SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 1*80 Va leta K 3-50 celo leto K 7"— za inozemstvo:	„	„ 2*30	„	„ 4*50	„	„ 9'—		Redakcija in administracija : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8.	Telefon (začasno) 118. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 20.
Strahote v Drohobyczu.
Vojaški oddelek pred voliščem.
Oldfich S. Kóstelecky :
Humoreske.
Iz češčine prevel Stanko Svetina,
III.
Svoji k svojim.
(Dalje).
Tu je vstopila Marta : nekak čuden nasmeh je ležal na njenih svežih, cinobra-stih ustnah. Arnošta je medtem skrivoma vtaknila pisemce v žep, vzela je ostanek krajca s surovim maslom, pojedla ga je in gledala skozi okno. Gospod profesor je vprašal :
„Marta, kaj pa je tole?“
„Kaj pa?“
Gospod profesor je pokazal v odprto skrinjo, kjer je stalo na razprostrtem, svilnatem robcu par obnošenih čevljev ali bolje povedano, domačih zimskih čevljev. Marta se je ozrla na čevlje, potem pa je pogledala Jankota in odvrnila :
„Čevlji.“ „
„Čevlji! Čevlji ! To sam vem, da to ni fortepiano ! Toda kako pridejo ravno sem ti stari, pošvedrani čevlji !“
„Jaz sem jih dala tja, Janko, danes dopoludne.“
„Čemu pa so tu ti čevlji, kaj? In na svilnatem robcu!“
Gospodična Arnošta se je zganila tam pri oknu; imela je polna usta, valila je in valila in odgovorila, da je bilo težko razumeti :
„Zato da se ne bi pomazali.“
Gospodična Arnošta, s temle dovtipom tudi ne bodete imeli sreče. Seveda ne. Gospod profesor se obrne k oknu: „Vsaj takrat drži jezik za zobmi ko imaš polna usta!“
„Jezik za zobmi! Jej, jaz bi omedlel, če bi mi kdo to rekel. Prvič ni lepo govoriti gospodičnam o jeziku, prej o jezičku, in drugič : ukazati dami, naj molči. Jaz tudi ne bi molčal, ko bi bil dama.
Gospa profesorjeva je vzela medtem iz škrinje čudne čevlje, pomolila jih je svojemu soprogu skoro pred nos in je rekla :
„Janko, tele čevlje si kupil sebi t i, kaj ne da? Veš, kaj si pravil, ko si jih prinesel domov ? Rekel si: „Danes sem si kupil praveliberške’ čevlje. Možiček, danes zjutraj si govoril o ogrski moki. Rekel si: Svoji k svojim! Janko, to so 1 i b e r š k i čevlji, slišiš ? liberški ! Zakaj pa imamo laške š 1 a p e , kaj ? Janko, ali hočeš, da se zopet jaz začnem ozirati po tujih gospodih? Kaj ? Ali hočeš ? Nočeš, kaj ne? Torej si drugič ne kupi 1 i b e r š k i h čevljev. Tako, Janko, moj predragi rodoljub.“
Ubogi, osramočeni Janko, predragi rodoljub, je stal pred svojo ženo kakor učenček pred gospodom učiteljem in smehljajoči pogled njegove ženke je počival na njegovem obrazu.
Gospodična Arnošta — seveda — se je zopet odahnila :
„Reči, Janko, da liberški čevlji niso ogrska moka, da se z liberških čevljev ne pečejo kolači.“
Toda gospod profesor ni rekel. V tem trenutku mu je šumelo po osramočeni glavi nekaj kakor odziv na njegovo malo, jutrajšnjo, rodoljubno razlago : Ako bi mi, mlinarji naroda, manj mleli z jezikom . . . da, ravno tako : češka moka... moka... moka... Preklicana Marta, ta mi je pa dala pod nos !...
1 Liberec (nem. Reichenberg) je nemško mesto na gornjem Češkem. Op. prek
V tem je nekdo potrkal, pomolil glavo v sobo in zaklical : „Gospodična Arnošta!“ Pojavila se je tudi roka z rokavom poštnega sela in v roki pisemce. Skokoma je bila gospodična Arnošta pri vratih — da : Dragotin, njen ljubi zlati, zvesti Dragotin !
Dragotin in Arnošta, dragi prijatelji, to je drugačen Svoji k svojim kakor ogrska moka in liberški čevlji.
VI.
Pesem brez besed.
Kratka povest, toda mastna. Pisatelj te povesti se mora sam za to povest sramovati do dna svoje sramežljive duše, res. In revež se tudi sramuje. Prosim. Da, tudi gospod urednik se sramuje — glej, kako ubožec zardeva — in tudi mladi gospod stavec ima na obrazu barvo nehlinjenega sramu in stavi povest s povešenimi očmi. A kaj šele gospod korektor. Ta korigira to povest od samega sramu z zatisnjenimi očmi, prosim, le poglejte. In gospodje bralci, reveži, moje povesti sploh niti ne berejo, tako se sramujejo, samo moje zlate okroglolične bralke — ah ! — se ne sramujejo in švigajo z očesci z ene vrstice na drugo, kakor košuta, ki skače čez brazde na polju.
No, ljube dame — mlade mamice imajo seveda prednost — blagovolite brati : Prestopil sem prag prijateljevega stanovanja in bil sem čisto prepričan, da ga dobim doma. Nisem ga dobil, čeprav sem bil čisto prepričan. Dobil pa sem v kuhinji mlado ženo svojega prijatelja, ljubko kakor angelj in krasno kakor angelj.
„To je škoda, milostljiva gospa, da ni Vaclava doma.“
„Če vam je ljubo nekoliko minut počakati, prosim. Vaclav je rekel, da se hitro vrne in gotovo bi ga zelo jezilo, ako ga ne bi počakali. Prosim. “
„Ako vas ne bom mudil, milostljiva gospa —“
,,0 prosim, prosim. Ravno nasprotno, saj niste bili pri nas že dolgo časa, niti ne spominjam se, kdaj.“
„Jaz tudi ne, milostljiva gospa. Spominjam se samo, da ste mi blagovolili reči pred štirinajstimi dnevi, ko sem bil zadnjikrat pri vas, da bi bil lahko ostal doma.“ „Pojdite, no. Tega se ne spominjam več.“
„Toda jaz se spominjam. Igrali smo alagér, vi ste blagovolila fikslirati, jaz sem vam rekel, da noben spodoben in pošten človek ne fikslira — “
„— in jaz sem vam rekla, da bi bili lahko ostali doma. Da, se že spominjam.“ „Toda kakor vidite, nisem ostal doma.“ „Danes vendar ne bodemo igrali alagér.“
„To je škoda, danes sem hotel fikslirati zopet jaz. — Smem vas vprašati, milostljiva gospa, kaj dela vaš prvorojeni, mladi gospod, gospod Venanek?“
V tem se je oglasil iz tretje sobe otroški jok.
„Ah,“ je vzkliknila mlada mamica, „poglejte, kaj dela. Venanek se je prebudil ! Prosim.“
„Prosim.“
In čez nekoliko sekund sva bila v sobi, kjer se je ravnokar prebudil prijateljev „Venanek“ na svoji lepi, zeleno pobarvani, mrežasti posteljici.
„Prosim, sedite,“ mi je rekla milostljiva gospa. „Jaz vzamem samo Venanka ven.“
„Prosim, prosim.“
Sedel sem na nizek naslanjač in milostljiva mlada gospa mamica je sedla meni nasproti ; v naročju je imela okrogoličnega
Venanka v mali srajčici, ki je bil od spanca še ves razgret. Poljubljala ga je in božala kar najnežnejše v svoji materinski ljubezni. Venanek, fantek kakor dobra ura, se je čez par minut zopet smehljal kakor an-geljček. Krilil je in mahal z ročicami po glavi svoje mamice kakor hudiček.
„Bog blagoslovi, milostljiva gospa,“ pravim. „Venanek je rad na svetu. Koliko mu je že let, milostljiva gospa?“
„Let?“
„Ali mesecev, meni je to vseeno.“ „0“ in mamica je pritisnila svoj mali zaklad na srce in na obraz obenem, „našemu Venanku je že pet mesecev. Kaj ne, Venanek?“
„Pa kako ta porednež raste. Kakor konoplja. Od 14 dni, ko sem ga zadnjikrat videl, je zrastel na širino in višino gotovo za pol metra.“
. „Recite, Venanek, gospodu, naj se vam ne smeje. Kako boste povedali? O vi mu-cika zlata!“
„Kdo, milostljiva gospa?“
„Menda vendar ne mislite, da vi.“ „Sam bog ve, da sem mislil, da jaz. Kaj pa, ali že zna ta poniglavček tekati ?“ „Ali slišite, Venanek? Gospod se vam smeje in vam pravi poniglavček. Kaj ne, da niste poniglavček. Recite, nisem poniglavček.“
„Kaj pa, ali že zna Venanek govoriti, milostljiva gospa?“
„Ne, toda molčati zna.“
„To zopet jaz ne znam, to je res. Veste, milostljiva gospa, česa se veselim?“ „No?“
„Kak bo ta drugi Vena----------No, mi-
lostljiva gospa, sedaj ste me počila prav pošteno.“
„To sem tudi hotela, vi!“
„To je nekaj posebnega, milostljiva gospa, kako ta vaša ročica goljufa. Človek jo gleda in si misli, da ta vaša ročica ne zna niti pet našteti, tu imaš! Že ima človek na obrazu vseh pet. Ampak prav pošteno ste mi dala, milostljiva gospa. No, Venanek, vi imate lepo mamico. Lahko se veselite, ko bodete nosili hlačice.“
„Recite, Venanek, da bodete bolj pridni kakor gospod.“
„Vi, milostljiva gospa, ga učite lepe stvari. Kaj je to, da še ni Vaclava ?“
„Ali vam je že dolgčas ?“
„Bogobvari. Ravno nasprotno: vi znate človeku krajšati dolgčas, kakor se spodobi. — Toda ko pridem drugič zopet k vam na obisk, bom vzel s seboj stekleničico arnike. Kako modro gleda ta Venanek v svet, skoro tako kakor mamica.“
Mamica je hotela nekaj odgovoriti, toda v tem ji je Venanek vtaknil svojo okroglo ročico skoro v usta. Blažena mamica je vlovila ročico in jo je začela poljubljati celo, prav celo, tudi vsak mali, okrogli, rdeči prstek posebej. Slednjič je začela s svojim prstkom po krasnih, drobnih in kakor mak rdečih malih ustnicah lepega fantka, brenkati : bru-bru-bru-bru-bru-bru-
bru-bru--------Venanku se je smejal celi
obrazek, očesci sta mu igrali, slegai se je po mamičini roki in je teptal in skakal v naročju blažene mamice, kakor bi tlačil zelje.
Blažena mamica je zopet pritisnila Venanka k sebi in mu je pritisnila na obrazek dolg, vroč poljub, poln prave materinske sreče.
„Jej, jej, milostljiva gospa,“ se vmešam v to materinsko srečo, „poglejte no,
Venanku že rastejo brki----------“
„A pardon ! Imel je na obrazku šopek vaših las, ko ste ga pritisnila k sebi.“ „Venanek, recite gospodu, naj vas pusti pri miru in naj vam ne nagaja.“
(Konec prihodnjič.)
Uvažujte!
Dandanes ne zadostujejo več samo politični listi, treba je tudi informativnega, poučnega in zabavnega
časopisa s slikami
in vsi omikani narodi že imajo
vsakovrstne ilustrovane nepolitične časopise,
le mi Slovenci smo v tem oziru še zaostali. — Prvi poskus takega ilnstrovanega lista, ki bi služil le zabavi in pouku, je
„Slovenski llustrovani Tednik11.
Skromen je sicer njegov začetek, a vendar se je udomačil že skoraj po vseh slovenskih krajih in pridobil si je tudi že na Dunaju, Češkem, Hrvaškem, Bosniji, Srbiji, Egiptu in celo v daljni Ameriki precej naročnikov, tako da izhaja v 4000 izvodih.
„Slovenski llustrovani Tednik“ je Slovencem potreben.
Potrebujemo časopis, ki ne pre-mljeva le političnih pesmi, temveč je v zabavo in pouk vsakemu, bodisi tega ali onega političnega prepričanja.
Slovenci potrebujemo časopis, ki bo prinašal slike in poročila o dogodkih doma in na tujem.
Slovenci potrebujemo časopis, ki bo priobčeval slike in opise, o naših slovenskih šegah in navadah, o naših krajih in ljudeh.
Slovenci potrebujemo časopis, ki bo potom slik in čtiva seznanjal Slovenca s Slovencem (Štajerca s Primorcem itd.), Slovence s slovanskimi brati in tudi s tujci. Saj se niti sami med seboj ne poznamo, ne poznamo krajev, ljudi, šeg in navad skoraj 80°/0 slovenske zemlje in tudi tujci nas sodijo le po naših političnih časopisih, ter imajo o nas in naših krajih napačno mnenje!
Temu hoče odpomoči „Slovenski llustrovani Tedni k“, ker priobčuje slike in opise dogodkov, običajev,krajevinljudiizvseh delov naše lepe domovine.
Slovenci, kupujte, razširjajte in naročajte „Slovenski llustrovani Tednik!“ čim več bo imel naročnikov, tem bolji bo lahko list.
Naj bi ne bilo nobene slovenske gostilne, kavarne, naj bi ne bilo hotela, b r i v n i c e itd., kjer bi ne
imeli „Sloven-skegallustro-vanega Ted-n i k a.“
Kdor hoče imeti zabaven, kratkočasen časopis, k i prinaša mnogo lepih slik in zanimivo č t i v o , naj naroči „Slovenski llustrovani Tednik“.
Kdor hoče imeti poučen list s slikami, naj naroči „Slovenski II u štovani Tedni k“.
V vse kraje, v vse rodbine se naj razširi „Slovenski llustrovani Tednik“.
„Slovenski llustrovani Tednik“ izhaja vsak petek ter stane
celo leto le 7 K , polletno 3 K 50 v četrtletno 1 K 80 v.
Po tobakarnah, kolodvorih in knjigarnah se dobe posamezne številke po 14 vinarjev.
Kupujte „Slovenski llustrovani Tednik“!
Slovenska zavednost in ponos zahteva, da se n a r o č i t e na „S 1 o -venski llustrovani Tedni k“. Naročnina zanj je tako majhna, da se mnogi čudijo, kako je mogoče izdajati ilustrovani tednik za to ceno. N i k d o se ne more izgovarjati, da je „Slovenski ilustrovani Tednik“ drag, kdor premisli, koliko stanejo že slike same.
Naročite si ga torej takoj in zahtevajte ga tudi po kavarnah, gostilnah, brivnicah itd. Naj ga naročijo ! Sramota je, če imajo tuje ilustrovane liste,
edinega slovenskega ilustro-vanega tednika pa ne.
Zavedni Slovenci zahtevajte ga odločno !
Trgovce, obrtnike, kupce in prodajalce, službodajalce in službojemalce, ter sploh vse, ki žele inserirati, opozarjamo, da naj o-glasujejo v „Slovenskem. Ilustro-vanem Tedniku“, kajti „Slov. Ilustrovani Tednik“ je vseslovenski, nepolitičen list in ker prinaša obilo slik, ga vsakdo rad in z zanimanjem čita ter ga tudi posojuje sosedom in znancem. Tako roma vsaka številka „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ ves teden iz roke v roko po vseh slovenskih krajih in ga čita gotovo 100.000 bralcev.
In ker ima baš v gospodarsko krepkih slojih svojo na j večjo zaslombo, je inseriranje v Slovenskem llustrovanem Tedniku gotovo uspešno ter prinese stoteren sad. Oglašujte
torej v] „S l{o v e n s k e m’ 11 u's t r o v a -nem Tedniku!“ Kdor) hoče kaj kupiti ali prodati, k'd o r h*o č e kaj v najem vzeti ali oddati, kdoriščeposlaaliučenca, kdor išče službe itd., naj inserirà v „Slovenskem llustrovanem Tedniku!“
VI. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča. (Dalje.) Večina slik nam je znana izza prejšnjih razstav; „Vojnik“, „Pastir“, „Pri delu“ in „Stara Loka“ so nove, nedokončane slike, ob katerih se gledalec z otožnostjo zamisli: koliko ne-ustvarjene krasote je zadavila roka božja, ko je zaklicala sejalcu: „Stoj!“ . . .
Jakopič je razstavil izmed figuralnih slik zlasti uspelo „Evo“ ter več pokrajin, v katerih z radostjo pozdravljamo vse, kar nam ga je omililo od nekdaj. Najsi bo Grohar ali Jama umevnejši večini — Jakopič je globoko razmišljajoč iskalec in voditelj nove struje, njegovo delo je ne le umetnost, nego tudi dokument, in bo stalo pred jugoslovansko umetnostjo bodočega stoletja kot začetni spomenik našega slikarstva, kakor bo Meštrović temeljni kamen kiparstva. — Poleg Jakopiča nas preseneča Jama s finimi, globoko začutenimi motivi iz Nižje Avstrije in Holandske ter z avtoportretom, ki ga bo vsak vesel, kdor išče rad za delom tudi lice in dušo njegovega mojstra. — Ivan Vavpotič nam je napravil veselje, da vidimo po dolgem času zopet enkrat briljanten portret (skladatelja Gerbiča) v tistem pomenu besede, ki je merodajen za naročevalca in za umetniškega finookusca obenem. Ugajale bodo njegove sveže risbe, kakor tudi „Leviči“ in pokrajine, zlasti „Bor“, „Kalužnice“ in druge; prigovarjati bi se jim dalo edino, da so mestoma preveč okusne. „Ob jezeru“, n. pr. spominja šiloma na lepo gospodično z napudranimi lici. — Peter Zmitek je naslikal Groharja na mrtvaškem odru in ostal sicer pri starem. Tratnik je poslal, žal, samo „Iz senc življenja“, ki pa z znanimi vrlinami njegove risbe odtehta vso ostalo risarijo na tej razstavi. Fran Klemenčič se mimo neprostovoljno konvencionalne dvojice potretov odlikuje s par jako čednimi študijami. Žabetovo „Razpoloženje“ z dobro zadeto glavo g. S., dočim je v kompoziciji in risbi neuspelo. Marčič razstavlja več živobarvnih platen in dva boljša akvarela, Magolič st. in ml. sta tuintam srečna v diletantskih mejah. Mysz kaže viden napredek, dasi je zastopan s premalo rigorozno izbiro. Vasiljevič utegne biti nekakšen Bo-ronali, Sirkov „Stari nono“ obeta — o drugih ne vem kaj zapisati. Veljalo bi
Amaterski oddelek.	Fotogr. V. Smrekar, Ljubljana.
omeniti, da visi v razstavi po neumevni dobrodušnosti jurye poleg omenjenih dobrih del tucat vnebotulečih diletantskih kičev, ki bodo ustregli tudi potrebam tistega, ki stopi vanjo brez pameti in okusa.
Razmeroma bogata razstava fotografskih amaterjev kaže presenetljivo lepe uspehe£zlasti v pokrajini ; portrete je raz-
voljno, in prinašamo tukaj sliko diletantov-igralcev, samih domačih fantov. Že nekaj časa sem gojijo po deželi gledališke predstave, ki nudijo občinstvu obilo zabave in pouka. Na odru pa se pokaže med diletanti kak izboren talent, ki bi delal čast celo mestnim gledališkim odrom. S prirejanjem gledaliških predstav se pa goji med
Dr. Nat. Löwenstein nar. demokrat.	Volišče v Drohobiču.
ki je bil izvoljen v Drohobyczu za poslanca.
stavil samo g. Fr. Vesel. Zanimal bo portret g. Jakopiča, ki je obenem najboljši.
Naj bi se naše občinstvo navadilo po-sečati domače umetniške razstave — bodisi z zanimanjem ali brez njega — vsaj zato, ker so kulturno velevažne in potrebne, tista gospoda pa, ki je nedavno v „Unionu“ pokupila nekemu dunajskemu Judu za 39.000 K'Umportiranih zmazkov, naj bi pomislila, da je tudi tu večina del naprodaj.
V. Levstik.
Katoliško izobraževalno društvo na Rečici v Savinjski dolini je priredilo igro „Občinski tepček“, ki je uspela zelo po-
narodom tudi narodni čut in pokaže lepota slovenskega jezika, zato pa je naloga igralcev, da se na odru z drže vsakega dialekta in govore v čisti, lepi slovenščini.
Strahote v Drohobyczu.
(Slika na naslovni strani.)
Na nekaterih krajih avstrijske države so besneli volilni boji s tako silo, da je tekla celo kri in so pokale vojaške puške. V Drohobyczu v Galiciji, kjer sta si stali nasproti dve stranki, cionisti, ki so kandidirali dunajskega advokata dr. Zipperja in Poljaki, ki so kandidirali dr. Löwensteina
Kronanje kralja in kraljice na Angleškem.
Zgodovinski prestoli ob kronanjih na Angleškem in štiri angleške krone. Kraljevski voz v slavnostnem izprevodu.
Niste zadeli, če skega Ilustrovanega zabaven časopis in Г80 K.
si ne naročite Sloven-Tednika ki je najbolj ki stane četrtletno le
je prišlo do takega krvoprelitja. Poljaki so napadli agitacijski lokal cionistov, nakar so cionisti odšli pred mestno hišo, kjer je bila volitev in razbili vse šipe. Naval je bil tako silen, da je moralo priti vojaštvo na pomoč. Množica je napadla vojaštvo s kamenjem in tudi s streli iz samokresov, nakar so jeli vojaki streljati. Preiskave, ki se vrše, bodo dognale, ali je bilo umestno rabiti takoj proti množici tako strašno orožje, kakor so vojaške puške, ker je večina mnenja, da bi zadoščala za razkropitev množice nekrvava ataka konjenice. Nek očividec pravi : „Kakor strela z jasnega so bili prvi streli. Zakaj nekaj minut prej ni človek ničesar opazil, kar bi bilo dalo sklepati, da bo vojaštvo streljalo, nepričakovano je počilo pet salv. Množica se je bliskoma in z nepopisnim vriščem razkropila na vse strani, ampak kroglje so jo dosegle ; tako si je razlagati dejstvo, da je več kot polovico ranjencev zadetih na begu v hrbet. Kakor trava pod koso, tako so padali ljudje pod „mannlichericami“ na tla. Kroglje niso prizanašale nedolžnim gledalcem po balkonih; tako se je zgodilo, da je bil ustreljen človek v prvem nadstropju močno obiskanega hotela „Boulevard“. Za trenotek je nastopil mir in očesu se je razgrnila vsa katastrofa. Panika prebivalstva je bila nepopisna. Ljudje so begali kakor blazni iz mesta na prosto. Vsepovsod se je razlegal jok in stok, ki je pretresal človeku kosti in mozeg. V prvem strahu so pripovedovali ljudje kar o celih stotinah ubitih demonstrantov; vsak je tekal naokoli, da poišče svojce. Ker ni bilo rešilnih voz na razpolago, so ranjence na znanih galiških lesenih vozeh pripeljali v bolnico ; druge ranjence in mrliče so pasantje na rokah odnesli. Prizori, ki so se odigravali, ostanejo nepozabni vsem, ki so jih doživeli. Neznani ljudje so se objemali in poljubovali, od veselja, da so odnesli celo kožo. Med ubitimi je par Rusi-nov, enajst Židov in troje Poljakov, ponoči so umrli v bolnici še trije ranjenci, tako da znaša število ubitih žrtev dvaindvajset. Med žrtvami je največ neudeleženih gledalcev, n. pr. učitelj francoskega jezika Bertuelost, tri žene, en akademik in en otrok ; ostali so po večini delavci; tudi bogati trgovec Mühl se nahaja med mrliči.“
V tej volilni bitki izvoljeni poslanec dr. Löwenstein je takoj odložil svoj okrvavljeni mandat.
Poročila trde, da je 24 mrtvih in nad 40 ranjenih, od katerih bo komaj 10 ozdravelo. Za pogrebom je šlo 60 osirotelih otrok in plakalo.
Agitirajte in pošljite naročnino!
Abesinija. O Meneliku se je pisalo že zdavnaj, da je umrl, pa zopet, da še živi. No, sedaj je evropskim velevlastim naznanjeno, da je proglašen vladarjem Abésinije sin Menelikove hčere neguš Jašu, ki je še deček, rojen leta 1897, v letu sloveče bitke pri Adni. Danes prinašamo njegovo sliko.
Nòvo ministrstvo. Zadnje državnozborske volitve so prinesle marsikatero presenečenje posebno poraz krščanskih socialistov, ki so zadnje čase kaj okrutno nastopali proti Cehom na Dunaju in bili neprijazni vsem Slovanom sploh. Dasi so dali prilepiti ob času volitev po dunajskih ulicah plakate tiskane v čeških narodnih barvah in prosili Čehe odpuščanja, jim ti niso več zaupali. In tako je prišel poraz, jasen dokaz, da brez Slovanstva sploh nič ni in če bi se vsi Slovani postavili na lastne noge in šli vsaj proti narodnemu sovragu složno v boj, bili bi mogočen odločilen faktor v državi, ki je itak po večini^ prebivalstva Slovanska. In s padcem krščanskih socialistov je padlo tudi ministrstvo Bienerth, ki se je tako trdovratno držalo svojih portfeljev. Cesar je sprejel demisijo in pozval barona Gautscha, 'da sestavi nov kabinet.
Richard dr. baron Bienerth je bil rojen
2.	marca 1863 v Veroni, kjer je služboval



m -‘W:
wjj "

Josip Fon S. L. S.
Baron Bienerth, bivši ministrski predsednik, sed. cesarski namestnik na Niž. Avstrijskem.
Slovenskemu dijaštvu.
Fran Povše S. L. S. Dr. A. Gregorčič S. L S.
njegov oče kot feldmaršalleutnant. Leta 1884 je vstopil v službo kot konceptni praktikant pri štajerskem namestništvu ter je služboval v različnih državnih službah do leta 1905. Tega leta je postal vodja ministrstva za uk in bogočastje, leta 1906 je postal minister notranjih zadev. Leta 19Ò9 je dobil sestavo kabineta in od tega časa je bil ministrski predsednik in nam Slovencem skrajno neprijazen državnik.
Pavel baron Gautsch pl. Frankenthurn je bil rojen 26. svečana 1851 v Döblihgu pri Dunaju. Po dovršenih študijah na dunajski univerzi je bil leta 1874 poklican v ministrstvo za uk in leta 1881 vladni svetnik
Posebno se še obračamo na slovensko dijaštvo, ki kmalu pohiti iz mest na počitnice na vse kraje naše domovine. V počitnicah vrši dijaštvo častno narodno delo, da zbuja in krepi v ljudstvu narodno zavest in da deluje za povzdigo izobrazbe-pro-svete naroda. — „Slov. Ilustrovani Tednik“ ima tudi to nalogo, da potom slik in čtiva deluje za povzdigo izobrazbe-prosvete naroda ter da zbuja in krepi narodno zavest ne le v ljudstvu, temveč tudi v naši „narodni“ inteligenci, ki se hodi v poletnem času zabavat v tuja letovišča — za krasoto naše domovine pa se navdušuje le pri čaši ruj nega, ko se poje „Lepa naša domovina“, a to lepo našo domovino pozna lepo imenu, ker trosi denarce po tujih krajih.
Slovensko dijaštvo, opozarjaj v počitnicah vsepovsod na „Slov. Uustr. Tednik“ ter mu pridobivaj naročnikov ! — To je narodno kulturno delo, zakaj čim več bo imel naročnikov tem boljše bo mogel vršiti stavljeno si nalogo in torej se naj „Slovenski Ilustrovani Tednik“ razširi v vse kraje, v mesta in sela, da postane važen vseslovenski faktor slovenske narodne prosvete.
dan za 5 dolarjev. Uspeh te reklame pa ni izostal, kajti že čez tri dni seje oglasil kupec, > ki je dobil to pohištvo za 235 < dolarjev. Oglasil se je brž, ker se ,je bal, da če odlaša in postane pohištvo cenejše in cenejše mu ga kdo drugi prekupi.
Trgovec v Springfeldu je obesil nad vhodom v trgovino uro, ki je zelo glasno in s posebno lepim glasom bila ure in tudi četrtine in pol ure, tako da se je vsakdo ozrl od kod prihaja ta lepi glas. S tem je opozarjal ljudi na svojo trgovino in ne brezuspešno.
V neki veletrgovini v Pitts-Baron Gautsch pl. Franken- fieldu, Mass., dobiva vsak dvaj-thurn, sedanji ministrski pred- seti kupec popolnoma brez-sednik.	plačno kar nakupi, bodisi da
kupi le žepni nožek za 4 h ali pa najdražjo obleko. Ker ima ta veletrgovina velikanske prodajalniške prostore v pritličju in še v raznih nadstropjih in je vsak čas v trgovini na stotine kupcev, ne ve nobeden kupec, kdo bo baš dvajseti, ker to določa glavna blagajničarka. Ko pride k njej dvajseti kupec z listkom, da bi plačal, pritisne blagajničarka na gumb električnega zvonca, ki pred prodajalno glasno zadoni, da vedo daleč na okoli : zdaj je nekdo zopet zastonj dobil nakupljeno blago.
Neka znana trgovina z oblekami za gospode v Baltimore je za svoj trgovski jubilej razglasila sledeče : Da se izkažemo hvaležne svojim odjemalcem, jim bomo letos o jubileju
Drobiž.
Fr. Pišek S. L. S.
in ravnatelj Terezijanske akademije, od leta 1885 do 1893 in potem zopet od leta 1895 do 1897 minister za uk. Leta 1897/98 je bil prvikrat ministrski predsednik in istočasno minister notranjih zadev. Baron Gautsch je član gosposke zbornice za vse žive dni in je bil dosedaj predsednik cesarskega računskega dvora.
Danes prinašamo sliki barona Bienertha in barona Gautscha.
Reklama v Ameriki. Trgovina in obrt sta v Ameriki tako razvita, da že daleč prekašata trgovino in obrt v Evropi in prav posebej še pri nas na Slovenskem. Poleg strokovne temeljitosti in izredne delavnosti je glavni pogoj pro-speha trgovine in obrti — reklama. Kako velikansko važnost polagajo Amerikanci na reklamo, kaže že to, da je pri nas že postalo pregovor :	„amerikanska
reklama“. Amerikanec pa tudi res porabi vsako priliko za reklamo in so tem Amerikanci pravi mojstri.
Hočemo navesti par primerov amerikanske reklame.
V Jaksonu, Min., je bila trgovina z oblekami, kjer je dobil vsak kupec dobro britev zastonj. In tvrdka je prodala dan na dan zelo mnogo oblek za gospode.
Neka firma v Newportu Va. je razstavila v izložbenem oknu krasno pohištvo za eno spalno sobo ter je na posebnem lepaku naznanila, da je cena za to pohištvo 250 dolarjev (1250 kron), da se pa cena zniža vsak
Abesinjski cesar Neguš Jašu.
obstanka naše trgovine podarili 5000 dolarjev (22.500 K) in sicer bomo razdali kuverte z bankovci. Bankovce (dolarje) smo tako razdelili :
10 kuverto v, vsak po 50 dol. =	500 dol.
30 i „	*	„	20	„	=	600	;,	'
40	„	„	„	10	„	. =	400	„
100	„	„	„	5	„	=	500
3000	„	„	1	„	—	3000	„
3180 kuvertov
5000 dol.
in sme vsak, kdor kupi vsaj eno obleko, vzeti od teh kuvertov en kuvert.
Ker ima na svetu denar največjo privlačnost, je bil uspeh te reklame sijajen, kajti kupcev se je kar trlo v trgovini, dokler je še bilo kaj kuvertov z dolarji. Če pomislimo, da
tisoč dolarjev (1000 dolarjev = 4950 kron) potem je šlo bolj gladko, kajti denar dela denar. Čez leto dni sem prodal branjarijo ter kupil majhno trgovino, kajti imel sem že 3000 dolarjev. Čez dve leti sem trgovino povečal in čez deset let sem imel trgovino i n
Katoliško izobraževalno društvo na Rečici : igralci igre „Občinski tepček“.
je trgovec izdal 3180 kuvertov, da je torej v kratkem času prodal 3180 oblek in da pri navalu kupcev marsikdo ni gledal na to ali je obleka poceni ali ne, je trgovec dobil izdanih 5000 dolarjev z dobičkom nazaj, kajti obleka za gospoda stane povprečno 30 — 40 dolarjev. Izkupil je torej trgovec v kratkem času najmanj 3180 X 30 dolarjev = 95.400 dolarjev in če da pri 100.000 dolarjev 5000 za reklamo, t. j. 5°/0, še ima vedno lep dobiček, posebno pa še teh 5000 dolarjev (22.500 K) ni zastonj izvrženih, ker so mu pridobili marsikaterega novega odjemalca in opozorili najširše kroge na njegovo trgovino.
Slike iz Bosne in Hercegovine : Ob ribniku.
Naši slovenski trgovci in obrtniki pa imajo še vse premalo podjetnosti, ker se bojijo izdati bornih par kronic za reklamo. Brez reklame ni uspeha in prva reklama ali temelj vsake reklame so oznanila v časopisih (Inserat i). Navedemo naj še par principov amerikanskih inseratov. Neki izkušeni trgovec, ki je postal iz revnega pometača večkratni milijonar pravi sledeče : Sramoval se nisem nobenega dela, samo da sem zaslužil. Uravnal sem si pa veđno^ tako, da sem več zaslužil, kakor pa izdal. Če sem imel majhen, zaslužek, sem raje stradal, samo da nisem več izdal, kakor sem pa zaslužil. Tako sem si prihranil v petih letih 1000 dolarjev, s katerimi sem pričel majhno branjarijo. Reči moram, da je bilo teh pet let najbridkejših v mojem življenju, kajti najtežje si je prihraniti prvih
16.000 dolarjev prihranka. Čez 15 let sem bil miljonar in čez 22 let sem že imel dva milijona dolarjev. — K razvoju trgovine mi je posebno pripomogla dobro premišljena reklama. Koliko trgovcev izmeče po nepotrebnem denar oziroma štedi tam, kjer bi ne smel. Za reklamo izdani denar se mora smatrati za investicije, ki prinesejo dobičke šele čez nekaj časa. Temelj reklame so oznanila v časopisih. Paziti pa je na sledeče :
1. Inseriraj malo besedi, pa te dobro izberi, kajti občinstvo ne bere dolgih inseratov pač pa opazi kratke jede r n a t e , ko prelistava časopis.
2.	Vzemi za in-serat velik prostor pa malo besed, ker taki inse-rati so očividni in je bolje, da daš za inserat 10 dolarjev kakor pa le 1 dolar, kajti velik inserat, ki stane 10 dolarjev, bo opazil vsak in bo čitatelju imponi-ral, med tem ko majhnega inserata marsikdo pogledal ne bo.
3.	Inseriraj večkrat, da se občinstvo že na pamet zapomni inserat. — Prvikrat čitatelj inserata navadno niti ne pogleda, drugi-krat ga že prečita, tretjikrat začne raz-
mišljevati o inseratu; ko ga čita četrtikrat, sklene, da bo šel tja kupit in ko ga čita petič, gre res tja kupit. Ko ga pa čita desetič, dvajsetič si ga zapomni celo iz glave ter opozori tudi svoje znance in prijatelje nanj.
4.	Izberi dobre časopise, kjer boš inserirai, ker ni v vseh uspeh enak. Inseriraj le v takih listih, ki jih čita občinstvo, katero rabi dotično blago. Šampanjca inseri-rati n. pr. v delavskem listu, bi bila ironija, krompir in fižol inserirati pa v listih, ki ga berejo le aristokrati, bi bilo istotako brez uspeha. Inseriraj v splošno razširjenih listih in prav posebej še priporočam tednike s slikami, ker take časopise vsakdo rad v roke vzame in ker leže po ves teden po gostilnah, kavarnah i. dr. občinstvu na razpolago. Pa tudi delavec, ki ne zahaja v gostilno ali kavarno rad čita list s slikami,
ter si ga ali kupi v trafiki ali pa izposodi od kakega znanca. Inseriraj pogosto v takih listih in uspeh ne bo izostal.
Tako piše amerikanski milijonar o reklami. Slovenski trgovci in obrtniki, gostilničarji in hotelirji, službodajalci in službojemalci in sploh vsi, ki hočete inserirati uvažujte njegove nasvete ter inserirajte v „Slov. Ilu-strovanem Tedniku.“
Zakaj bolehajo otroci na driski ? V hladnejših letnih časih se razmeroma kaj redko in nevarno pojavi griža ; v poletni toploti pa je ista gostejša, da, v najbolj vročih mesecih celo prav številna in njen pojav je v teh časih tako nagel, tako nevaren, da se umrljivost med otroki naravnost strašno množi. Ta strašna resnica, katera se navadno v velikih mestih najbolj pokaže, pa jo lahko tudi v veliki meri opazujemo med kmetiško deco, je z dvema prav važnima činiteljema v tesni zvezi, namreč : vsled vročine zmanjšana otroška telesna utrujenost in neznansko hitro po-množevanje bakterij in kemično razkrajanje kravjega mleka. Od vpliva zadnje škodljivosti kaj lahko mati obvaruje otroka, posebno v času, ko menja živina klajo, ako rabi izključno za hranitev otrok, skoraj pol stoletja priznano dobro, iz čistega planinskega mleka obstoječo Nestléjevo otroško moko, katera je vedno za porabo gotova, ki vedno nasiti, se nikdar ne skisa ali ne razkroji, pa uravna delovanje prebavil.
Kje je potnik?
Dve dobri lastnosti sta, ki sta v tako kratkem času priljubili Kolinsko kavno primes slovenskim gospodinjam : predvsem nedosežna kakovost, glede katere se nobena druga cikorija ne more s Kolinsko meriti, in drugič dejstvo, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago, edino te vrste na celem slovanskem jugu. In zaradi teh dveh dobrih lastnosti tudi mi izborno domačo Kolinsko kavno primes slovenskim gospodinjam kar najtopleje priporočamo !
Kot dobro knjigo bodete cenili in ljubili „Slovenski Ilustrovani Tednik“, ki prinaša mnogo zanimivega in poučnega čtiva in slik. Naročnina znaša za pol leta samo 3'50 K, za četrtleto pa le Г80К.
o
ÄS 43
? I 20
pl o-
sil s» «5 S
l.L0
iti
CD
s= S.
II
Iz otroških ust.
V šoli. Učitelj: „Minka, kje pa si bila včeraj?“
Minka: „Bolna sem bila.“
Učitelj: „Kaj te je bolelo?“
Minka: „Glava me je bolela.“
Učitelj: „Ali res?“
Minka: „Da. Mama so tako rekli“
Iz spisnih nalog ,, . . . tudi je voda časih suha, časih pa mokra ; kadar je suha je bela, kadar je mokra, pa je mokra.“
*
„V lepi dolini pod Triglavom je živel pogumni lovec, ki je skakal od skale do skale . . .“
Vprašanje. „Zakaj pravijo doma, da gredo mati v Rim, saj vendar doma ostanejo, kadar soseda otroka prinese ?“
Medicina. Mali Boris se je vrnil s svojo 17 letno sestro Nadico s sprehoda. Takoj prileti k materi: „O mama, naši Nadici je pa danes na sprehodu slabo prišlo tako, da jo je moral neki mlad gospod pod pazduho domov spremiti. Tudi ni bila nič zdrave barve, ampak čisto rdeča in oni gospod ji je moral večkrat v obraz pihati, tako močno, da je kar cmokalo, sicer bi gotovo omedlela. Saj pošlješ po zdravnika?“
Njegov sistem. Mali šolarček Franček je zvedel, da je dobila njegova mama pri spovedi za pokoro tri očenaše. Začutil se je pa v dno svoje duše zategadelj užaljenega češ: za vse bodi enaka pravica. Takoj drugi dan stopi pogumno pred gospoda kateheta: „Zakaj pa niste tudi moje mame za pokoro poslali na grah klečat!?“
*
Nek pekovski vajenec je šel prostovoljno k mornarici. Petletni sin mojstra je slišal pogovor med njim in soprogo in je vprašal: „Mama, jaz bi rad videl, kako se bo obnašal naš pek pri Magdaleni!?“
*
Ko je bil komaj štiriinpolletni Oto prvič v gledališču, je po otroško izpraševal smisel vsakega predmeta. Dolgo časa je gledal sliko na zagrinjalu, kar zagleda orkester in goslače, ki so si urejevali in poskušali gosli. Ves začuden vpraša mater: „Mama, zakaj si pa ti vsi režejo ušesa?“ — V veliki, napol razsvetljeni dvorani se je zdela otroku, ki je prvič videl gosli, bela žima na loku, kakor nož.
Sklicujte se pri nakupovanju na Slov. Ilustrovani Tednik!
Dolg"1 čas vam ne bo nikoli, če bodete marljiv čitatelj in naročnik Slovenskega Ilu-strovanega Tednika, ki stane četrtletno le 1-80 K.
Dolžni ste samemu sebi in svojcem, da se zavarujete na življenje. Najboljši in najvarnejši zavod za zavarovanje na življenje je banka Slavija, ki ima v Ljubljani ravnateljstvo za vse slovenske dežele.
Velikanski požar v Gabrijah na Dolenjskem. Prihodnjič priobčimo 3 slike in poročilo o njem.
Opozarjamo one, ki nameravajo iti na letovišče, da ima gostilna podjetja T o 1 -stovrške slatine, (pošta Guštanj, Koroško) še dve opremljeni sobi na razpolago. Lega je krasna in so v bližini lepi izprehodi.
Triglav v poletju.
Japoncev ne marajo. Lani je skoro prišlo do vojne med Japonsko in ameriškimi Združenimi državami, ker Amerikanci niso dovoljevali Japoncem, da bi se smeli naseljevati v severni Ameriki. Ker pa ima Japonska premnogo ljudi in malo ozemlje, izkušala je letos z izseljevanjem v — Avstralijo, a tudi tam ne marajo Japoncev. Avstralska vlada je odločno izjavila, da bo raje prijela za orožje kot pa dopustila, da bi se Japoncem dovolilo naseljevanje v Avstraliji. Ker je hotela Anglija, ki ima vrhovno oblast nad Avstralijo, posredovati v prilog Japoncev, je Avstralija zagrozila, da se raje loči od matere Anglije, kot da bi dovolila Japoncem naseljevanje.
Japonci so vztrajni, z malim zadovoljni, ki povsod, kamor pridejo, izpodrinejo domačine ter jim tako odjedo zaslužek in kruh in torej se povsod Japoncev — boje!
Parada cestnih pometačev. 7. t. m. so imeli mestni pometači v New Yorku velik obhod z godbo po mestu. Udeležilo se jih je 4000 in so bili vsi belo oblečeni. Zvečer je pa bila celo posebna predstava za nje.
Hrvatska vlada je kupila od jezuitov zgodovinski Franko-panski grad v Kraljevici. Pogajanja so sedaj dovršena. Vlada je dala grad na uporabo zadrugi učiteljic, oddelku „Za našo deco“. Oddelek namesti v gradu ferialno kolonijo in sanatorij za deco in učiteljice.
Popolna enakopravnost ženstva na Danskem? Na Danskem je vlada predložila zbornici zakonski načrt, po katerem bi imeli vsi moški in ženske, ki so dopolnile 25. leto, aktivno in pasivno volilno pravico. Poslanska zbornica je načrt sprejela z veliko večino glasov in če mu tudi Zgornja zbornica pri-
trdi, bodo na Danskem žene popolnoma enako-pravne z moškimi, zakaj 1. 1907 in 1908 so že dobile volilno pravico za občine in javne sirotinske zavode. Danski ministrski predsednik je dejal v parlamentu: „Naše ženstvo ima volilno pravico v občinah, a vsi vemo, da ima vobče to le dobre posledice. Zato menim, da bo prav pametno, ako dobi žena volilno pravico tudi v državnem zboru, zakaj razvoj naroda je naravnejši, ako delujejo poleg mož tudi ženske, ki kažejo za javne zadeve prav toliko ali še večje zanimanje kakor moški.“
Prihodnjič priobčimo slike z Bleda in okolice.
Res je. Obiskovalec jetnišnice: „Vi ubožec! Pa zakaj so vas zaprli?“ — Jetnik: „Najbrže menijo, da bi odšel, če ne bi bil zaprt.“
Živ pokopan. V Bukareštu se je Italijan Ottolini sprl s svojo ženo in se je ustrelil ter umrl. Ko so spustili rakev v grob, zazdelo se je grobarju, da je slišal stokanje iz rakve. Poklicali so zdravnike, ki se jim je res posrečilo navidez mrtvega zopet oživeti. Odslej se z ženo menda ne bosta več prepirala.
Zaman.
Povest Henrika Sienkiewicza. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Pa ta duh ni bilo kaj takega, kar bi bil smatral za težavno ali lahko; neka znorela „intuicija“ je nadomeščala ondi premislek; spomin, ne toliko vztrajen kolikor obširen, pa je nadomeščal delo.
Vasilkovič je bil pogostoma v gosteh pri Švarcu in Avgustinoviču. Iz početka je dohajal tudi Karvdvski vsaki ^dan ob določeni uri. Njegov razgovor s Švarcem, dotikajoč se najvažnejših vprašanj vede in življenja, je postajal čimdalje bolj zaupen. Ta dva človeka sta spoštovala drug drugega in drug je zaslutil v drugem krepkega duha in trdno voljo. Odnošaj, oprt na vzajemno spoštovanje, pa se ti je zdelo, da je napovedoval boljšo prihodnjost. Eden kakor drugi sta vzela v roke vodstvo vse-učiliščne mladine ; inicijativa splošnih dejanj je prihajala samo od njiju in ker sta bila složna, vladala je tudi sloga med mladini na vseučilišču, s čemur sta kolegijalnost in znanost največ pridobili.
„Povej mi torej“, ga je vprašal nekoč Švare, „kaj govore ljudje o mojem postopanju z Augustinovičem?“
„Nekateri te poveličujejo“, odvrne Vasilkovič, „drugi se pa smejijo. Bil sem pri nekem od tvojih antagonistov v zadevi naše knjižnice ; ondi sem našel precejšnjo družbo in razgovarjali so se ravnokar o
Avgustinoviču in o tebi . . . Toda, toda, ali veš, kdo te je najbolj branil?“
„Nu, kdo?“
„Ugani!“
„Lolo Karvovski?“
„Ne.“
„Povej, ne moreni si domisliti.“ „Gustav.“
„Gustav?“
„Napovedal je onim, ki so se ti posmehovali, toliko neprijetnih reči, da sem ti porok, da tega ne pozabijo kmalu. Saj veš, tako on to zna. Mislil sem si, da jih bo vzel sam hudobec“.
„Tega bi ne bil pričakoval ! “
„To pa vsled tega, ker ga že dolgo nisi videl ... Eh ! on se je tudi ugreznil v to nesrečno ljubezen do ušes . . . Sicer pa je vrl fant in meni je prav žal zanj. Povej, ti se na tem bolje spoznaš, ali je hudo bolan?“
„O, ne počuti se dobro.“
„Kako bolezen ima? Naduho?“
Švare pomigne z roko.
„Naduha . . . prevelik trud . . . vje-danje . . .“
„Škoda!“
Nakrat so jeli odmevati na stopnjicah koraki ; duri so se odprle in v sobo je stopil — Gustav.
Bil je spremenjen, da ga ni bilo moči spoznati. Polt na njegovem licu je postala čudovito bela, rekel bi prozorna. Od tega lica je dihal nekak hlad, kakor od mrliča; žoltasta senca mu je odsevala od čela, ki
se je kazalo nekako voščeno. Ustnice je imel blede; brke in temni lasje, so bili videti pri tej bledici vsi enako črni. Iz-gledal je kakor človek, ki je preživel dolgo bolezen in raz lica se mu je zrcalilo zaupanje v samega sebe ter neka obupna resignacija.________________________________
Švare nekoliko začuden, nekoliko zbegan, ni vedel od česa začeti razgovor. Gustav ga je rešil zadrege.
„Švare!“ je dejal, „prišel sem k tebi z neko prošnjo. Svoje dni si mi obljubil, da nočeš več obiskati Potkarske ; umakni sedaj to obljubo“.
Švare nekako nejevoljen zakremži obraz. Ni mu dišal razgovor o tej zadevi, torej je samo dejal :
„Nisem navajen zneveriti se dani besedi.“
„Da“, odvrne Gustav mirno, „toda tu je povsem nekaj drugega. Ko bi jaz umrl, bi obljuba tebe prav nič ne vezala in jaz, kakor vidiš, sem bolan, zelò bolan. Ona pa med tem potrebuje varstva. Jaz ga ji dati ne morem ... ne morem čuvati nad njo. Treba je, da se vležem, se počijem, ker sem tudi nekoliko utrujen. V ostalem povem ti vso resnico : Ona te ljubi in ti gotovo tudi ljubiš njo; jaz vaju samo oviram, toda sedaj se hočem umakniti. Prisiljen sem to storiti in ne smatram tega za žrtev. Imel sem jo zelo rad, gojil tudi nekoliko nadeje, da bi me tudi ona vteg-nila kedaj ljubiti. . . toda zmotil sem se (tu se je njegov glas za oktavo znižal). (Dalje.)
Današnje služkinje.
Služkinja (predno vstopi v novo službo, gospej) : „Ali razpolaga vaš gospod soprog s hišnim ključem ?“
„Kaj vas to briga!“
„Dovolite mi, milostiva gospa, če vem to, vem tudi vse!“
\
Poletna moda_št. 4.
Našim naročnikom,
ki jim je potekla naročnina, pošljemo poštne položnice in prosimo, da nam blagovolijo takoj poslati naročnino za pol leta ali vsaj za četrt leta naprej, da se jim pošiljanje lista ne ustavi. Stroški za ilu-strovan list so mnogo večji kakor pa za navaden časopis, ker stanejo slike jako mnogo in ker moramo mi tisk, slike i. dr. vse takoj sproti plačevati, ne moremo nikomur lista dajati na — upanje. Prosimo p. n. naročnike, da to upoštevajo ter nam pošljejo naročnino vsaj za četrt leta naprej.
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ se čedalje lepše razvija in ni se uresničilo mnenje onih, ki so mu prorokovali kratko življenje. Baš nasprotno — ne le število odjemalcev se množi od dne do dne temveč tudi slik, čtiva in oglasov ima „Sl. Ilustrovani Tednik“ čimdalje več. Zadnjič in danes smo mu morali dati že prilogo in gotovo je, da se kmalo še bolj poveča in razširi.
Uljudno prosimo dosedanje p. n. naročnike, da nam ostanejo zvesti i za naprej in da nam naj pridobivajo novih, naročnikov. Opozarjajte svoje znance in prijatelje na „Slov. Ilustrovani Tednik“ in prigovarjajte jim, da se naroče nanj.
___S 1. julijem naprej se nahaja
uredništvo in upravništvo „Sloven-skega Ilustrovanega Tednika“ v Sodni ulici št. 4, kamor je od zdaj naprej pošiljati vse dopise in naročnine.
Življensko zavarovanje je z narodno gospodarske strani najvažnejši faktor in je kot naj-gotovejši in najboljši način štedenja močen temelj za preskrbljenje posameznikov in celih rodbin. Žal, da se pri nas Slovencih življensko zavarovanje še
vse premalo uvažuje. Res je, da če nosiš leto za letom one zneske, ki jih plačuješ za premije zavarovanja, v hranilnico, da se nabere s časom lep kapital, ali pa veš, da boš vedno vlagal! Ali ne boš morebiti kedaj nehal ali celo dvignil naloženo vsoto? Kaj pače te prehiti smrt?! Koliko je vredna zavest: „Naj se zgodi kar koli, moja rodbina je zavarovana, ne bo prišla v bedo, če tudi jaz, njen reditelj, umrem!“ Vsak komur je mar dobrobit lastne rodbine, pa tudi vsak, ki hoče sebi za starost zagotoviti potreben kapital, naj se zavaruje na življenje!
Največji in najsigurnejši slovanski zavod za zavarovanje na življenje je banka „Slavija“, ki je bila ustanovljena l. 1869. Posebne koristi, ki jih uživajo zavarovanci banke „Slavije“ so:
1.	Banka „Slavija“ je vzajemen zavod Vsled tega razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. V poslednjem času se je izplačalo že več let po 10°/u dividende.
2.	Član, čigar zavarovanje je v veljavi pet let, ima pravico do deleža čistega dobička
3.	Za vplačilo vsakega, — tudi mesečnega — obroka je dovoljen respiro 90 dni.
4.	Police, hi so v veljavi najmanj tri leta, kupuje banka tudi nazaj
5.	Potem, ko je zavarovanje bilo veljavno že tri leta, more se, ako član to želi, izpremeniti v drugačno na gotovo vsoto se glasečo pogodbo, ne da bi bilo treba nadalje plačevati še kako zavarovalnino. Vsled tega se ni treba nikomur bati, da bi kaj zgubil, ko bi naenkrat ne mogel več plačevati zavarovalnine.
6.	Ako zavarovanec odpotuje iz Evrope, ni potreba več plačati nikake doklade, ampak odhod je treba samo naznaniti.
7 Na police dovoljuje banka „Slavija“ za neznatne obresti posojila na 5—30 letno amortizacijo. Na to opozarjamo zlasti дд. uradnike, učitelje in častnike.
Slišite ? Ali še nimate „Slov. Ilustrovanega Tednika ? Brž ga naročite, kajti to je edini slovenski ilustrovani list poln zanimivega čtiva in krasnih slik. Stane za četrt leta samo Г80 K, pol leta 3'50 K, celo leto 7 K, posamezna številka pa 14 vinarjev.
— Pristen dober	—
hrinievee se4dog-Pr.iL*?eb^niku
vž * v Sp. Siski pri Ljubljani
!
Železnato vino
c. kr. dvorni založnik
n?
papežev dvorni založnik
.Sl
lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani
------------- vsebuje --------------
za slabokrvne in nervozne osebe,
: : za blede, slabotne otroke, : : lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2’—. Poštni zavoj (4 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 8‘40. Naročila po -------------povzetju.--------------
Pozor !
Svoji k svojim !
Pozor !
• •
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER WERNIG
družba z omejeno zavezo
v Borovljah, Koroško.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nr:ri: tamburice
izdeluje in razpošilja
Prva sisačka tvornica tamburic
J. Stjepušin,
Sisku, Hrvaško.
Odlikovan na pariški razstavi 1.1900 in na milanski razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tamburice ima razna godala, kakor : gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine itd., za kalj tera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in <4 ilustrovani cenik se pošlje franko in zastonj.
i : :	1	'.■	. .
jn V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom „Tamburica“, ki poleg pouka prinaša tudi krasne tamburaške skladbe in stane na leto samo 8 kron.
Pension ,Vila Celestina6 vQ',an-i|-
ob kralja Karola promenadi
na novo urejene elegantne sobe z balkoni za eno ali več oseb, s hrano, ali tudi brez hrane. Električna razsvetljava ter kopališče v vili. Dobra pitna voda iz Učke. Krasen razgled na morje in okolico, na razpolago je tudi vporaba vrta. Pension se nahaja v lepem mirnem kraju Opatije v bližini morja. Cene nizke ! Domača postrežba!
R. JUVAN, Opatija. „Svoji k svojim
Priporoča se
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
IVI ora v šiita
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii iiiniiii m iiiiiiiiiiiimiiiin
se priporoča v dobavo vseh vrst kmetijskih strojev. — Izdeluje sesalke, motorje na bencin in sesalni plin. — Popolne opreme opekarn, žametnih tovarn, in tovarn za cement, mlinov, žag. — Najnovejše sestave transmisij. Dopisuje slovensko. — Ceniki zastonj.
Prvo podjetje te vrste na slovanskem jugu!
Pisarna

„Universal“ ES
(protokolirano trgovsko podjetje)
—— Ljubljana
Sodna ulica štev. 4.
Varstvena znamka.
Telefon štev. 245.
Brzojavni naslov: Universal-Ljubljana.
Uradne ure:
8 do 1 in 2 do 7.
pri nakupu in prodaji nepremičnin in obrtij.
pri najetju hipotekarnih posojil in osebne kredite.
Posreduje Posreduje
PreVZemU inkaso faktur in administracijo entitet
Prevzema
trgovsko zastopstvo in poravnavo konkurzov ter insolvenc.
Рт»А1АГПа oglase v vseh jezikih in jih oddaja v liste ter -V J-revije vseh narodov.
oglase, reklamne notice in trgovsko korespon-ЛГ 1 C V dJCi. elenco iz hi v vse jezike.
T Тжгсћто reklamo za patentovane in nepatentovane objekte UVdJCl anončnim potom.
141*1 TL 5) xrl I	umetniške anonce, klišeje in tozadevne stro-
iTiaUa V IJCt kovnjaške skice.
Mulley & Co.
ТТс1‘£1Т1П\7'1 informacijski zavod in reklamacijsko pisarno z UÄLdllWl revizijo tovornin.
RtlZpOltl^cl Z 11аЈ*30У^™ zvezami v obrtnih in davčnih
agendah.
Trgovske zveze s svetovnimi anončnimi zavodi in posredo-....— val ni carni. ^........
Borzna izvestja.