-nito ozemlje. Nadalje žive v tem okraju Hrvati in Srbi najbolj sprti med seboj, zalo so tudi med Hrvati i t vi najmočnejši frankovci. 'Končno }>a: tamkaj so volilni okraji s 30, 40. ! 50 volilci. t'e je pod Khuenom kaka madjaronska veličina propadla pri volitvah v svojem okraju, je bil ved-« ud v rezervi kakšen lički okraj s 30 | volilci. med kterimi je bilo do 15 uradnikov, da so rešili madjaronske-ga kandidata propada. Sicer je res, da je pri prošlih volitvah padla tudi ta kombinacija, ker so bili v Liki izvoljeni sami frankovci in srbski sa-mo&.alci. Ti razlogi: siromaštvo, spor med Hrvati in Srbi, moč frankovcev, teh Rauchovih zaveznikov, so odločili, da si je Rauch izbral najprvo Liko za svoj izlet. Siromaki nimajo smisla za visoko politiko, zato bodo njega kot mogočnega bana dohajali pro- ^ sit za kakoršnekoli lokalne potrebe, spor hrvatsko-srbski pa se da pora-bii proi Srbom, napram Srbom je treba naglašati svoje hrvatsko stališče, s čimer bode še bolj navdušil za-se svoje "načelne" protivnike frankovee. Zato je na zemljevidu pazno preštudiral, v kterih krajih gospodarijo frankovci ter je po tem uravnal svoj poset. Ni dvoma, da se je že pred svojim potovanjem za vsak slučaj sporazumel s prvaki Frankove stranke, zakaj kako sramotno so se ti ponašali pred Rauehom, to je nadkrililo pri-Čakovanje tudi največjega nasprotnika frankovcev. "Hrvatsko Pravo" ni niti z besedico omenilo Rauchove-ga potovanja, ni zavzelo napram njemu nobenega določenega stališča, marveč je baš iste dni najljuteje napadalo — koalicijo. List je celo priobčil smešen proglas na narod, češ, da je koalicija zakrivila grozen greh — '1 izdajal-stvo", ker se je jela v Budimpešti pogajati z Madjari, dasiravno so biU v tistem času ta pogajanja že prekinjena. Toda kakor vselej, kadar je Rauch skoval s Frankom kako lokavo spletko proti uspešni borbi hrvatskega in srbskega naroda, tako je tudi to pot zdravi instinkt našega naroda premagal vse spletke. Vsi kraji, pripadajoči koaliciji, so se držali izvrstno, a Rauch je jedva odnesel zdravo glavo. V Karlovcu je nasopil ves mestni zastop proti samemu poskusu župana dr. Banjavčica, da sprejme v svojo hišoRaueha kot svojega starega prijatelja. Župan je moral demiai-jonirati, nato je bil razpuščen mestni občinski zastop, postavljen vladni komisar ter odpravljeni tedenski sejmi, ki so velepotrebni za vso Liko. Tudi v Petrinji je ves mestni občinski svet sklenil, da Raucha ne sprejme. Kako se je Rauchu godilo v Novem in v Kninu v Dalmaciji, kamor je tudi napravil izlet, je dovoljno znano. ' Iz demonsracij v Kninu je Ranch hotel napraviti veliko državno afero. Izjavil je, da zahteva primerno zadoščenje, dokler pa tega ne dobi, da ne bode stopil na avstrijska tla. Kakšna kazen! Zanimivo je bilo pri tem, kako so si Rauchovi organi na-sproovali glede vprašanja, da-li je Rauch napovedal svoj prihod v TCnin ali ni za njegov prihod nihče vedel. Končno se je dognalo, da je v Kninu za Rauchov prihod vedel edino frater Marun, kustos tamošnjega muzeja. Rauch nosi naslov "ban Hrvatske, Slavonije in Dalmacije". A čujte, ta v očeh frankovcev veliki Hrvat ni zahteval zadoščenja kot ban Hrvatske in Dalmacije, marveč se je zatekel kot madjarski dostojanstvenik k madjarski vladi, da ona izvojuje zadoščenje. No, končno so bili poslani v Knin sodniki in 20 odličnih občinarjev je bilo obsojenih skupaj na 44 dni zapora in 460 kron globe. Zdi se, da se bode Rauch s tem '' zadoščenjem'' zadovoljil. V Novem je obsojena neka gospa s hčerko na 14 dni zapora, ker je klicala "Abzug Rauch!" Raueh grozi, da bode Novljane tožil radi poskušenega umora, toda najprvo jih mora šele dobiti. Tako se je Rauchovo potovanje, dasi je bilo dobro premišljeno, končalo z blamažo. Sedaj biva Rauch na svojem gradu Martijancu, da si nabere moči za kampanjo na jesen, kakor javlja "Pester Lloyd". * * * Rauch za vsako ceno skuša razbiti koalicijo. " Temu njegovemu načrtu pomagajo klerikalni elementi v hrvatski stranki prava, ki se vedno bolj in bolj bližajo izrazitim klerikalcem okrog "Hrvatstva". Nedavno so Rauehove "Narodne Novine" priobčile z veliko aplombo vest o nekem bogoskrunstvu. Na gimnaziji v Požegu sose baje koncem šolskega leta dijaki v jed-nem razredu dogovorili, da se bodo sicer dali obhajati, a da bodo kasneje hostijo izpljunili in jo poteptali. Tej vesti je list pridejal refleksijo, da je to posledica napredne agitacije med mladino, pisanja "Pokreta", ki je med mladežjo najbolj razširjen. — Temu manevru so šli na lim klerikalci v hrvatski stranki prava, ki sedaj složno s frankovci in furtimaši udrihajo po naprednjakih. Ne dolgo potem se je dognalo, da na vsej bajki uradnega lista ni niti zrnca resnice. .. Resnica je. da postajajo vdnošaji med naprednjaki in med klerikalno -t rujo v hrvatski stranki prava vedno bolj napeti, toda od tega ne bode imel nobene koristi baron Rauch. Proti njemu bodo vedno složni vsi noŠtenni elementi. S. N. Slovensko katoliško podp. društvo o svete Barbari s Zjjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. 'ano dn*3K Januarja 1903 v držav« Psnnar^f^Sti ■ ■ 0 0 ■ ■ ■■ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest (Sly, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,: L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 537, Forest City, F*. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest CSty, EAROL Z ALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest (Sty, Pa« FRAN KNAFELJC, IL nadxornik, 909 Braddoek Avenue, dock, Pa. PTRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 M3U St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL, OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 05, Willock, Pa. TV AN TORNIČ, YL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa. DruStveno glasilo je "GLAS NARODA". f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro -domovino, naj se v tej zadevi obrne na frank: sakser co. 109 Greenwich Street, 6104 St. Clair Ave., N. E., new york; city. cleveland, o. Tundra. Kaj je tundra? Tundra je rusko barje. Ona velikanska krajina, ki se na širjavo stotisočerih desjatin razteza po gu- j bernijah Vjatka, Vologda in Ar- j hangelsk, ona nepregledna enolična močvirnata ravnina, pokrita z makom in nizkim grmovjem in prepre-žena s strugami rek in potokov, to je ruska tundra. Kakor neznatno tudi izgleda ern-kasti mah, vendar je on glavni pogoj za rejo severnega jelena, ki je bogastvo prebivalea tundre — Samo jeda. Skozi vso zimo se živi severni jelen izključno od tega mahu in ker znaša čreda nad desettisoč glav, so zato seveda potrebne velike z mahom porasle krajine. Posebna lastnost tega mahu je, da potrebuje deset let, da zrase nekaj palcev visoko. Zato ne žene Samojed svojih jelenov nikdar preko popašenih krajev. V zadnjih desetletjih so se pečali z rejo severnega jelena tudi drugi rodovi, tako n. pr. Sirjani, to pa zaradi vabljivo velikih koristi. A njim manjka ljubezni, do živali in tudi tundre in njnih lastnosti dobro ne poznajo. Da mu ni freba delati o-vinka, goni nevešči pastir v nasprotju s Samojedom, svojo tisočgl&vo čredo poleti, ko sili severni jelen v gozdove in ne žre mahu, čez popaše-rie kraje in nežno brstje dragocenega mahu poteptajo parklji živali. S tem povzročena škoda je tolika, da je bilo v posledajih zimah slučajev, da so poginile cele črede vsled pomanjkanja krme. Severni jelen pa daje mleko, meso, mast in kožo, je obenem tovarna žival, transportno sredstvo, skratka: vse bogastvo onih krajev. Tudi v evropejski Rusiji se je že zelo raširila kupčija z mesom in kožami severnih jelenov. Drugo bogastvo tundre je divjačina. Beli medvedje in lisice so po severni tundri zelo razširjeni in Samojed, mimogrede povedano izvrsten strelec — jih lovi z velikim uspehom. Ruski trgovci so delali tu nekaj časa krasne kupčije, ki so jim. nesle velikanski dobiček. Prihajali so vsako pomlad na zbirališča Saimojed in kupovali dragocene kože — ne z denarjem, ampak s špiritom! Kmalu pa je zvedela o tem vlada in vzela v varstvo Samojedov. Zdaj prihaja vsako leto vladni uradnik iz Arkan-gelska k zbirališčem Samojedov in sprejme od njih kože, nakar jih proda gubernijski urad v Arhangelsku. Izkupljeni denar naloži potem na ime dotičnih Samojedov v državni banki, od koder potem lahko poljubno razpolagajo z njim. Veliko se greši v južni tundri in obmejnih gozdovih s ptičjim lovom. Sirjani, Finci in tudi Rusi ptičev ne streljajo, ampak jih love v zanjke in pasti. Plen je včasih tako obilen, da vjame en sam lovee nad 20.000 jerebic na leto. Pri takem naravnost roparskem lovu je seveda divjačine čezdalje manj in že zdaj se oglašajo glasovi, ki zahtevajo, da se napravi konec takemu počenjanju. Toda zaman! Dragoceno divjačino, ki jo plačujejo na mestu z dvema kapejkama komad, love v neznanskih množicah. Za bodočnost se ne briga. Reke na tundri so bogate ha žlahtni ribah. V Pečori, Dini in dotokih mrgoli najlepših lososedj tam živi tudi dragoeeni jeseter, ki daje tako imenitni kavijar, in dobiti je še raznih drugih rib. Toda ribjega lova v tundri ne goje industrijalno, dasi bi se ta obrt sifcio razcvetela; manjka zmožnih podjetnikov. Posebno bogata je tundra tudi na raznih jagodah; rdeče maline je dobiti tam v. velikanskih množinah. Pač nabirajo razne jagode, a to vse v tako majhni meri, da gre skoro 90 odstotkov jagod na leto v nič. Kar se tiče bogatstva na rudah, o-menjamo, da so našli ob reki Pečori nafto (petrolej) v močnih vrelcih. Posebno je bogata na rudah vzhodna meja tundre in severni Ural, ki se izteka v tundro. Dragoceni kameni, zlato, baker itd. leže na nekate- j rih krajih t ako rekoč na vrhu zemlje in čakajo podjetnika, ki bi si hotel potrebnim trudom in denarjem o-svajati te zaklade. Zazdaj pa je to mrtvi kapital, kakor ga premore še veliko in veliko ruska zemlja. — C.— RESNICI NA LJUBO. Luka Dernovšek je priobčil nesramno laž, da sva midva z ženo razpo-ročena. Dosedaj jaz tega ne vem, morda jo je pa on razporočil. (7-8—8) Anton Peternel. V pomoč pogorelcem na Bledu. Kakor smo sporočili v "Glasa Naroda", je vas Bled, biser kranjske dežele, skoro do tal pogorela. Štirideset hiš in številno gospodarskik poslopij je čisto uničenih. Mnogim je zgorela vsa njih lastnina. Skupna škoda znaša 500,000 kron ali 100,000 dolarjev. Tem potom se obračamo do usmiljenih src slovenskih rojakov v Ameriki, da po svoji moči darujejo večje ali manjše svote v pomoč siromašnim rojakom v Bledu. Vsak dar boda gotovo sprejet s hvaležnim srcem. Darovi naj se pošiljajo na: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., Hew York., Vsak najmanjši dar bodem« priobčili v našem listu in odposlali pristojni oblasti na Bled, da m primerno razdeli med siromake, ki m pogoreli. Poživljamo torej tn slovenske ameriške rojake, da vri pa svoji moči prispevajo sa taka emu prizadeti Bled — biser kranjska dežele. Uredništva "Glasa Hsnda". SMEŠNIOE. Nepoboljšljiv pijanec. Žena: "Tako T Že zopet si pijan f Saj si mi bil prisegel, da se odpoveš pijači.?7 Mož: "Da, res je, a potem sem drugič prisegel, da se odpovem svoji prvi odpovedi." Isnenadenje. Sodnik (tožencu): "Ste li še imeli kedaj kaj opraviti s sodnijof" Toženec: "Da, kakor porotnik." Ako bačeš dobre postrežbo z mesom in grocerijo9 tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: Uobase, rebra, jezike iunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. eiggiaw. f f-f-f-i.? t i . . ii,:'!. Vatt^;, ■ t a. Jugoslovanska Inkorporir dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA* URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu w Evropi) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-flock. Pa. ALOJZIJ VIR ANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, Booth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, in. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Avstr. Slovensko f||| Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno 16. januvazja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Fronten ac, Karol Starima, podpredsednik, Mulberry, ITmmml Leo Hroznek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Frbnteoae, UPRAVNI ODBOR: Frank Markovih, Frontenac, Kanra* Leo Krušic, Box 188, Frontenac, Knneaa Frank Premk, Cherokee, Frank Buchanan, Rad ley, Ksntrns Anton Leejak, Chieopee, Kwtmfm. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov la druge liatine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN UOl ŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopnika in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druJtev naj požljejo duplkat vsak« poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jedri*:*. ~ Vse pritožbe od strani krsjevnib društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridelani morajo biti natančni podatki vuake pritožbe. Društveno glasilo je "GI.AS NARODA". Asesment štev. 121. Ely; Minn., 1. avgusta, 1908. ZA MESEC AVGUST. Za umrlega brata Ivan Balior-ja očrt. 999, člana dr. sv. Cirila in Metoda -v 0. v Calumet, Mich., umrl 28.tih., vzrok smrti, ubit v ba" pokopu, zavarovan je bil v prvem razredu za $1.000.00. Za ur rlt-ga brata Nikola Mlit:arie-a, cert., 6767. člana dr. sv. Jurija, ^tv. 22 v S... < hi<;ij« . 111., una! !' junija, vzrok smrti, ubit v tovarni, zavarovan je bil v prvem razredu za $3.000.00. Za umrleea brata Larenšek-a Josip. cert. 10034. Člana dr. sv. Jožefa -t. 1") v Indianapolis. Ind.. umrl 20 junija, vzrok smrti, zadušen od plina, zavarovan je bil za $3,000.00 v prvem razredu. Za umrlega brata Ignacija Sit-rlekar-ja, cert. 6957, člana dr. sv. Ime Jezus, štev. 25, v Eveleth, Minn., umrl 21 junija, vzrok smrti, peritonitis, zavarovan je bil v prvem razredu za $1,000.00. Za umi i '_ra Ivan Kodelja, cert. 7358. člana dr. sv. Alojzija, št. 19, v So. Lor:un. Ohio, umrl 1. julija, vzrok smrti, utonil v reki, zavarovan je bil v drugem razredu za $500.00. Z;i p<<-\odovanega brata Filip Arkota. cert. 6118, člana dr sv. Jož. št« > 30. ^ Chisbolm, Minn., pobit v rudniku, leva noga odrezana pod kolenom. je opravičen do podpore v znesku $400.00. Za uti t! Katarino Butala, cert. 9032, članico dr. sv. Jožefa št. 30. v {'lii>holn , Minn., umrla 32 junija, vzrok smrti, vstreljena. zavarovana je bila za *voto $500.00. Za umrlo Nežo Volan. cert. 9S59, članico dr. sv. Petra in Pavla št. 66. v Joliet. 111., umrla 2 julija, vzrok smrti, jetika, zavarovana je bila za svoto $500.00. Ta asesment je razpos^n na 4436 članov prvega in 431 Članov druze-gra razreda, ter 3899 članic, vsak član prvega razreda plača po 80ct., za smrtnino iti 30 ct.. za poškodbe, vkupno 90 ct., člani drnzega razreda plačajo po 40 ct. za smrtnino in 10 ct. za poškodbe, vkupno 50 et. Članice plačajo 50 ct. za smrtnino. OPOMBA! Nekoliko je društev, katera še niso poslala šestmesečnega poročila kakor zahtevajo pravila Jednote, zatoraj prosim vse prizadete tajnike in zastopnike, da to nemudoma store; ponovno tudi še opozarjam vse tajnike in zastopnike, da točno poročajo vse pristopnine za člane in članice z asesmentom za mesec v katerem taki pristopijo, brez pristopnine nemore biti nobeden sprejet. Od nekaterih društev sem prejel pritožbe, da ena društva preveč zahtevajo za prestopne liste; vse take opozarjam, da za prestopne liste ne sme več računati kakor za en asesment naprej, ako seveda ni druzega vzroka, kateri se pa mora dotieniku pismeno naznaniti. Nekateri novi uradniki mi tudi pošiljajo več listin brez pravih podpisov, tudi triplikate od denarne pošiljattve na blagajnika Jednote sem začel pogrešati pri nekaterih, prosim toraj da se bolje pazi na take važne stvari. Z bratskim pozdravom; ____JURIJ L BROŽlC, glavni tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Rop v Šiški. Beračeve skrivnosti. 25. julija ob 9. zvečer je prišla na orožniško postajo v Šiški 431etna I-vana Manenškova iz Velike Lašne pri Kamniku ter ovadila, da je bila pred pol ure blizu "Slepega Janeza" od dveh neznanih moških napadena in oropana 70 K denarja. Orožniš-tvo je takoj ukrenilo vse potrebno in sporazomco z drugimi varnostnimi oblastmi intenzivno sledilo po roparjih, kajti bati se je bilo, da bi se ropi na ti cesti, kjer gre vsako uro mnogo posameznih ljudi, ne ponavljali. Tudi Ženske, ki hodijo tam, so bile že v strahu, da se jim ne prepeti kaj takega. Ker je zadeva nekam čudno izgledala, so žensko zaslišali še drugi dan. Ostala je pri prejšnji trditvi in kazala udaree, ki sta ji jih prizadela roparja. Pozneje pa je iz ropa napravila posdrušeno posilstvo, za denar pa je dejala, da ga je najbrže kje izgubila. Naposled pa tudi to ni obveljalo in je obe izjavi preklicala, češ da ji je one udarce prizadel mož, ki bodi okrog s fonografom in mu je naposled ušla. In to je bilo tudi resnično. Par dni pozneje, ko je mož prišel po svojem zaslužku v Šiško in o napadu izvedel, se je šel o resnici informirat. Povedal je, da jo je res on naklestil in sioer občutno. Ko sta bila namreč na Brezju in je mož, ki je neki skoz in skoz poštenjak, služil s fonografom vsakdanji kruh, si je ljubezniva ženka privoščila ma-leko veselja s tem, da je šla v "tuj zelnik" in se z nekim kruljevim beračem, ki dan nadan moleduje tam božjepotnike G dviga roke proti nebu tožeč svojo siromaščino in nadlogo, ter roti usmiljena srca proseč jih pomoči, pečala predaleč čez zakonsko zvestobo. Ko je mož svojo go-lobičieo v tem kritičnem poloSaJn zasačil, jo je dobro našvrkal, in ker ji niso moževe batine tako ugajale, kakor beračeva ljubezen, mu je dala slovo in prišedši do Šiške, si izmislila rop, odnosno posilstvo. Mesto "roparjev" je orožništvo utaknilo sedaj v zapor "oropanko", ženske pa, ki imajo po cesti posla, zopet prosto dihajo. Umrl je nadučitelj Jakob Cepuder v Hrušici pri Ljubljani. Konji na Gradu v Ljubljani. 24. julija popoldne so pridirjali z Grada po Štutendovskih ulieah trije konji. Ker so konji po navedeni ulici šli v divjem diru, so zagnale ženske Ln otroci hud vrišč. Konje £o potem ujeli in jih, ker se ni videlo čigavi, da so, oddali v Ferlinčev hlev. Pozneje se je zadeva pojasnila. Trije domobranski vojaki so navedene konje kopali v Gradašči. kjer so jim užli ter dirjali čez sv. Jakoba most in po Ulicah na Grad v hrib. Ko so si z Grada ogledali ljubljansko barje. so krenili Študentovske ulice in pripeketali na Vodnikov trg, kjer jih je zadela usoda in tako bodo morali še nadalje služiti pri vojakih. Nesreča. Janezu Tomelj. posestniku iz Šmarce so se 2o. julija dopoldne splašili konji, ko je ajdo sejal. Desni konj se mu je popolnoma od pluga odtrgal, in je največjem diru letel proti domu. na sredi pota seje pa prevrnil na glavo in si je zlomil prednjo nogo. Konj je vreden 400 kron. Pogorel je dne 22. julija ob 11. uri ponoči kozolec Avgustu Kuharju, gostilničarju na Vevčah. Pogorelo je mnogo klaje in stelje. ki je bila shranjena pod kozolcem.' Ogenj so o-mejili gasilci iz vevške papirnice, kateri so jako vztrajno delali. Zažgala je najbrž zlobna roka. PRIMORSKE NOVICE. Nenavadna potrpežljivost dečka. Hlapec Josip Zmet v Brjah ima 15-letnega dečka Andreja. Pred dobrimi 4 meseci se je bil dečko zbol s trnom akacije v stopalo desne noge. Rane ni bilo nobene, ali notri pri kosti je začelo gniti, vsled česar je nastala neizogibna potreba, da so dečka poslali v bolnišnico v Gorico, kjer je ostal 26 dnL V Gorici so ga dvakrat operirali in so mu vzeli ven kost. Toda notri je gnilo dalje in v Gorici mu niso vedeli pomoči in so svetovali, naj dečka odvedejo v tržaško bolnišnico. Tu je bil 111 dni. Slednjič so se morali zdravniki odločiti, da mu odrežejo nogo. Ves čas je kazal dečko neverjetno potrpežljivost, ali na operaciji v Trstu je bil pravi junak: odklonil je narkozo in je gledal, kako so mu rezali nogo. Zdravniki so se mu kar divili, ker tacega slučaja — so rekli — niso še doživeli pri takem mladem človeku. 25. julija je oče odvel dečka iz bolnišnice domov zdravega ali brez — noge! Besen in nevaren samaritanec. Libera Cucagna, star 28 let iz Trsta, je bil 23. julija aretiran na zahtevo vratarja mestne bolnišnice v Trstu, Josipa Zorzenon, radi javnega nasilja. Možakar je bil pijan in je hotel vstopiti po noči v bolnišnico, češ da gre obiskat svojo ljubico, katero so bili ravnokar vsprejeli v bolnišnico radi batin darovanih jej od njega — ljubimca. Vratar mu je seveda za-branil vstop in to je grozno razka-čilo skrbnega ljubimca, ki je začel v svoji pijanosti žugati vratarju grom in peklo. Občinski redar, ki je bil slučajno prisoten temu prizoru, ga je aretiral. Sedaj pa je čisto z-blaznel. Tepel je vratarja in redarja, grizel, brcal na vse strani, dokler nista slednjič pritekla dva redarja in spravila besneža pod ključ. Mladenič izginil brez sledu. _ Razpisana nagrada. Dne 23. junija t. 1. je prišel v Trst iz Benetk sin ka-sfcelana v Strasburgu Otona Hahr, imenom Friderik, 23 leten medici-nec. Prenočivši v Trstu je brzojavil očetu, da odhaja v Monekovo, kjer je študiral aa vseučilišču; in zares je mladenič stopil na svoj bieikelj in odšel iz Trsta. Od onega dne (6. junija t. 1.) je mladi mož izginil brez sledu. Vse dosedanje poizvedbe so bile popolnoma brezvspešne. Ubogi oče, ki ga muči strašni dvom, ponuja sedaj potom nemškega poslaništva na Dunaju premijo 506 mark onemu, ki bo oblasti kaj znal povedati o njegovem sinu. Za župana v Solkanu pri Gorici je bil 22. julija izvoljen Anton Mozetič. Goriški rojak Janko Vukasovič-Štibil, podpolkovnik in poveljnik srbske žandarmerije v Belgradu, je prišel na dopust v Vrtovin v vipavski dolini~kjer ostane do 15. septembra. Trgovina z dekleti. Trst je dandanes veliko trgovsko središče; vendar je pa gotovo vsakemu poštenemu Tr-žačanu resnično žal, da je mogla v Trstu uspevati sramotna trgovina z — dekleti. Tržaška policija je prišla — kakor se zdi — na sled osebam, ki so se v širjem obsegu bavile s to trgovino. Govori se o predstoje-t-ili aretovanjih. — Minolega tedna zvečer sta dva policijska agenta are-tovala nekega človeka, ko je neko mlado, jako lepo in elegantno oblečeno žensko vodil v staro mesto. A-geuta sta ga ustavila in aretovala, ker sta ga videla prej v neki gostilni in potem v neki kavarni, ker sta se — on in ženska — prepirala, kakor bi se ona česa branila, na kar jo je on nagovarjal. Ko sta ga detekti-' va vprašala, kdo da je on in kdo ženska ter od kje da sta in kam gresta, je bil on takoj v zadregi z odgovorom. Dejal je najprej, da je gospodična njegova sestrična, ter da jo je privedel v Trst k sorodnikom. Na vprašanje od kje da sta, je rekel, da z Reke. A malo za tem je rekel, da je gospodično slučajno spoznal v vlaku, ko se je vozil iz Vidma v Trst. No, na policiji se je dognalo, da je nameraval deklino proti njeni volji odvesti v neko tolerančno hišo v u-lici delle Beccherie. Zaradi napada na Duiča so aretirali v Trstu štiri osebe, med njimi 21 let starega brivca Salvatorja Logi ioci, ki trdi, da je Duiča zabodel Ginnone. Vse štiri so obdržali v zaporu. Poizkušen samoumor Tržačanke v Boloniji. V Boloniji se je skušala s sublimatom zastrupiti tržaška gledališka igralka Jole S., vdova C. Prepeljali so jo v bolnišnico v nevarnem stanju. ŠTAJERSKE NOVICE. Toča je 26. julija pobila okrog Pesnice nad Mariborom. Vinogradi so uničeni, tudi na sadnem drevju je mnogo škode. Lepa vinska letina se kaže v barbarski fari v Halozah. Tudi jablane in slive so lepo obrodile. Obesil se je v Prihovi pri Konjicah 24. julija v hlevu posestnik Janez Školč. Školč je bil premožen posestnik. Obesil se je zaradi prepira z ženo. JOHN VeNSKEL, 1117 E. 42nd Street N > , Clevclaad, Oble " izdelovalec kranjskih in nemSkih] H A R M O M K, Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizlco, a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminja, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $40 do $80. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Defcre £rao viae po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Mra bele viae od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Itmlaa trepavka od $250 do $3 galon a posodo vred! " Ma»| nego lO salon naj nihče ne naroča, ker znanje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na-loauki dopošliejo denar, oair^ ma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 9H Vmnat SL, Saa Praadsce, CaL t.. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon-a, 409 WEST mCHIOAH 8T„ DULUTH, MINK., kteri ima svoj SALOON prav bnzo Kolodvora. Vsak rojak j* pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarja v staro domovina najceneje in najhitreje po naiem po sredovanju; - zastopa nas v vsak poslih. Torej pazite, da se ne vsedet« na lim laskavim besedam niivredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK 8AK8EB OO. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALONW zmodernlm kogljldčem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unžjskti smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborila. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, IU POZO KI V zalogi "Glas Naroda" je iaila podu&na knjižica, ki obsega 64 stra-oij, z naalovom: Kako aa postane tn«riiU državljan? Ker je kajiiiea jako potrebna in koristita, naj jo ta-coj naroči vsak rojak. Stane samo 5 centov, ktere pošljite v potonil -.namkah. Frank Sakaar Oa, L00 Greenwich St., New York, M. t Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo ia plešaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge. kurje očesa, bradovice in ozeblino Virr v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c. da Je to resnica se jamči $500. Pri na ročbi blagovolite denarje po Post Mone) Order poSiljatL Jakob Wahcic, F». O. Box 69 CUEVBUANO, OHIO. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen peset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey tei imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa •'Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. 2 veies pošto van jem Ivan Govže, Ely, Minn. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zaddbiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z naj bolj šin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Ccnlenl gospod doktort Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazorali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da seit le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred^uleznijo. Zato Vas priporočam vse^p-ojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. 310 Midlant Ave. Rockdalle, 111 Velecenlem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila obrala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo rožam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera eotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-Jfjmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-f site v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : I TIHIH COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140^ WEST 34th STREET, NEW YqRK, N e Y Zdravju najprimeroeio& oijaca je LEIS Y PIVO ■ - s S £1 ii I ktero je varjeno iz najboljšega vmDOiti "t tega češkega hm^Ia Kadi iega naj ni' Vo Tr t v nikar-ju 6102 i. Oa« t. kteri Vam dragevolje vse pojasn' THE ISAAC LEISY BREWING COMPANl CLEVEI.APSD, O. A V STRO=AMERIKANSK A ČRTA (preje bratje Cosullch.! NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Sienenee In Hrvate, Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Cene rožnih listkov Iz NEW Y0RKA za III. razred s« d»: V k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brsojav: ALIOl, jlAUBA, MARTHA WASHINGTON, | [ ARGENTINA. \ meaedkmajnin jnnijnsebodeta agora] navedene mn brodoijn pridružila ie dva druga nova potniika pamika. . ..938.60 •3&20 TRSTA ............................ IiJTJBL JANB....................... irana........................................;____ ZAGREBA.......................................... KARLOVCA....................................... IL BAZBXD do TRSTA ali BBKB..........................953^0 do Parobrod "ARGENTINA" odpluje 12. avgusta 1908. Phelps Bros. & Con Genw Agents, ituitittoi stmt. — _____ • v Karol May; sa "Glas Naroda" prirsdil L. P. DRUGA KNJIGA. PO DIVJEM KURDISTANU. (Nadaljevanje.) Svetilnico postavi na stopnice in se obrne k meni: "Morda meniš, emir, da jih takoj sedaj obsodim? Želiš morda, da enemu zapovem, da pretepe dru^ef" 11 Odloži kazen do jutri, aga! Saj vojaki ti ne bodo ušli." "Kakor želiš! Pojdi!" Odpre vežna vrata, ktera zunaj zopet zapre. Skupno odideva v hiSo, kjer je nas že pričakovala "Mirta". "Ali si bil tako dolgt> pri muteselimu?" vpraša s sumljivim obrazom. "Mersina," odvrne., "povem ti, da nas je muteselim povabil, da ostanemo pri njem do jutranje zore. Toda. ker sem vedel, da si sama doma, som odklonil poveljnikovo povabilo. Nočem namreč, da ti Rusi vzamejo glavo. Vojska se bo namreč začela!" Mersina prestrašeno sklene roke. "Vojska? Kdo se bo boril?" "Rusi, Turki, Perzijanei, Arabci in Kurdi. Rusi že stoje štiri ure daleč od našima mesta; pri sebi imajo 100.000 mož in tritisoe topov." "O Alah il Alah! Jaz umiram: sem že mrtva! Ali greš tudi ti na vojsko?" "Da. Že danes mi namazi moje škornje. Toda ne povej nikomur te novice. Vojska je državna skrivnost, ktero bodo ljudje šele zvedeli, ko bodo Rusi jutri obkolili mesto." Mersina se opoteče in bleda kot zid vsede na prvi lonec, ki ga zagleda. "Že jutri! Ali res pridejo že jutri?" "Da." "In bodo streljali?" "Zelo." "Selim - aga, škornjev ti ne bom namazala!" "Zakaj ne?" "Ti ne smeš v vojsko; tebe ne smejo ustreliti!" "Dobro! Tem ljubše mi je. ker grem lahko spat. Laliko noč, efendi! Lahko noč, moja sladka Mersina!" Aga odide v svojo spalnico. Hišna cvetlica gleda nekaj časa začudena za njim, potem pa vpraša: "Kmir, ali res pridejo Iiu^i?" , * "Sedaj se ni *;vtovo. l'o mojem mnenju se aga preveč vznemirja." "Ah. ti mi podajaš balzam v iuoje n'njeno srce. Mogoče ne bo sovražnika v Amadijo?" -f "Tudi jaz mislim, da zdaj še ne pridejo. Ali si zbrala kavina zrnea?" "Da, XajH>r:io delo je bilo; toda hudobni hadži ITalef Omar mi ni dal miru, dokler nisem bila gotova. Se hočeš prepričati?" "Pokaži!" Iz kuhinj« print.mojo in svojo posodico za kavo, ki je bila res zbrana. "In kako boš sedaj razsodil, emir?" "Dobro za tebe. Ker si se toliko trudila s kavo, naj bo tvoja lastnina. Tudi posoda, ki sem jo danes kupil, je tvoja; kozarce pa podarim junaškemu Selim - agi." "Efendi, pravičen in nunler sodnik si. Tvoja dobrota je večja, kot so moji lonci, in ta dišeča kava je dokaz tvoje radodarnosti. Alah naj vodi ru>ke vojake, da ne pridejo v Amadi jo. Meniš, da bom nocoj lahko mirno spala t" "Zelo lahko!" "Hvala, emir, ker počitek je edina stvar, ki razveseli zmučeno ženo!" "Kje spiš navadno, Mersina?" "V kuhinji." i \ "Zakaj v kuhinji?" "Gospod, delokrog ženske je kuhinja, kjer mora biti po noči in po dnevu." Hm! Neprijetno za nas. Sicer mi pa neumna šala Selim - age prav nič ni ugajala. Mersina gotovo ne bo mimo spala. Xapotim se po stopnjicah v sobo Mohamed Emina, Sicer se je že vlegel v posteljo, vendar takoj vstane, ko vstopim v njegovo sobo. Povem mu vse, kar sem doživel v ječi. Hitro znosiva skupaj nekaj jedil, luč in žveplenk ter se splaziva v prazno sobo poleg vrta. V njej je bilo samo eno okno, namreč odprtina, zaprta z deskami. Skozi okno stopiva na dvorišče, kjer dobiva vrata zaklenjena. Korakava torej.eez vrt; od ječe naju je ločil samo zid, kterega vrh sva lahko dosegla z roko. 'P. "akaj" prosim šejka. "Radi varnosti se hočem prej prepričati, če naju nihče ne opazuje," Tiho se splazim na vrh zida in skočim na drugo ^tran. Iz neke dupline v zidu se posveti motna luč. To je soba, kjer je prej spal aga. Najbrž vidijo tam Arnavtje. ki radi strahu niso mogli zaspati. Drugo okno, oziroma luknja, je pa pripadalo prostoru, kjer nas je pričakoval Amad el G an d ur. Vnairlici preisčem ozko dvorišče, ne da opazim kaj sumljivega; tudi vrata so bila zaklenjena, ki vodijo iz zaporov na dvorišče. Vrnem se k Mohamedu ki me je že nestrpno pričakov&l. "Mohamed!" * ^ \ "Kako je?" - K "Vse varno. Ali moreš čez zid?" "Da." • * "" ;•];;- Mohamed skoči čez zid. • Neslišno se splaziva čez dvorišče do luknje pred zaporom šejkovega sina. 1 - "Skloni se šejk, opri se ob steno in podpri z rokama koleni!" &ejk spolne moje povelje, in jaz stopim na ajegov hrbet. Z glavo sem dospel ravno pred odprtino. "Amad el Gandur!" zakličem tiho. "Gospod, ali si ti?" začujem iz ječe. "Da." "AH je moj oče tudi pri tebi T" "Pri meni je. Ob vrvici ti spusti v ječo hrano in luč, nakar bo s teboj ! govoril. Počakaj, takoj bo pri tebi!" Nato skočim raz hrbet Arabca. "Ali sem bil težak, Mohamed?" "Dolg« bi ne zdržal, ker je držanje jako neprijetno." "Torej bova sedaj drugače naredila, ker se boš najbrž preeej zamudil s svojim sinom; ti poklekneš na mfije rame; tako lahko stojim po koncu tako dolgo, dokler se ti poljubi." "Ali je te slisal moj sin?" "Da. Vprašal je po tebi. V žepu imam vrv, po kterej mu spustiš hrano in luč navzdol." Vrvico pritrdimo ob zid. Potem se sklonem s hrbtom, da stopi šejk na moje rame. Ko se Mohamed dobro postavi, spusti zavoj navzdol in pridne >e tiha, toda tem bolj živahna razprava med očetom in sinom; ra-zum»'i sem samo. kar je govoril Mohamed. Sejk me je vedno izpraševal, če ni pretežek. Bil je močan in dolg mož, torej sem bil vesel, ko je po preteku petih minut, skočil raz moj hrbet. "Emir, moj sin mora iz ječe; dalje ne morem čakati njegove rešitve," teč« Mohamed Emin. "Najprvo zapustiva ta prostor. Stopaj naprej; jaz pa hočem zakriti vsako sled za nama." "Sej »o vendar tla trda kot kamen." '4 Previdnost je boljša kot zanikernost." Mohansed gre naprej, in jaz mu sledim. Cez kratek čas sva že zopet r sroji eofeL &ejk ae je hotel takoj posvetovati o načrtih, kako rešiti sina; jaz mu Hm, naj odide k počitku; tudi jaz poiščem svojo spalnico. Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi i 109 GREENWICH STREET1, NEW YORK, IN. V knez Črni jurij, 20t. KOSI ZLATE JAGODE, 50«. ITRALJICA DRAGA, 20e. KRIŠTOF KOLUMB, 20e. KRVNA OSVETA, 15«. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN L, eerar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MAT J VITEZ, 3 zvezki skupaj MOLITVEN IKL DUŠNA PASA (spisal ikof Fr. Bar raga,) platno, rudeea obreza 75e.f broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ alono-kost $1.50, fino vezano ▼ nanjo *2.00, vezano t a latno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokoet $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano » nlatr no 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25e. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. RO^NI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slo-nokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN-SKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90e. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOV ANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75e. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35e. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro -ino 80c. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN NITOVANJSKIH PISEM 9B«. ^OSvJlLNI LISTI 20e. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNTJBIL- NIH PISEM 30c. i ZGODBE SV. PISMA ZA NlZJE RAZREDE LJUDSKIH SOL 30c. ZABAVNE IN RASNE KNJIGE. DRUGE ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., nevez. 70c. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. LOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKA T I, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOV A OSVETA, 20c. CVETINA BOROGRAJSKA, 20c. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO, 20c. ' « ^ DAMA S K A MKT J A MT, $1.00. DARINKA, MALA ČRN OGORKA, 90«. DETELJICA, življenj« trdi kranjskih bratov, francoskih rojakov, Ste. DOMA IN NA TUJEM, 20«. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20 c. ENO LETO MED INDIJANCI, Me. ERAZEM P RED JAMSKI, 15c. ERI, 20c. EVSTAHTJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL DAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40e> GODČETVSKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČBK IN KANARČEK, 15c. G025D0VNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF KADECKI, 20c. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 30c. IZANAMI, mala Japonka, 20e. IZDAJALCA DOMOVINE, 29*. IZGUBLJENA SREČA, 20e. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40«. JABOMIL, 20«. JURČIČEVI SPISI, U sveskov, umetno vezano, TMk ZTttMk $109. K AKO JE HQTNTL GOED, Me. KAKO POSTANEMO STARI, Ml ttar BOG STORI JE VBE P®AV, a*. ^mM-^&m $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, ril POLKOVA, 20e. MARJETICA, 50e. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BL /DA, 10c. MEKLOVA ZALA, 303. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠT ENJ AKO VIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAC, 20c. MUČENIK1, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25e. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Ziiovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60e. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20e. NASELNIKOVA HČI, 20e. NAŠ DOM. Zbirka poveitL Vaak 20c. NEDOLŽNOST PR EC AJAN A IN POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVL1HA, 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30 PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60č. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velike, Me BENILIA, IFt SITA, mala Hindostanka, Me. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20c. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40e. V DELU JE REŠITEV, 20e. VENČEK PRIPOVESTI, 20«. V GORSKEM ZAKOTJU, M«. VOHUN, 80e. VRTOMIROV PRSTAN, 20«. V ZARJI MLADOSTI, 20«. WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25« ZLATOROG, $1.9( ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOST IN VESELJE, 45c. ZEMLJEVIDI. ZEMLJEVID AVSTR50 - OGRSKE veliki 25c., mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEZE- LE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR- Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno goetilno, pod imenon "Narodni HoUl,"na 709 Bro«d St., odea največjih hotelov v mestu. w Na čepa imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega dom* napravljenega vina in dobre smodke, f^a razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake nt stanovanje. — Evrapsjika kuhinja Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Jehastevn, P§. Eempapie Generale iiaBBattoBtlp (Francoska parobrodna družba.) Nižje podoisana DriDoro- čam petnjodiš S. i. d.____ in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. PotujeČi Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KP0C«G 10/-I09 Greenwich Si., N^vv > 't. V =L6 1 DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA Poštni parniki so:] "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moCa, 5*La Savoie * „ „ „ ..................i2,000 „ 25,000 J*3 Lorraine^»» ^ „ „ ..................12,000 „ 25,000 La Touraine" , „ „ ..................io.ooo , 12 000 " «I^Bretagne» ............................... 8;ooo \\ 9 ooo " " *La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ ™ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. ' corner Pearl Street, Chesebrough Building. ?araiki odpluje jo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. urS lopoladne iz pristanišča št. North li.iver, ob ilorton St., N. T* La Breta^ne 13. av?. L908 savoie * 3. uept. 1908. »LA LORRAINE 20. avg. 1908.»LA PROVENCE 10. sept. 1008. •LA TOURAINE 27. avg. «.108.*LA LORRAINE 17. aept. 1908. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1903. Samo kabine II. razreda! Cena dragega razreda do Havre: #56-0« in vilje. ljiiče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za'obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. iT^iiin^atfkiiiiiillkii^fcii^^ POZOR SLOVENCI IN HBVA21 Podpisani priporočam vsem potuje čim rojakom v Chicagi, HL, in okolic svoj dobro urejeni —: SALOON. :— Na nwpolsgo inmm tudi lepe k«s ljižče. Točim vedno wadb in dobr» Seip pivo, jafeo dobro domača viae rasne likerje ter prodajam ftu not ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem pa robrodns listke za vse prekoenorak« črte po izvirnih eenafak Pottjam ds narje ▼ staro domovino ■snwslj'nia potom po dnevnem kurau. V aveJLi sem s banko Frank Saksar r New X"orku. Svoji k svojim t Z velespo&tovanjem JOSIP COMPABE, 9908 Greenbay Ave^ Bo. Ohica«*, 211 MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadaj očih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne listke za v start kra) za vse b( 1 jSe paraike in parobrodne oroge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. i M«-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle m ga rojakom toplo priporočamo FRANK SAKSER CO 246. ^JfciA^itejiWAhj I il 3 Telefon Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegao, 111. priporoča rojakom svojj ^ SALOON, ^ v kterem vedDO toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. TXJ3 m FR. SAKSER C0. ZAV, 25c. BAEGU5DHXCQL Kranjska narodna aoia, Ijabljasuke in A "gH> mest ke, • evot&eami po 3c., daeat 90s. 'wm Ta 40b. M __ k Pakataa j> ft M__ Bll^l^^lEilFW*®^! na prodaj NARAVNA CALIFORNIJSKAI V Bi A Dobro črno In belo vino od 35 d* 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 cento-galona. Beesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galo> vina, mora sam posode plačata. Drožnik po $2^0 galona. Blivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popoat Spoštovanjem STEPHEN J AKte. Crockett, Contra Costa Co., Cat. NAZNANILO IN FSIPOBOOILO Rojakom Slovencem Is bratoa Hrvatom v Kansas City, Mo., aasaa ■jamo, da Jo sa tamofeji okraj la oko Boo na* zastopnik Mt JOHN KOVAČIČ, liSt W. ttn WL, Kansas City. M* kjer ima svojo gostilno in stanovanje so dobro poetrofani toplo. Oo EOJAKE. NAEOČAJTE 8X WA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IH NAJOENEJfti imavauli 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND. 0. Oficijelno zastopništvo v«fch parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v etaro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vae kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. PoSilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko lOQ Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami.