LETO XXXIII Kamniški oocan KAMNIK, 22. DECEMBRA 1994 S 702. seje izvršnega sveta Podpora ekološko usmerjenim turističnim programom Na podlagi razpisa za sofinanciranje ekološko usmerjenih turističnih programov, se je prijavilo pet interesentov. Razpisnim pogojem so ustrezali štirje programi, med katere je izvršni svet 14. decembra na predlog komisije, ki jo je vodil Marijan Štele, razdelil 1,9 milijona tolarjev sredstev. Tako je Zarja Kovis za izdelavo projekta ekološko etnološkega programa in apartmajskega naselja v okviru projekta Terme Sno-vik prejela 900.000 SIT, Velika planina d. o. o. za izdelavo programa za turistično-rekre-ativni center z ekološko usmerjenimi programi planšarske tradicije in ekološko-kultumo dediščino Velike planine 400.000 Prva številka Kamniškega občana v naslednjem letu bo izšla v četrtek, 12. januarja. Prispevke sprejemamo do srede, 4. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka 10. januarja 1995. SIT, TPPP, d. o. o. Stahovica, za turistične programe v naravi in ponudbe za mladino v Domu na Kisovcu 450.000 SIT, in VD d. o. o. z Žal za razgledni stolp v Tunjicah 150.000 SIT. Izvršni svet je potrdil prevzem objektov in opreme gostišča Šimnovec in Zeleni rob na Veliki planini in v najemni pogodbi za brezplačno oddajo v najem, ki jo bo sklenil s podjetjem Velika planina d. o. o., določil, da mora novi najemnik zagotoviti, da bosta oba objekta spet odprta najkasneje do konca letošnjega decembra in da se obe gostišči ustrezno preuredita do sredine prihodnjega leta. Na predlog sveta KS Špitalič je izvršni svet prenesl zgradbo kulturnega doma v Špitaliču v last tej krajevni skupnosti in Gasilskemu društvu Špitalič, vsakemu do ene polovice, s tem da ga ne smeta odtujiti brez soglasja občine. Zgradbo na Bibi planini pa Občani Kamnika! Pred nami so praznični dnevi In nova pričakovanja, ki nam Jih prinaša leto 1995. Želim vam veselo praznovanje, leto, ki prihaja, pa naj bo leto vašega osebnega In našega skupnega zadovoljstva. ŽUPAN OBČINE KAMNIK TONE SMOLNIKAR Ob Izteku mandata se v Imenu predsedstva Skupščine občine Kamnik In v svojem Imenu vsem občanom, prijateljem In poslovnim sodelavcem najlepše zahvaljujem za sodelovanje. Čestitam vam ob 26. decembru, dnevu državnosti, obenem pa vam telim vesele božične In novoletne praznike ter obilo sreče, zdravja, miru In uspehov v letu, ki prihaja. PREDSEDNIK SO Maks Lavrinc ZAHVALA V Imenu Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik In v svojem osebnem Imenu se zahvaljujem vsem občanom, podjetjem, zavodom In upravnim organom občine Kamnik za sodelovanje v Iztekajočem mandatu In želim doživete božične praznike, miru, upanja In srečo v prihajajočem letu 1995. PREDSEDNIK IS Mihael Novak, dipl. ek. JO ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Kamnik Nova Ljubljanska banka, d.d., Podružnica Kamnik, si prizadeva približati bančno poslovanje vsem občanom občine Kamnik. Tako smo v samopostrežni trgovini v Komendi postavili bankomat. Komendčani in okoličani bodo lahko dvigali denar 24 ur na dan 365 dni v letu. Vsem komitentom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Nova Ljubljanska banka d.d. - pravi naslov za denarne zadeve. je izvršni svet dal v brezplačni najem za 10 let Pašni skupnosti Biba planina, ki jo bo uporabljala za zavetišče živine in za stanovanje pastirjev. Najemnik mora objekt protipožarno zavarovati pri zavarovalnici. Na javni razpis za dodelitev službenih stanovanj, ki ga je razpisala občina Kamnik, se je prijavilo 17 kandidatov, občina pa ima na razpolago štiri stanovanja, dvoje stanovanj na Ka-juhovi 7 in po eno v Župančičevi in Klavčičevi ulici. Zato je ta stanovanja na podlagi pravilnika, ki upošteva stopnjo strokovne izobrazbe, pomembnost delovnega mesta in delovno dobo, razdelil štirim delavkam in sicer po eni iz občinske uprave, OŠ Toma Brejca in Stranje ter vrtca Antona Medveda. (fs) Začetki Kemostika pred poldrugim stoletjem »V Na Prašnikarjeve cementarne V začetku decembra je direktor podjetja Kemostik ing. Marko Stebe sklical zanimivo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili do danes neznane podatke iz zgodovine kam- niške industrije, ki govorijo o kamniškem podjetju Kemostik. Doslej smo bili prepričani, da začetki naše dejavnosti segajo v leto 1948. »Našo tradicijo smo povezovali s podjetjem Svit, katerega obrat smo bili,« je uvodoma dejal ing. Marko Stebe in povedal, da doslej niso mogli razumeti, odkod njihovim predhodnikom ideja o prvih izdelkih Svita. Čeprav so večkrat slišali o Prašnikarjeve m zidu, ki je obdajal njihove objekte, o mlinih in pečeh, ki so stali tam, vendar niso mogli izbrskati nobenih dokumentov ali pisnih virov, ki bi pričali o tem. »Pred letom dni pa nam je ing. Marjan Ogrinc prinesel dva dokumenta, za katera je trdil, da sta vezana na tovarno, ki je stala na lokaciji današnjega Kemostika. Iz njih je bilo razvidno, da gre za tovarno ce-(Nadaljevanje na 2. strani) Miha Novak, predsednik izvršnega sveta, izroča Mornarjevo sliko ing. Marku Štcbetu, direktorju Kemostika. Na levi je ing. Marjan Ogrinc. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila 0b izteku leta se Vam iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Želimo Vam prijetne praznike, v novem letu 1995 pa dosti sreče in zdravja. Na temeljih Prašnikarjeve cementarne (Nadaljevanje s 1. strani) menta, ki je bila ustanovljena leta 1854. Ogrinc nas je opozoril tudi na sliko Kamničana Leva Homarja v prostorih občine Kamnik, ki predstavlja ostanke peči Prašnikarjeve cementarne. Tako smo počasi začeli sestavljati sliko naše preteklosti,« je povedal ing. Štebe. Počasi so prišli do zaključka, da so njihovi izdelki nasledniki portland in roman cementa, ki ga je izdeloval Prašnikar. Prav tako to velja za naš Purol in. polirne paste, saj je Prašnikar že leta 1890 izdeloval fini prašek za poliranje kovin z imenom Briljantin, je še povedal ing. Štebe in dodal, da predstavljajo ta odkritja 140 let tradicije v proizvodnji lepil in po-lirnih past, kar je izjemen kapital. Ing. Marjan Ogrinc je povedal, da je njegov stari oče kar Dr. Niko Sadnikar ob sliki kamniškega rojaka Irana Vavpotiča, ki je tudi po zaslugi Kemostika spet prišla v slikarjevo rojstno mesto. 60 let delal v Prašnikarjevi cementarni, od leta 1859 pa do njenega zaprtja leta 1917. O tem priča zanimiv dokument, to je spričevalo, ki ga je dobil ob zaključku službovanja. Začel je kot kurir, končal pa kot obratovodja. Miha Novak, predsednik izvršnega sveta občine Kamnik, je nato v spomin na to pomembno odkritje o zgodovini Kemostika v imenu občine podaril direktorju Štebetu že omenjeno sliko, delo Leva Ho-maja, z željo, da bi tovarna to tradicijo uspešno prenesla v 21. stoletje. Obvestil nas je tudi, da je občini Kamnik s pomočjo Kemostika in Zavarovalnice Triglav uspelo pridobiti v last dragoceno sliko Alegorija, delo kamniškega rojaka Ivana Vavpotiča, Sliko in njeno zgodovino pa je predstavil dr. Niko Sadnikar. Povedal je, da je slikar upodobitev neosvoboje-nega Slovenskega Primorja ustvaril leta 1939, predstavlja pa alegorično podobo hrepenenja po svobodi. Gospod Novak pa je še dodal, da bo slika na ogled v občinski stavbi. F. SVETEU Ponudba v naročju planin Naš namen, ko mo se lotili priprave in izdaje prospekta Turistična in gostinska ponudba doline Kamniške Bistrice in Velike planine ter kataloga Naravne znamenitosti Kamniških Alp, je bil, da kamniški alpski svet vključimo v organizirano turistično ponudbo, je dejal Marijan Štele, Član izvršnega sveta za področje turizma, na predstavitvi publikacij v gostišču Uršič v Za gorici. Doslej sta bila naš planinski svet in njegova gostinska ponudba v prospektih bolj skromno predstavljena, pa tudi gostinci, žičničarji in drugi so precej nepovezano nastopali na turističnem trgu, če sploh so. Turistični prospekt V naročju Kamniških planin in katalog o naravnih znamenitostih Kamniških Alp pomenita torej prvi korak v zapolnitvi te vrzeli. Prospekt je predstavil Dušan Božičnik, v. d. direktorja podjetja Velika planina - zaklad narave, d.o.o., za katerega so navzoči gostinci dejali, da ima največ zaslug za izdajo. V sliki in besedi predstavlja poleg žičnice 13 gostišč in planinskih domov, v dolini Kamniške Bistrice in na Veliki planini, na Mali planini in na Kisovcu. Iz njega lahko turist izve za število postelj in sedežev v restavracijskih prostorih. Seveda ne manjka niti ponudbe za gostišče značilnih jedi in pri nekaterih te turistično-rekreacijskih storitev (jahanje, balinanje, tek na smučeh, vožnja s kočijo itd.). Za okvirno orientacijo pa služi manjša reprodukcija znane Zorove panoramske karte Kamniških planin z vrisano lego gostinskih objektov. Zanimiva je tudi naslovnica v airbrush tehniki, delo S. Žagarja, ki je prospekt oblikovno uredil. V nakladi 20.000 izvodov so ga založili Velika planina, d.o.o., in vsi gostinci s tega območja. S svojo ponudbo lovnega turizma sodeluje tudi Kozorog Kamnik. Katalog Naravne znamenitosti Kamniških Alp je predstavil njegov avtor, znani alpinist in naš stalni sodelavec Bojan Pollak. Kaj zajema, so naši bralci delno že spoznali prek objave precejšnjega dela teh znamenitosti v Kamniškem občanu. V katalogu bo s slikami opremljenih 52 znamenitosti Kamniških Alp na kamniškem območju. Težko bi našli kraj na svetu, kjer je na tako majhnem planini. Dušan Božičnik je povedal, da je za ponovni zagon se-dežnice po nekajmesečnem premoru vse pripravljeno. Čakajo le še tehnični pregled ZRMK. Veliko dela so vložili tudi v pripravo vlečnic in ureditev smučarskih prog, ki so jih očistili kamenja, da bo mogoče začeti teptati proge že pri 20 cm visoki snežni odeji. Na parkirišču pri spodnji postaji kabinske žičnice bodo uvedli nepretrgano čuvanje vozil. Upajo, da jim bo uspelo uskladiti vozni red Kambusovih avtobusov in žičnice. Zlasti velja to za prvo vožnjo žičnice ob osmi uri ob sobotah in nedeljah. Kot je dejal Marijan Štele, bi kazalo razmisli- Gostinski in turistični delavci iz doline Kamniške Bistrice in z Velike planine na predstavitvi v gostišču Uršič v Zagorki. prostoru natresenih toliko naravnih danosti, je dejal Pollak in pristavil, da je zanje značilno, da je do nekaterih mogoče priti v copatah, z avtom, za obisk drugih pa treba kar precej planinskih izkušenj in seveda ustrezne opreme. Posebnost bo tudi opis okrog desetih izletov, na katerih bo mogoče v enem dnevu obiskati več teh posebnosti in lepot. Knjižici bo dodan manjši zemljevid z označenimi mesti vseh 52 naravnih znamenitosti. Te so vrisane tudi v najnovejši karti Grin-tovci, ki jo je izdala Planinska zveza Slovenije. Seveda je na predstavitvi stekla beseda tudi o pripravah na letošnjo zimsko sezono na Veliki Popravek Seznama članov Občinskega sveta občine Kamnik Občinska volilna komisija Kamnik je javno objavila seznam članov Občinskega sveta občine Kamnik. Med ponovnim preverjanjem podeljevanja mandatov je ugotovila, da je napačno uporabila računalniški izpis, zato je pri omenjenem seznamu nepravilno podelila mandat člana Občinskega sveta kandidatom: Klavdiju Kodermanu, Liberalna demokracija Slovenije (VE 5), Mariji Dolenc, Zeleni Slovenije (VE 4), in Janezu Trebušaku, Slovenska ljudska stranka (VE 1). Namesto njih so v Občinski svet izvoljeni: Brane Golubovič, Liberalna demokracija Slovenije (VE 4), Miha Prosen, Zeleni Slovenije (VE 1), in Dušan Jesenik, Slovenska ljudska stranka (VE 5). Zaradi neprijetnosti, ki jih je komisija povzročila z javno objavo seznama članov Občinskega sveta, se prizadetim javno opravičuje. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 008-1/94 TAJNIK OVK Datum: 13. 12. 1994 Rafael Zagoričnik ti o privatnem prevozniku na krožni progi, ki bi zajela še Domžale. Predstavnik turistične agencije iz Domžal je menil, da bi morali lastniki počitniških koč in planinskih domov nastopati bolj usklajeno, tako glede podatkov o prostih posteljah kot cen. Na tem področju zdaj orje ledino edino Marko Štritof. Na drugo plat medalje je opozoril Marjan Štele, ki je dejal, da doslej nobena agencija še ni prodala nobenega paketa z našega območja. Majda Rejic oskrbnica Črnuškega doma na Mali planini, je povedala, da so gostinci na vzhodnem delu planine prevzeli v vzdrževanje vse poti od Kranjskega raka proti Kisovcu, Mali in Veliki planini in da bodo tudi pozimi poskrbeli za redno pluženje. Parkirišče na Kisovcu je urejeno. Lojze Soster, sekretar Turistične zveze Slovenije, je dal priznanje kamniškim turističnim delavcem, ki med vsemi najbolje uresničujejo zamisl o alpskih cestah, medtem ko na Gorenjskem ta projekt še ni zaživel. Podprl je zamisel o recepciji na Veliki planini, ki bi skrbela za organizirano oddajanje koč. Večina navzočih je menila, da se bo treba pri pripravi različnih turistično-rekre-ativnih aktivnosti in prireditev bolj povezati med seboj. Na planini se mora kaj dogajati. Samo postelja in dobra hrana nista dovolj! Zato čaka gostince v dolini in na Veliki planini še precej dela. F. SVETELI Predsednik izvršnega sveta Miha Novak odpira asfaltirano cesto na Gozd Iz krajevne skupnosti Črna Po asfaltni cesti tudi na Gozd Za krajane Gozda je bil 2. december velik praznik, saj so ta dan odprli novo asfaltirano cesto, ki jim bo olajšala pot v dolino. Boljše ceste krajšajo razdaljo tudi med ljudmi, ki se lahko zato skupaj veselijo novih pridobitev, hkrati pa jih spodbuja k novim delovnim načrtom. Vaščani Gozda so v zadnjih nekaj letih opravili s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki precej pomembnih del. Napeljali so tudi vodovod, tako da imajo zdaj tudi v sušnem obdobju dovolj vode. Velika pridobitev za vas je tudi napeljava telefonskega omrežja in pred kratkim odprta trgovina. Stara cesta je bila ozka, v spodnjem delu, ki ga sedaj nadomešča nova trasa, pa zelo strma. To jim je zlasti v zim- skem času povzročalo mnogo težav. Leta 1985 so s pomočjo Gozdnega gospodarstva Kamnik razširili zgornji odsek ceste. Sami so opravili na stotine ur prostovoljnega dela. Nova trasa spodnjega dela je bila zgrajena leta 1989. Lansko leto so asfaltirali 1300 m ceste, letos pa še preostali del. »Če si sami ne bomo pomagali, nam tudi bog ne more pomagati. Tudi na občini Kamnik niso bili gluhi za naše prošnje. Iskrena hvala predsedniku izvršnega sveta Mihu Novaku, saj brez njegove podpore ne bi imeli toliko metrov asfalta,« je v svojem slavnostnem govoru poudaril predsednik gradbnega odbora Jaka Ilančič. Zahvalil se je tudi predsedniku Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik in predsedniku KS Črna Antonu Dolinšku. Prav tako toplo se je zahvalil krajanom za odstopljeno zemljo v dobrobit kraja in za denarne prispevke v višini 93.000 DEM. Slovesnost je polepšal otroški pevski zbor podružnične osnovne šole Gozd pod vodstvom Karle Urh. Vse navzoče je pozdravil predsednik IS Miha Novak. Izrazil je zadovoljstvo, da je v letošnjem letu uspelo temu kraju pridobiti kar tri in pol kilometre novega asfalta, kar je približalo to lepo področje pod kamniškimi planinami dolini in mestu. Vsem ljudem tega kraja je zaželel, da bi jih povezanost, ki je vzklila ob gradnji te ceste, družila in povezovala. Nato je cesto predal namenu. Domači župnik Anton Orožnik je cesto blagoslovil in vsem zaželel srečno in varno pot. VERA MEJ AČ S seje izvršnega sveta Ustanovitev zavoda za razvoj CATV sistema Občinski izvršni svet je obravnaval in sprejel informacijo o poteku priprav za ustanovitev Zavoda za razvoj kabelsko satelitskega televizijskega sistema Kamnik, ki jo je na predlog predsednika izvršnega sveta pripravil občinski inšpektorat. Namen teh priprav je, da bi kabelsko satelitski sistem, ki je med največjimi v Sloveniji, ustrezno organizirali. Sedaj v imenu solastnikov sistema skrbi za vzdrževanje in izbiro satelitskih programov odbor za kabelsko omrežje pri KS Ne vije. Med tremi možnimi oblikami organiziranosti (zavodom, delniško družbo in zadrugo) je izvršni svet podprl ustanovitev zavoda. Njegov namen bi bil poleg izgradnje in vzdrževanja ĆATV sistema tudi radijska in televizijska dejavnost, ekonomska propaganda in snemanje video filmov. Svet zavoda naj bi sestavljali predstavniki solastnikov, izvajalcev in javnosti. Izvršni svet je bil mnenja, naj se v delu javnosti upoštevajo le predstavniki lokalne skupnosti, ne pa tudi predstavniki področnih združenj in komercialnih partnerjev. Odboru za izgradnjo CATV sistema je izvršni svet priporočil, da pravočasno seznani javnost z novostmi na področju sprejemanja in distribucije satelitskih TV programov, ker bo to povezano s precejšnjim zvišanjem stroškov. Gostinska objekta na Šimnov-cu in Zelenem robu bosta spet zamenjala gospodarja, ker je izvršni svet sprejel odstop od najemne pogodbe dosedanjih najemnikov Mirana in Regine Šer-bel. Kot nadomestilo za vložena sredstva v objekta jima je priznal znesek 96.000 DEM v tolarski protivrednosti. Polovica zneska bo izplačana ob predaji objektov in opreme, drugo pa do 31. marca 1995. Oba objekta bo brezplačno vzelo v najem podjetje Velika planina - Zaklad narave, ki mora poskrbeti, da bosta obe gostišči najkasneje do 15. decembra na voljo obiskovalcem. V drugem letošnjem razpisu za dodelitev posojil za razvoj malega gospodarstva je bilo na voljo nekaj manj kot 33 milijonov SIT. Od 45 vloženih prošenj za posojilo je izvršni svet ugodil 29 interesentom, ki so se odzvali na razpis v Kamniškem občanu. Višina dodeljenih posojil znaša od 500.000 SIT do 5,5 milijona SIT, kolikor so odobrili Zarji Kovis za izgradnjo Term Snovik. Ostali prosilci pa niso izpolnili razpisnih -pogojev. Ža izgradnjo osnovne iole Šmartno v Tuhinju je izvršni svet izbral kamniško gradbeno podjetje Graditelj kot najbolj ugodnega ponudnika. Po sklepu IS bo treba za najemnino velike dvorane v Kinu Dom odšteti od 10.000 do 40.000 SIT - odvisno od tega, ali gre za neprofitno, kulturno zabavno ali gostinsko prireditev. F. S. Občanov komentar Program in pristojnosti Sedaj, ko so tudi volitve župana za nami in ko se bo v kratkem sestal občinski svet. še ni povsem jasno vprašanje. . kakšno bo razmerje med občinskim svetom in županom, kakšne bodo konkretne pristojnosti prvega in drugega za uspešno uresničevanje predvolilnih programov enih in drugih. Praviloma naj bi ta razmerja uredili z občinskim statutom in poslovnikom o delu občinskega sveta. Po zakonu o lokalni samoupravi je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Po istem zakonu pa župan skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov, poleg tega pa predstavlja in zastopa občino. Seveda pa občinski svet lahko odloči, da bo določene naloge in pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Katere bodo te naloge, pa bi se verjetno morali dogovoriti na širši ravni, vsekakor pa to ne bi smelo biti odvisno od razporeditve politične moči v občinskem svetu oziroma od strankarske pripadnosti župana. Upoštevati bo namreč treba, da je bil župan izvoljen na neposrednih volitvah in da je zato za uresničitev programa odgovoren tudi svojim volivcem. Ce bi imel župan samo izvršilno funkcijo potem bi bilo bolje, da bi ga volil občinski svet in bi bil samo njemu tudi odgovoren. Pričakujemo lahko, da bodo svetniki našli skupen jezik z županom in temeljne občinske akte oblikovali tako. da bodo vsi občinski organi čimbolj uspešno delovali v korist občanov in kamniške občine kot ene največjih slovenskih občin. (je) Politične stranke o volitvah in delu v občinskem svetu Občinskim svetnikom na pot Neposredno po volitvah v prvi občinski svet naše občine smo predsednike občinskih odborov političnih strank, katerih kandidati so bili izvoljeni za "občinske svetnike, povprašali za mnenje o volilnih izidih in o njihovih pogledih na vlogo posameznih strank v delu občinskega sveta. Na naša vprašanja so odgovorili Marko Magister, Slovenski krščanski demokrati, Stane Zamik, Liberalna demokracija Slovenije, Igor Podbrežnik, Socialnodemokratska stranka Slovenije, Anton Hočevar, Slovenska ljudska stranka, Božidar Pilej, Združena lista socialnih demokratov, in Milena Kunstek, Zeleni Kamnika. Predstavniki Slovenske nacionalne desnice pa se vprašanjem niso odzvali. Kakšna je vaša ocena volitev v občinski svet naše občine? SKD: Z rezultati volitev v Svet občine smo krščanski demokrati zadovoljni, saj so volivci dali glasove nam, ki smo v preteklem obdobju s svojim trdim in poštenim delom dokazali to zaupanje. Zahvaljujemo se našim volivcem in vsem tistim, ki so dosedaj sodelovali z nami na vseh področjih družbenega življenja v občini Kamnik. LDS: Rezultat letošnjih lokalnih volitev ni nikakršno presenečenje, čeprav so bila pričakovanja v naši stranki večja. Na rezultat volitev niso toliko vplivala imena kandidatov, njihovo dosedanje delo, bistvena je bila strankarska pripadnost, želja po spremembah. Če primerjamo razmerja med Strankami v dosedanji skupščini in rezultate volitev, so ti potrdili skupščinsko razmerje. LDS je imela na volitvah 1990 pet delegatov v petindvajse-tčlanskem DPZ, leta 1994 pa ima sedem svetnikov v občinskem svetu. SDSS: Rezultati volitev so posledica dobrega dela SDSS v občinskem prostoru in pravilne izbire kandidatov na listah za volitve v občinski svet. Rezultati pričajo, da Samo ime stranke ni dovolj za uspešno nastopanje, potrebni so ljudje, ki so v okolju znani po svojem delu in ravnanju v vsakdanjem življenju. SLS: SLS v Kamniku je upravičeno zadovoljna z izidom letošnjih občinskih volitev. Pokazalo se je, da so volivci pričeli dajati podporo tistim, ki si prizadevajo za blagostanje in napredek v občini. Naš doseženi rezultat je v primerjavi s prejšnjim povečan za 30% ali z državnozborskim za 50%, kar kaže prav na to. Seveda pa nas to hudo obvezuje. ZLSD: Rezultati lokalnih volitev so odraz volje občanov, ki so s svojimi glasovi podprli tiste kandidate in tiste, za katere menijo, da bodo uresničili njihove želje in seveda svoje predvolilne obljube. Naša stranka je računala na tri mandate, vendar smo uspeli le v dveh volilnih enotah. Zeleni: Zeleni Kamnika smo z volilnimi rezultati zelo zadovoljni. Z izvoljenimi svetniki si bomo Zeleni prizadevali za reševanje naravovarstvenih problemov na območju naše občine. Ker nobena stranka nima večine v občinskem svetu, nam lahko po veste, s katerimi stran -kami se nameravate povezati v koalicijo. Ali bodo morda vaši svetniki v občinskem svetu delali samostojno ? SKD: Slovenski krščanski demokrati bomo sodelovali v občinskem svetu z vsemi strankami, ki bodo imele namen skupaj z nami delati za materialni in duhovni napredek celotne občine. LDS: O koalicijah v LDS razmišljamo, razmišljamo pa tudi o tem, da bi ostali konstruktivna opozicija. S kom biti v poziciji, je prezgodaj napovedati, saj je v tem trenutku še odprto vprašanje župana in predstojnika upravne enote. SDSS: Trdne koalicijske povezave so namenjene dolgoročnim usmeritvam strank, ki se povezujejo. Take povezave morajo biti dovolj pragmatične, da se ne porušijo pri odločanju svetnikov o zadevah, ki so lokalno obarvane in kjer lokalni interes nujno presega interese koalicije. Sicer pa konkretno, rezultati volitev kažejo, da bo potrebno prisluhniti ljudem, ki dajejo podporo novonastalim strankam iz obdobja osamosvajanja. Ta podpora je takorekoč dvetretjinska in jo je treba spoštovati. SLS: SLS ima jasen program in želimo sodelovati z vsemi, ki so nam pripravljeni ta program pomagati izpeljati. Za nas predvolilni program ni farsa, pač pa cilj, ki ga zasledujemo. Drugi krog volitev župana Tone Smolnikar je novi kamniški župan V drugem krogu volitev župana sta se 18.12.1994, po izpadu treh kandidatov v prvem krogu, med seboj pomerila kandidata, ki sta dobila največ glasov, Tone Smolnikar in Maks Lavrinc. Tokrat so se volivci odločili, da bo novi župan občine Kamnik Tone Smolnikar, novinar TV Slovenija. Za Smolnikarja je glasovalq 5907 ali 63,36% vseh, ki so prišli na volišča. Maksu Lavrincu, dosedanjemu predsedniku občinske skupščine, pa so volivci dali 3486 ali 36,6% glasov. Na volišča je tokrat prišlo slabih 45% vpisanih volivcev, med tem je bila volilna udeležba pred štirinajstimi dnevi 65,3%. Sorazmerno največ volivcev se je udeležilo volitev na Vranji Peči (68,9%), na Pšajnovici (64%) in na volišču v Soteski vKS Nevlje (63,9%). Le malo več kot tretjina volivcev pa je prišla volit v KS Tunjice (36%), v KS Podgorje (36,7%) in v OS Marije Vere Duplica (37,1%). Na voliščih v Kamniku je bila volilna udeležba od 45% (Perovo) do 48,9% (Center). Ker je na volišča prišlo skupaj 9733 volivcev, ki so za oba kandidata skupaj oddali 9323 glasov, pomeni, da je bilo 410 glaso vnic ne velja vnih. Pripomniti je treba, da so gornji rezultati še neuradni, ker ni upoštevanih nekaj deset glasov tistih volivcev, ki so glasovali po pošti, kar pa volilnega rezultata ne spremeni. F. S. ZLSD: Vsekakor se bomo povezovali z LDS. Vsa svoja pričakovanja pa bomo usmerili v izpolnjevanje volilnih obljub in v dobro občanov. Zeleni: Tako kot doslej se bomo tudi v prihodnje ob posameznih problemih dogovarjali z drugimi strankami, ki bodo imele posluh za reševanje problemov, ne bomo pa sodelovali z odbori strank in posameznimi svetniki, ki bodo poskušali solistično ali populistično opozarjati na svojo prisotnost. Kaj lahko rečete o izidu prvega kroga volitev za župana in koga od kandidatov boste podprli v drugem krogu? SKD: Izid prvega kroga volitev župana je pokazal raz-tresenost volilnih glasov med vseh pet kandidatov. V drugem krogu krščanski demokrati prepuščamo odločitev naših volivcev njihovi osebni presoji. Svoj glas naj dajo tistemu kandidatu, od katerega pričakujejo, da bo s svojim delom in držo upravičil njihovo zaupanje. LDS: Izid v prvem krogu volitev je bil za nas pričakovan. V drugem krogu je naš kandidat za župana Maks Lavrinc, za katerega upamo, da ga ne bodo volili samo volivci LDS. SDSS: Volitve za župana bodo pomembno delovale na razmerje političnih sil na Kamniškem. SDSS težko vpliva na izide volitev, saj gre v obeh primerih za kandidata, ki sta izven naše politične usmeritve. Težko napovemo tudi izide volitev, saj se je g. Smolnikar odločil ohraniti neodvisno držo. SLS: Volitve za župana so pokazale, kaj napravi nesloga. SLS je v predvolilno igro postavila kandidata z največ možnostmi za uspeh, to je potrdil rezultat. Samo nesloga in samozaverovanost nekaterih, predvsem iz vrst SKD in ZS, je preprečila popolno zmago strank slovenske pomladi. ZLSD: Izid prvega kroga volitev je bil za nas pričakovan. Nekatere stranke, ki so imele kandidate za župane, so nasedle obljubam o podpori in so tako doživele razočaranje. Ker naša stranka že v prvem krogu ni imela svojega kandidata za župana, bomo še naprej podpirali kandidaturo kandidata LDS g. Maksimilijana Lavrinca. Zeleni: Izid prvega kroga volitev je za Zelene presenetljiv. V drugem krogu bomo Zeleni svojo podporo namenili tistemu kandidatu, ki si bo v svojih programskih izhodiščih prizadeval tudi za čimvečje reševanje naravovarstvenih problemov na področju naše občine, za kar se v svojem programu zavzemamo tudi Zeleni Kamnika. Katerega vprašanja bi se po vašem mnenju moral občinski svet najprej lotiti. Pri tem imam v mislih tudi »zapuščino« zadnjih dveh nedokončanih sej bivše občinske skupščine. SKD: Občinski svet bo moral organizirati občinsko upravo, sprejeti statut občine in druge splošne akte ter sprejeti predloge in odloke, ki so v pripravi in čakajo na sprejem. • Ob zaključku mandata se vodstvo in delegati SKD, ki smo tvorno sodelovali v občinski skupščini, najlepše zahvaljujemo za sodelovanje vsem svojim kolegom iz ostalih strank. Njim in tudi vsem novoizvoljenim svetnikom želimo vesel božič in veliko uspehov v novem letu 1995. LDS: Občinski svet se mora najprej lotiti obravnavanja in sprejemanja prostorskih aktov: spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana, zazidalnega načrta za Alprem. S sprejemom prostorskih aktov moramo omogočiti začetek projekta Golf in Term Snovik, za kar smo se pred volitvami zavzemali skorajda v vseh strankah. Svojim volivcem moramo s sprejemom teh aktov podati možnosti za reševanje njihovih stanovanjskih problemov, zaposlenim v Alpremu pa možnost za primerno sanacijo. Temu bo sledila priprava statuta, poslovnika, organizacija občinske uprave ter seveda razdelitev »stolčkov« v svetu in upravi. SDSS: Prav je, da se občinski svet spopade s problemi občinske lastnine in urejanjem prostora pod Malim gradom, v Va-senem in v Volčjem Potoku. V občinskem svetu ni več delegatov brez volilne baze, ki niso bili odgovorni nikomur. Sedaj gre prvič zares in svetnikom želimo veliko sreče in znanja za napredek naše občine. SLS: Statut občine, poslovnik delovanja organov občine so prve stvari, ki se jih je potrebno lotiti, obenem pa je Volitev v kulturnem domu na Lazah v Tuhinju se udeležilo 71% volivcev. Med najstarejšimi, ki smo jih srečah' na volišču, sta bila 81'-letna Angela Jeglič in Maks Brleč Na volišče pri Grkmanu v Črni je po besedah Mirka Levaka, predsednika volilnega odbora, prišlo sicer manj ljudi kot na prejšnjih volitvah, saj so na koncu ugotovili, da jih je ena tretjina ostala doma Slovenski krščanski demokrati na Kamniškem se zahvaljujemo vsem, ki ste se ob volitvah odločili za našo skupno pot za napredek občine. Vsem občanom na Kamniškem želimo lepo doživet božič in veliko sreče v novem letu 1995! treba nemudoma opraviti tudi tisto, kar je ostalo neopravljenega v prejšnji skupščini. Zagotoviti je treba nemoteno delovanje občine, zagotoviti pa tudi nadaljevanje še nedokončanih programov in projektov. Na koncu se našim volivcem zahvaljujem za zaupanje in še zatrjujem, da tisti, ki je volil nas, ne bo in ne sme biti nezadovoljen. ZLDS: Po našem mnenju se bo moral občinski svet najprej lotiti reorganizacije uprave in jo postaviti v skladu z novim statutom. Najpomembnejša naloga pa bo vsekakor proračun in pravilna razporeditev sredstev. Zeleni: Ne glede na nerešeno problematiko bo moral novi občinski svet najprej sprejeti statut in druge pomembne akte ter sistematično pristopiti k reševanju problematike. Zeleni menimo, da je treba dokončati začete projekte na po- dročju turizma, vendar v smi-selnejši in naravi prijaznejši obliki (Velika planina, Arbore-tum Volčji Potok, Vaseno). Vsem predstavnikom strank hvala, ker so odgovarjali na naša vprašanja, občinskim svetnikom pa veliko uspehov in medsebojnega sodelovanja v dobro vseh občanov kamniške občine! FRANC SVETELJ PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA Včerajšnje prve seje novega občinskega sveta se je kljub slabim prometnim razmeram, zaradi visokega snega, udeležilo 30 do 31 izvoljenih svetnikov. Na sliki: Svetniki so pozorno prisluhnili nastopnemu govoru župana Toneta Smolnikarja. (fs) (Več o seji v prihodnji številki) KAMM'ČSKI OBČAN iz gospodarstva 22. DECEMBRA 1994 Nova pridobitev Kemijske industrije Kamnik Odprta lastna prodajalna V petek, 2. decembra, je v.d. direktorja Peter Kuret odprl novo trgovino KIK Kamnik, v kateri bodo kupcem ponudili zabavno pirotehniko, izdelke iz plastičnih mas, izdelke proizvajalcev Urko Kamnik in Tosama Domžale. Z novo trgovino želijo približati svoje izdelke čim širšemu krogu potrošnikov. Ker je vrsta okoliščin zahtevala drugačen pristop, so se v KIK-u odločili, da Kamničanom in okoličanom kar najbolj približajo del proizvodov iz lastne proizvodnje in del proizvodov njihovih poslovnih partnerjev v lastni prodajalni. Prostorske možnosti jim omogočajo, da bodo v naslednjem obdobju asortiman prodaje lahko še širili, saj lahko tudi njihovi poslovni partnerji ponudijo široko paleto proizvodov, ki še niso na policah. V tem prazničnem času dajejo prednost pirotehničnim izdelkom, ki so se dolga leta tihotapili iz zahodnih držav. Nova zakonodaja omogoča pooblaščenim in zato usposobljenim trgovinam prodajo tovrstnih izdelkov. Za KIK so pirotehnični izdelki zanimivi, saj imajo lastno proizvodnjo določenih vrst pirotehničnih izdelkov in kot proizvajalci črnega smodnika z uveljavljeno blagovno znamko sodelujejo z vsemi večjimi pirotehničnimi tovarnami Zahodne Evrope.Tako lahko dopolnjujejo izkušnje, proizvodni in prodajni Vd. direktorja Peter Kuret je zadovoljen z dosedanjimi poslovnimi rezultati in z novo pridobitvijo. program, kar jim tudi omogoča večjo konkurenčnost na trgu. Da pa v tem času v trgovini ne bi bili samo izdelki zabavne pirotehnike, dopolnjujejo ponudbo še z izdelki obrata predelave plastičnih mas. To so izredno lepe vrečke za praznične dni. Glede na dolgoletne dobre poslovne odnose s podjetjem Tosama so nekaj prodajnega prostora namenili tudi njihovim proizvodom. Ker je v zadnjem Poslovno srečanje (Shannon, Dublin - z irskimi podjetniki - 22.-25.1.1995) Pospeševalni center za malo gospodarstvo organizira v okviru projekta regionalnega povezovanja OUVERTURE poslovna srečanja z irskimi podjetniki. Namen srečanja je izvoz slovenskega gospodarstva preko proste cone v Shannonu in poslovna srečanja z irskimi partnerji, ki želijo sodelovati s slovenskimi podjetniki na področju trgovine, poslovnih kooperacij, inovativnih programov, turizma in storitev. Irski partnerji so zainteresirani za sodelovanje pri prodaji slovenskega blaga preko proste cone, poslovne kooperacije, ustanovitev mešanih podjetij, investiranje v inovativne programe in zastopništva. Najzanimivejša področja za sodelovanje so specialni pre-hrambni izdelki, vina, novi tehnični izdelki in izdelki široke potrošnje, visoka tehnologija, programska oprema, turistični programi in posebne storitve. Vabimo vse podjetnike, ki želite sodelovati z irskim gospodarstvom, da pokličete aH se oglasite v Poslovno informacijskem centru ali na Sekretariatu za gospodarstvo občine Kamnik. (PIC, Glavni trg 23, tel. 817-443 oziroma na občini pri Darinki Prešeren, tel. 817-278; fax 831-176), kjer boste prejeli prijavnico in obrazec ponudbe. Za Poslovno informacijski center Darinka Prešeren času v eni izmed proizvodnih hal KIK-a stekla redna proizvodnja čistilnih sredstev podjetja »Urko«, bomo v njihovem kotičku našli tudi te zanimive izdelke. V naslednjem obdobju se bodo pojavili v novi prodajalni še izdelki nekaterih drugih znanih slovenskih podjetij, saj želijo vsem obiskovalcem te trgovine ponuditi čim več proizvodov po dostopnih cenah. V.d. direktorja Peter Kuret je ob tej priložnosti še povedal, da se vsi zaposleni v KIK-u prizadevajo ohraniti svojo blagovno znamko. Letošnji desetmesečni rezultati poslovanja kažejo na pozitiven rezultat in ob koncu leta pričakujejo bruto realizacijo 25 milijonov DEM, od tega 70% ustvarijo z izvozom. Prisotni so tudi na trgih ZDA, Nemčije, Italije, Francije, Egipta in v drugih državah. Trenutno je v KIK-u zaposlenih 580 delavcev, zato bo letos dosežen bruto proizvod približno 26.000 $ na delavca. Menijo, da je to dober rezultat. KIK je tudi v fazi lastninskega preoblikovanja, vrednost podjetja po otvoritveni bilanci je 1.196.100.288 SIT. Z odpisom poslovno nepotrebnih sredstev je ta vrednost 707.500.000 SIT. V KIK-u so se odločili za klasično obliko lastninskega preoblikovanja in sicer: - 40% prenos na sklade, od tega 10% na kapitalski sklad, 10% na odškodninski sklad in 20% na SERVIS _______ _ 7?73 84 09 sklad RS za razvoj, - 20% za interno razdelitev, - 40% za notranji odkup. Že deponirani certifikati in neizplačani certifikati in neizplačani OD po kolektivni pogodbi omogočajo, da tako obliko lastninskega preoblikovanja izvedejo v naslednjih štirih letih. Program imajo končan, obravnavan je bil na zborih delavcev, sprejet na delavskem svetu in oddan agenciji. Upajo, da bo vse potekalo po sprejetem terminskem planu. Po otvoritvi nove trgovine, ki jo je namenu predal njen poslovodja g. Kregar, so si obiskovalci lahko ogledali nekaj pirotehničnih efektov, ki so jih izvedli KIK-ovi pirotehniki. VERA MEJAČ Novo trgovino so si ogledali predstavniki občine in drugi gostje. Gradnja proizvodne hale v Kalcitu Naložba, pomembna tudi za varstvo okolja Te dni nad starim obratom Kalcita v Stahovici raste nova velika proizvodna dvorana, ki bo pomenila korak naprej pri uvajanju sodobnejše tehnologije v predelavi kalcita. Pomembna pa je zlasti zaradi boljšega varovanja okolja. Kot nam je povedal ing. Matevž Kirn, direktor Rudnika kalcita, bodo v novih prostorih uredili manjšo dodatno linijo, ki bo osnova za proizvodnjo najfinej- ših polnil. S termoelektrarno Šoštanj so namreč sklenili pogodbo za dobavo polnila za njihove čistilne naprave, precejšnje količine tega izdelka pa dobavljajo tudi celjski Cinkarni. Predvidevajo da bo nova investicija povečala proizvodnjo z letošnjih 130.000 ton na 150.000 ton. V prvi fazi bodo poleg proizvodnih prostorv zgradili tudi upravno poslopje, kamor se bo Nad streho starega obrata Kalcita raste nova dvorana. preselila uprava iz Kamnika. Direktor Kirn je glede transporta njihovih izdelkov, ki sedaj večkrat povzroča nejevoljo prebivalcev Stahovice in nižje ležečih naselij, povedal, da v prihodnje tudi mivke ne bodo več prevažali na odkritih tovornjakih, pač pa le v cisternah oziroma pakirano v vrečah. Zaradi dobre protihrupne izolacije proizvodnih prostorov bo znatno zmanjšan tudi vpliv hrupa na okolico. Gotovo pa se bodo z novoinvesticijo precej izboljšali delovni pogoji za 45 delavcev tega podjetja. Seveda pa jih čaka poleg te naložbe tudi sanacija kamnoloma v Grohatu, za kaf imajo projekt odkopa že izdelan. Na podlagi sanacijskega načrta, ki je v pripravi, bo občina sprejela tudi ureditveni načrt za to območje. Na sliki: Novi proizvodni prostori Kalcita na Stahovici te dni dobivajo kapo iz sivega eter-nita, ki bo oblikovana v skladu z zahtevami spomeniškega varstva, (foto F. S.) F. S VETELI Zete/C V imenu Zelenih Kamnika se zahvaljujem vsem volivcem, ki so oddali svoj glas na volitvah meni kot kandidatki za županjo in stranki Zelenih. Vsem občanom Kamnika voščimo vesel božič, zdravo in uspešno novo leto 1995. Predsednica Zelenih Kamnika: Marija Reba, dipl. biolog Izvršni svet Skupščine občine Kamnik namesto čestitk ob božičnih in novoletnih praznikih poklanja svoj prispevek otrokom, obolelim za rakom. Kamniška izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje v novih prostorih Storitve bliže zavarovancem VOLIVKE, VOLIVCI, OBČANI OBČINE KAMNIK, DRAGI PRIJATELJI! Zaupali ste mi pomembno nalogo in hkrati obveznost, ko ste zame oddali glas na volitvah za župana. Hvala vsem in še posebej najožjim prijateljem in sodelavcem, ki ste mi pomagali uresničiti mojo odločitev, da kandidiram za župana občine Kamnik. TONE SMOLNIKAR Naša izpostava opravlja storitve iz naslova zdravstvenega zavarovanja za vse zavarovance iz kamniške občine, kar pomeni za vseh 28000 prebivalcev, nam je v pogovoru dejala Tatjana Koritnik, vodja kamniške izpostave. Letošnje poletje so se iz drugega nadstropja starega zdravstvenega doma na Ljubljanski cesti preselili v na nov$ preurejene prostore v pritličju. To so zlasti pozdravili starejši zavarovanci in invalidi, ki jim ni treba več hoditi po stopnicah. Prostori izpostave so res sodobno urejeni, tako da vsaka stranka lahko čimprej pride do potrebnih dokumentov, podatkov in informacij. Poleg prijav-no-odjavne službe za zasebni in družbeni sektor in za kmetijsko zavarovanje, na katerem potrjujejo tudi zdravstvene izkaznice, je tu še oddelek za poravnavo računov, oddelek za prostovoljno zavarovanje, pripravljeni so tudi prostori za zdravniško komisijo. Letos bomo računalniško obdelali od 3000 do 4000 računov, registrirati pa moramo okrog 3000 prijav in nekaj manj odjav ter okrog 1000 sprememb, nam je povedala Koritnikova, ki poleg vodenja izpostave opra- vlja naloge za okrog 10.000 prostovoljnih zavarovanj. Čeprav izpostava ne rešuje problemov med zavarovanci in zdravstveno službo, ker so za to pristojni na zavodu, se vendar zavarovanci v posameznih Vodja kamniške izpostave Tatjana Koritnik v pogovoru s stranko o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. primerih obračajo tudi nanje. Določeni zapleti nastanejo zlasti, kadar pacient ne dobi vnaprej informacije, koliko bo moral doplačati ali kot samoplačnik v celoti plačati določeno zdravstveno storitev. To velja tudi za okulista in ortopeda, ki v zdravstvenem domu opravljata storitve samo za samoplačnike, tisti, ki pa jih želijo dobiti kot zavarovanci, morajo v specialistično ambulanto v Ljubljano. Sicer pa uresničevanje dogovorjenega programa in nadzor računov opravlja posebna služba na sedežu območne enote v Ljubljani. Sedaj, ko je prostorski problem kamniške izpostave za nekaj časa urejen, bi bilo prav, če bi se dokončno rešilo tudi vprašanje lastništva celotne stavbe, ki naj bi ga zavod prenesel na občino. Tako bi bilo zagotovljeno normalno vzdrževanje celotnega severnega dela objekta. F. S. VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA Izvršni svet občine Kamnik v okviru programa pospeševanja malega gospodarstva organizira večerno šolo podjetništva. Namenjena je podjetnikom in ma-nagerjem, da se dodatno izpopolnijo za organiziranje in vodenje podjetij. Tematika predavanj so najnovejša dognanja na področjih vodenja podjetniške vizije, marketinga, managementa in vodenja, promocije in tržne strategije, financ, računovodstva, davkov in carinskih predpisov ter upravljanja, načrtovanja in razvoja kadrov. V večerno šolo podjetništva bo vključenih okrog 25 udeležencev. Pričetek večerne šole bo sredi januarja leta 1995. Prispevek posameznega udeleženca je 3.000 SIT. Prijave zbiramo v Poslovno informacijskem centru, Glavni trg 23, tel. 817-443 in na občini (Sekretariat za gospodarstvo, Darinka Prešeren, tel. 817-278). Izvršni svet občine Kamnik Področje podjetništva, obrti in turizma Anketa Marinku Hribovšek Staro 1994« in novo 1995* leto Jože Galičič Uredništvo Kamniškega občana se je v prednovoletnem času odločilo za anketo med naključno izbranimi ljudmi o preteklem letu 1994 in o prihodnjem 1995. letu. Anketirance smo vprašali, kako ocenjujejo iztekajoče se leto in kaj pričakujejo od novega leta. Miro Erdani, Olševek »Leto 1994 je bilo dobro zlasti za tiste, ki so se znašli, bilo pa je zelo težko za navadne delavce v tovarnah, ki si ne morejo pomagati. Osebno s tem letom nisem bil zadovoljen. Sem sicer zaposlen, toda delo je izgubila moja žena. Ne vidim realnih možnosti, da bo problem nezaposlenosti kaj kmalu rešen. Leto 1995 po mojem mnenju ne bo prineslo bistvenega izboljšanja. Gospodarstvo se umirja prepočasi in najbolj so prizadeti prav delavci, ki tudi ne vidijo prav lepe perspektive. Nekateri prav hitro bogatijo, a pravno to področje ni urejeno tako, kot bi moralo biti.« Marinka Hribovšek, Kamnik »Za mene osebno je bilo leto 1994 zadovoljivo. Kot upokojenka sem prosti čas porabila za pohode in ture v planine. Bila sem kar trikrat na vrhovih nad 2000 m: na Krnu, Grintovcu in Srebrnem sedlu. Motijo me strankarske zdrahe, ki so zgolj v korist posameznikov ali strank, ugled države pa pada. Volilne kampanje sicer nisem vajena in se v celoti ne strinjam z njo, zadovoljna pa sem bila z zabavnim programom. Želim, da bi novi župan, kdorkoli že bo, imel več uspeha, prav tako pa tudi občani. V letu 1995 pa si želim, da bi končno zmagal mir in da bo končana vojna, ki ni tako daleč od nas. Pa, zdravja sebi in drugim. Največ bi dosegli, če bi končno premagali težave v gospodarstvu, ker bi s tem dobili mladi delo, življenje pa bi postalo lepše in bolj bogato za vse.« Jože Galičič, Duplica »Menim, da je bilo leto 1994 kar primerno, saj se vendarle že kaže določen napredek glede na preteklo leto. Gospodarstvo se je vsaj nekoliko utrdilo. Gmotni položaj ni najboljši, a je še v mejah sprejemljivega, le da ne bi bilo slabše. Ne verjamem, da bo leto 1995 bistveno boljše od letošnjega. Ostati vsaj na tej točki bi že pomenilo določen uspeh. N splošno bi morali bolj podpirati gospodarstvo. Želim, da bi leto, ki je pred nami, prineslo mir in obilo dobro volje. V medsebojnih odnosih bi morali odpraviti »špetire« in vzpostaviti več odkritega sodelovanja, zlasti med strankami. Vsem občanom želim srečno v letu, ki je pred durmi.« Majda Zgonec, Komenda »Zame in mojo družino ni bilo najboljše. Pri hiši je bila bolezen, ki seveda ovira normalno življenje. Sem zaposlena, toda gospodarstvo ni najbolj trdno. Stanje se mora popraviti, predvsem bi se morale popraviti tudi plače, ker bi zaposleni delali z večjim elanom in tudi uspehom. Želim, da bi se v letu 1995 materialni pogoji za življenje izboljšali, da bi gospodarstvo postalo stabilnejše, predvsem pa, da se nezaposlenost zmanjša. Vsem ljudem želim srečno v 1995.« Drago Mejač, Kamnik »Letošnje leto je bilo ugodnejše kot preteklo, tudi v gospodarstvu. Osebno sem še kar zadovoljen. Povsod pa ni tako, težko je zlasti za ljudi, ki so ostali brez dela. Naslednje leto naj prinese mir in trajno rešitev v gospodarstvu. Podjetja naj bi bolj gospodarsko zaživela. Podjetje, kjer sem zaposlen, to je Svilanit Kamnik, ima dokaj solidne temelje, zato upam, da bo naslednje leto še bolj uspešno. V Sloveniji pa bi morali več storiti za dodatno zaposlovanje in s tem ublažiti socialno stisko posameznikov in njihovih družin. Vsem želim srečno in uspešno leto 1995!« Mojca Podgoršek, Kamnik »Leto 1994 je bilo v političnem pogledu zelo zmedeno in razburkano. Naše zasebno življenje pa je bilo zelo naporno. Obnavljamo svojo hišo, pri čemer smo vsi zelo angažirani. Med najpomembnejšimi nalogami, ki bi jih morali doseči v novem 1995. letu, je predvsem mir v republikah nekdanje Jugoslavije. To, kar se tam danes dogaja, ne vodi nikamor. Sloveniji pa želim, da bi se ustalile gospodarske in politične razmere. Od ugodne rešitve teh vprašanj sta odvisna hitrejša rast gospodarske moči celotne države in posameznika. Znancem, prijateljem in vsem bralcem Kamniškega občana želim uspešno in zadovoljno leto 1995.« To je le nekaj različnih odgovorov na zastavljena vprašanja anketirancem. Njihovim željam se s polnim srcem pridružujemo tudi sodelavci Kamniškega občana. STANE SIMŠIČ Majda Zgonec Mojca Podgoršek Miklavževanja po celi občini Priprave trikraljevskih kolednikov Tudi letos je bila na Kamniškem cela vrsta priljubljenih mi-klavževanj. Prvikrat so ga v Mo-tniku in Špitaliču organizirali tamkajšnji krščanski demokrati v sodelovanju z OŠ Motnik. To je bilo 3. decembra. Zelo lepo mi-klavževanje so priredili krščanski demokrati iz Tunjic 3. decembra na Vranji Peči in nato v nedeljo, 4. decembra še v domači cerkvi v Tunjicah. V Komendi in v Mostah je bilo miklavževanje 5. decembra, vendar pa najbrž zaradi predvolilne zaposlenosti letos nekoliko manj skrbno pripravljeno. Bila pa so miklavževanja tudi drugod, tako na Selih, v Šmarci in še kje. V okviru sekcije za oživljanje starih običajev bodo pri 00 SKD Kamnik tudi letos organizirali priprave kolednikov. Te bodo takoj po božiču. Mladi (bodisi osnov-nošolci-ke ali srednješolci-ke) se lahko sami ali kot trojke čimpreje javijo na te brezplačne priprave (predvsem za pevski del) po tel. 831-716. Trikraljevsko koledova-nje je hkrati tudi pomembna humanitarna akcija. MILAN VVINDSCHNURER Miklavž je s svojim spremstvom tudi letos obiskal naše otroke skoraj po vsej občini. V soboto, S. decembra, ga je preko 600 otrok pozdravilo pred Metalko, nato pa so skupaj odšli v Srednješolski center, kjer je bila krajša prireditev in obdaritev. (V. MEJAČ) PRIREDITVE DATUM KRAJ PRIREDITEV PRIREDITELJ nedelja, 25. decembra Kostavska planina-Slevec Pohod In svečanost ob 10. url Združenje slovenskih častnikov tel. 847-016 ponedeljek, 26. decembra Sprevod konj od Lovskega hrama do cerkve na Križu ob 11. url Blagoslovitev konj Ivan Hlade tel. 737-108 (služba) ponedeljek, 26. decembra Srednja šola R. Maistra ob 16. uri Dobrodelni koncert Karitas, gost Zvone Modrej Karitas tel. 831-400 sreda, 28. decembra Športna hala Kamnik (od 9. ure dalje) 14. tradicionalni novoletni turnir v rokometu športna zveza Kamnik tel. 831-564 četrtek, 29. decembra Športna hala Kamnik ob 16. url Lokostrelski turnir Lokostrelski klub Kamnik Dušan Letnar tel. 831-256 sobota, 7. jan. 1995 Rudnik pri Radomljah ob 10. url Spominska svečanost za pobitimi aktivisti OP ZB Domžale ZB Duplica Občinski odbor ZB Kamnik nedelja, 8. Jan. 1995 Dražgoše Pohod PD Kamnik tel. 831-345 IS občine Kamnik, področje za turizem In podjetništvo ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 23. decembra, ob 18. url Osnovna šola Stranje PRAZNIČNI KONCERT PEVCEV IN INSTRUMENTAUSTOV OŠ STRANJE Mentorica: Karla Urh Ponedeljek, 26. decembra, ob 20. uri Športna hala Kamnik VERONIKIN PRAZNIČNI PLES ob glasbi revijskoga orkestra »LITHOPOLIS« in godal »Camerata Labacensis« ter solistov. Dirigent: Tomaž Habe Rezervacija in prodaja vstopnic: ZKO Kamnik, Japljeva 2, tel. 831-612 Sreda, 28. decembra, ob 20. url Avla Srednje šole Rudolfa Maistra, Kamnik XXIV. TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT Izvaja Simfonični orkester Domžale-Kamnik in solisti: Zoran Potočan - bas Malej Zupan - flavta Bronka Prinčič - harfa Dirigent: Aleksander Spasić Vstopnice po ceni 700,00 SIT bodo v predprodaji na ZKO Kamnik, Japljeva 2, informacije pa po tel. 831-612. Petek, 13. Januarja 1995, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE NA TEMO CVETJA Razstavo bodo pripravili člani FOTO, KINO IN VIDEO KLUBA MAVRICA iz Radomelj. Razstava bo odprta do 27. januarja 1995. RAZPIS PLESNE ŠOLE Z MATEJO JUVAN Tečaji družabnega plesa začetne in vseh nadaljevalnih stopenj bodo potekali vsako soboto (umik bo oblikovan glede na število prijav in po razdelitvi v skupine) v Mali dvorani kina DOM v Kamniku. Obsegali bodo devet vaj po eno šolsko uro za predšolske otroke in devet vaj po dve šolski uri za šolarje ter zaključno prireditev, kjer bodo tečajniki lahko svoje znanje pokazali staršem in vsem ljubiteljem plesa. Mentorica: MATEJA JUVAN Cena tečajev: predšolski otroci 2.750,00 SIT šolarji 3.250,00 SIT Začetek plesne šole bo v soboto, 14. januarja 1995. VPIS: 9., 10. in 11. januarja od 17.30 do 19. ure v prostorih ZKO KAMNIK, Japljeva 2. Informacije po tel. 831-6121 VABLJENI! Utrinek iz skupine Dobri znanci: Skupina deluje pri Centru za socialno delo Kamnik v prostorih Društva upokojencev Kamnik vsak četrtek od 11. ure dalje. 18. novembra je prva obletnica začetka srečanja naših znancev. Velikokrat v mislih preletim preteklo leto - kako smo se začeli polagoma shajati in spoznavati med seboj. Poslušali smo marsikatero zanimivo pripovedovanje o preteklem življenju, poslušali smo različne zgodbe, tudi o sedanjosti, o trpljenju, ki ga prinaša bolezen in druge težave. Mnogokrat so ta pripovedovanja dopolnile tudi solze v očeh. Za vsakogar lahko rečem, da ni izgubil volje do življenja. Upajmo, da se bomo na naših srečanjih še lahko povezovali z zaupnimi pogovori. Naj se slišijo težave, tudi besede o bolezni! Med nami je tudi bolnica, ki za hojo vedno rabi oporne palice. Bolnikom res ni s cvetjem postlano. Zmenili smo se, da se bomo redno obiskovali, razen če koga doletijo kakšne ovire. Moje stanovanje je sicer malo oddaljeno, vendar pa domujem med štirimi stenami samote. Obenem se zahvaljujem naši kolegici in voditeljici v skupinski družbi Dobrih znancev, da me je potegnila iz turobne puščobe in me vključila v skupino, kjer si krajšamo čas, saj naše skupne ure kar prehitro minevajo. Dragi prijatelji in prijateljice ostanimo skupaj v slogi, saj so potrebni dobri zgledi. Lepe besede človeka mikajo, zgledi dobrih dejanj pa vlečejo... Marsikateri osamljen bolnik je še bolj potreben prijateljstva in tolažbe. Ko se v lepih dnevih sonce nagne proti zahodu, si želimo, da bi bile noči krajše. Hvala Bogu, da vse dolge noči odhajajo in prihajajo novi svetli dnevi.Tudi mladi naj se zavedajo, da ne bodo večno mladi. Sedaj je narava v čudovitih jesenskih barvah, dež in veter nosi po zraku pisano listje. Saj je že videti tako, kot da bi narava umirala. Toda narava nam spomladi podari novo lepoto v še lepših barvah!!! Po vsakem našem srečanju smo zadovoljni. S skupnimi močmi in dobro voljo si sku- šamo polepšati naše življenje. V poletnem času bi se kdaj popeljali še na kakšen izlet, se skupaj pogovarjali o preteklosti in vsakdanjosti. Ostanimo živahnejši in boljše volje, čeravno smo vsak dan starejši. Veselje in dobra volja podaljšujeta naše upokojensko življenje. Članica skupine TONČKA MOLK Z letne konference kamniških tabornikov Srečali se bomo na Kostavski planini in v Rudniku Vsako leto pripravijo organizatorji iz Tuhinjske doline srečanje na Kostavski planini. To srečanje je namenjeno spominu na boje in na padle partizane, zlasti na tiste, ki so izgubili življenja na tej planini. Ne glede na vreme se vsako leto pri spomeniku z imeni padlih zbere veliko nekdanjih borcev, mladine in rezervnih častnikov. Srečanje je združeno s kulturnim programom. Letošnje srečanje bo ob spomeniku na Kostavski planini v nedeljo, 25. decembra, ob 10. uri. Kmalu po novem letu se bodo srečali borci in aktivisti NOB, mladina in drugi občani Kamnika in Domžal pri spomeniku v Rudniku. V tem kraju je zaradi izdaje padlo večje Število borcev in organizatorjev NOB. Srečanje izmenično vsako leto pripravi organizacija Zveze borcev iz Kamnika oziroma iz Domžal. Tokratno srečanje bo pri spomeniku v Rudniku v soboto, 7. januarja, ob 10. uri. Program bo pripravila Zveza borcev NOB iz Domžal. Organizacija Zveze borcev in organizatorji obeh srečanj vabijo občane, da počastijo spomin na padle borce in se udeležijo spominskega srečanja na Kostavski planini in v Rudniku. STANE SIMŠIČ Taborniki smo se po nekajletnem zatišju zopet zbrali 12. decembra na letni občni konferenci. Vendar pa vzroki za to zatišje (kar se organizacij konferenc tiče) ne tičijo v neaktivnosti tabornikov, pač pa v veliki starostni razliki, ki je nastala med prejšnjo, starejšo generacijo, in zdajšnjo gonilno taborniško silo, ki je končno dopolnila tistih pričakovanih in primernih osemnajst let za prevzem vodilnih funkcij. Večina teh je v letošnjem letu vstopila med bruc(k)e. Tako se je taborniške letne konference udeležilo kar precej starejših tabornikov, ki že vzgajajo svoje otroke v taborniški podmladek - medvedke in čebelice, pa tudi večina najbolj aktivnih tabornikov, ki so kljub mladosti prepad med generacijama uspešno premostili. V vseh »sušnih« letih je Novo vodstvo kamniških tabornikov Novoletno srečanje slepih in slabovidnih Skoraj vsako leto se v decembru srečujejo slepi in slabovidni iz kamniške in domžalske občine. Letošnje srečanje je bilo 8. decembra 1994. Udeležilo se ga je veliko članov s spremljevalci. Člani s tega področja so povezani v medobčinsko društvo Ljubljana, vseh pa je nekaj nad 700, od tega iz kamniške občine 39, iz Domžal pa 37. V pogovoru s predsednikom medobčinskega društva Ljubljana Janezom Hrovatom in članom izvršnega odbora, ki zastopa obe občini, Milanom Troja-nom smo izvedeli za obilico novosti iz dela društva, za uspehe in težave, ki so v zadnjih letih vse večje. V društvo niso včlanjeni vsi upravičenci, zato jih ponovno vabijo, da se jim pridružijo. Društvo skrbi za svoje člane. Precej so aktivni na kulturnem in športnem področju. Dobro delata recitacijska in glasbena skupina. Skrbijo tudi za družabnost, organizirajo izlete, razna predavanja in tečaje in radi planinarijo. Precej je razvita igra z zvenečo Žogo. V tem letu so sodelovali na svetovnem prvenstvu in osvojili 3. mesto. Športno življenje poteka v okviru športnega društva Karel Jeraj.Tudi šah jih medsebojno povezuje. Dosegajo lepe rezultate. Uspešno deluje radi-o-amaterska skupina in še nekatere druge. Velike težave imajo z zagotavljanjem najnujnejših finančnih sredstev, saj občine slabo izpolnjujejo dogovorjene obveznosti. Oba sogovornika sta še posebej poudarila,da je kamniška občina v tem pogledu izjema. Kamničani redni vplačujejo svoj del in še celo nekoliko več, kot so dolžni, kar pa ni navada v drugih občinah. Ugotavljajo, da je gmotni položaj članstva vsako leto slabši, precej članov je vezanih na socialno podporo. Zaposlovanje slepih in slabovidnih se je skoraj ustavilo, zaradi številnih stečajev ostajajo brez dela še tisti redki, ki so zaposlitev imeli.Težki so stanovanjski problemi, saj stanovanj za te invalide skoraj ni. Močno je okrnjena nabava mnogih tehničnih pripomočkov, ker si jih lahko privoščijo le redki. Takim pomaga društvo in jim s tem olajšuje življenje. Zaradi teh razlogov iščejo dodatna sredstva. Srečanje je bilo namenjeno tudi družabnosti. V prostorih gostilne Marjanca so pripravili zelo bogat kulturni program. Nastopili so otroci osnovne šole iz Stranj. Pevski zbor je zapel več pesmi, vmes so nastopile posamezne skupine z glasbenimi točkami. Celotni program učencev pod vodstvom Karle Urh je bil zelo zanimiv in toplo sprejet. Videti je bilo, da je bilo vloženo mnogo truda, zato je prireditev odlično uspela. Nastopila je tudi citrarka Ana Urankar in požela topel aplavz. Članici društva, Sonja Bokal in Lidija Klobučar, sta nastopili s horoskopom in bili bogato nagrajeni z aplavzem. V začetku programa sta spregovorila tudi oba naša sogovornika Janez Hrovat in Milan Trojan. Celotni program je mojstrsko povezoval Božo Matičič in z glasbenimi vložki srečanje še bolj obogatil. Na zaključku so pripravili še srečolov. Številne dobitke so prispevali posamezniki, obrtniki, gospodarske organizacije in mnogi drugi. Društvo slepih in slabovidnih se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje za dobitke, pa tudi tistim, ki so med letom kakor koli podpirali društvo. V družabnem delu so se člani društva poveselili, si nazdravili in se v večernih urah zadovoljni vračali domov. Janez Hrovat in Milan Trojan sta vsem svojim članom zaželela vse lepo v prihajajočem 1995. letu, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. STANE SIMŠIČ Janez Hrovat in Milan Trojan v družbi sodelavcev Prireditve v Matični knjižnici Torek, 10. januar, ob 19. uri Multimedijska predstavitev — Spiritualna Indija Predstavlja skupnost Hare Krišna Petek, 13. januar, ob 18. uri Potopisno predavanje z diapozitivi Lov za zelenim diamantom — potepanje od Bogote do Ria de Janeira, predava Simon Kravanja Sreda, 18. januar, ob 19. uri Literarni večer z Novo revijo -Slovenski pisatelj in slovenska država, gostje: Niko Grafenauer, Drago Jančar. Jože Snoj bilo vedno organizirano zimovanje in letovanje tabornikov, pa tudi na tekmovanja so kar pridno hodili in zastopali barve roda birstriških Gamsov. Letne konference se je udeležil tudi župan Kamnika Maks Lavrinc, ki je taborniško življenje pobliže spoznal takrat, ko je spoznal vodnico tabornikov Zmaji, se z njo poročil, zdaj pa skupaj vzgajata tri otroke za »taborniški staž«. Srečanju pa je prisostvoval tudi Darko Jenko, starešina Območne zveze tabornikov, in izrazil upanje, da bodo novoizvoljeni (mladi) funkcionarji poskrbeli za udeležbo na skupnih sestankih in se bodo tisti minusi za odsotnost odslej spremenili v pluse. Kot se za takšno srečanje spodobi, smo počakali, da je minila akademska četrt, v kateri je prihitelo še nekaj zamudnikov, potem pa smo začeli z delom. Letno konferenco je vodil dolgoletni vodja tabornikov Mare Pahor, kije najbolj zaslužen, da tabomi-štvo zaradi generacijske razlike v Kamniku ni zamrlo. Tako smo od njega slišali poročilo o naših aktivnostih, na katere smo lahko ponosni. Naš rod šteje pet vodov MČ (medvedki in čebelice), tri vode GG (gozdovniki in gozdov-nice), en vod PP (popotniki in popotnice) in en vod GRČ ter še veliko število klubovcev. V Bohinju se nam je letos pridružilo še veliko »netabornikov«, tako da nas je tudi letos ob Bohinjskem jezeru taborilo na klubski izmeni približno sedemdeset. Tudi zimovanje na Kisovcu je uspelo. Na konferenci smo izvolili tudi novo vodstvo našega roda. Načelnica je postala Vesna Cvek, starešina pa Stojan Debevec -Muri. Izvolili in zasedli smo še nekaj »delovnih« mest v našem predsedstvu. S stanjem naših prihrankov in stroškov nas je seznanila naša blagajničarka Alenka Mele. Enih in drugih je bilo za okoli 700.000 tolarjev, stroškov pa bi bilo bistveno več, če nam pri naših akcijah ne bi priskočili na pomoč številni sponzorji s svojimi koristnimi in uporabnimi izdelki. Tabornike že vse letošnje leto pesti problem s prostorom, saj za taborniške sestanke in dejavnosti ni primerno zaklonišče, v katerem smo se znašli potem, ko smo izgubili prostor v starem zdravstvenem domu. Pa to ni edini problem, saj smo letos doživeli še drug hud udarec - nepridipravi so nas oropali večine taborniške opreme. Pustili so nam le neuporabne stvari. Del opreme smo že nadomestili z nakupom nove, del pa smo si jo izposodili. Tako nas v prihodnjem letu čaka zajeten strošek za nakup nujne opreme, kar bo ob skromnih sredstvih silno težko, ki jih naš Rod za svojo dejavnost dobi od občine. V tolažbo so nam bile besede Maksa Lavrinca, ki nam je povedal, da nam bodo pri reševanaju problemov prav gotovo priskočili na pomoč naši starejši taborniki, saj so nekateri med njimi zasedli tudi mesta občinskih svetnikov. Potrudili se bomo, da ne bodo pozabili na nas, mlade in še mlajše, ki nam taborništvo veliko pomeni in da se bodo spomnili, kako so tudi sami odraščali v prijateljstvu in sožitju z naravo. Čisto na koncu zelo jedrnate konference nam je delovni predsednik Mare še prebral novi statut odreda. Z dvigom rok smo ga soglasno potrdili. Muri, naš novi starešina, pa nam je za slovo še obljubil, da bo skrbel za kamniški Rod bistriških gamsov, kot se spodobi. Naredilo je še »sklic« in iz fotoaparata Toneta Mavrina je za spomin na letno konferenco in naše načrte in obljube skočila še spominska »fotka« novega vodstva. Pa srečno! TINKARA SKAMEN Klasično krmišče Avtomatična krmilnica nad Za-kalomiFotoF.S.) Skrb za krmljenje divjadi Stahoviški lovci so letošnjo jesen v Gorah nad Zakalom postavili novo krmišče za divjad, ki ga sproti zalagajo s senom. Poleg pa so postavili tudi avtomatsko krmilnico, ki sama poskrbi, da ima divjad dvakrat dnevno na voljo potrebne količine koruze ali drugih žitaric, kar je novost v njihovem lovišču. Tako so lovci poskrbeli tudi, da divjad ne bo povzročala škode na okoliških njivah in travnikih. Od 1. januarja 1994 Sožitje »Pozdrav in stisk roke s solzico v enem in iskrico sreče v drugem očesu,« so v svojem ličnem biltenu, ki pa je mnogo več kot to, zapisali člani Društva za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik, ki združuje starše, skrbnike, specialne pedagoge in strokovnjake ter tudi prijatelje, ki duševno prizadetim želijo na različne načine pomagati, da bi bilo njihovo življenje srečnejše. Pravkar bodo stopili v tretje desetletje svojega uspešnega dela in so bili med prvimi v Sloveniji, ki Obrtniki in podjetniki, združeni v Obrtni zbornici Kamnik, voščimo vsem občanom vesel božič in srečno '95. Obveščamo vse člane SDSS in simpatizerje na kamniškem področju, da smo 9. decembra 1994 ustanovili KRAJEVNI ODBOR SDSS Duplica-Šmar-ca s sedežem v kinu dom Duplica — Krajevna skupnost. Vabljeni k sodelovanju pri našem prizadevanju za boljše življenje! Volilni rezultati nas ne smejo uspavati, zato je treba začeti z resnim in trdim delom. Ustanovili smo tudi iniciativni odbor za ustanovitev kluba seniork in seniorjev SDSS Duplica-Šmarca, v katerega so prisrčno vabljeni tudi nečlani in sim-patizerji. Iniciativni odbor sestavljajo: Milena Koncilja, Duplica - Janez Pohlin, Duplica - Viktor Novak, Šmar-ca - Pavla Lukan, Duplica KO SDSS Duplica-Šmarca predsednik Srečko Roglič so orali ledino pri usposabljanju staršev za življenje s prizadetimi otroki. Njihov sedanji program je pester, bogat in pripravljen tako, da skrbijo za zabavo, šport in zdravje duševno prizadetih, za njihovo integracijo v okolje in še in še bi se našlo drobnih aktivnosti, ki razvedrijo njihov vsakdan. V obeh občinah, ki ju pokrivajo, imajo razvojne oddelke v vrtcu in dve šoli s prilagojenim programom, pa tudi oddelke za delovno usposabljanje in uspešen Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu, kjer je njihov sedež. Svoje delo v letu 1993 ocenjujejo kot zelo uspešno, prepričana pa sem, da so njihove športne, družabne, vzgojno-izobraževalne, kulturne in zabavne prireditve nepozabne za vse udeležence. Ti so veseli vsake uspešne akcije, pa naj bo to skupinsko letovanje, bučno navijanje na košarkarski tekmi, povabilo na kulturno prireditev, obisk diskoteke ali pa udeležba na različnih olimpiadah, kjer dosegajo zelo lepe uspehe. Še zlasti vesel in prijeten je bil letos velik športni miting v okviru specialne olimpiade v Domžalah, ki se ga še danes vsi radi spominjajo. V prijetni brošurici predstavljajo uspešno delo VANDROVČKOV, tabornikov pod vodstvom Daniela Peterca, ki je za drobno knjižico napisal tudi tekst in prispeval fotografije. V brošuri je tudi zapisano, da njihove medalje ne bodo nikoli zbledele. Piedstavljen pa je tudi kulturni program in vabilo za nas, naj se priključimo humanitarnemu poslanstvu, ki ljudem z drugačnostjo nudi enakost. Od prvega januarja 1995 se DRUŠTVO SOŽITJE na vse nas obrača s prepričanjem, da bomo s svojim, čeprav zaradi težkih časov skromnim prispevkom, pomagali prižgati iskrico veselja in sreče v očeh teh »otrok«. Bolšji trg, Božiček in dedek Mraz Morda bo moja igračka, ki sem jo prerasel, razveseljevala drugega otroka. Da bi bil december čim bolj prazničen in vesel, smo poleg prireditev, ki so že za nami, pripravili še nekaj posebnosti. Zadnji teden v letu imajo osnovnošolci počitnice. Takrat vabimo mlade prodajalce na OTROŠKI BOLŠJI TRG. V torek, 27. 12., med 15. in 16.30 prinesite na Glavni trg »blago« (igrače, športne rekvizite, knjige, stripe ipd.), ki bi ga radi zamenjali ali prodali. En »boljšjak« se je že »zgodil«, v soboto, 10.12., dopoldne pred O. Š. Marije Vere na Duplici. Čeprav je bilo malo prodajalcev in kupcev, so bili zadovoljni oboji. Blago je menjalo lastnike, izkupiček pa bo zadoščal za liziko ali žvečilni gumi. V četrtek, 29. 12., pa med 16. in 17. uro vabimo družine z otroki, da se skupaj poveselimo in pozdravimo dedka Mraza v dvorani nad kavarno Veronika. Ob 17. uri bo dedek Mraz Javna pobuda izvršnemu svetu SO Kamnik Podpisani državljani Republike Slovenije in prebivalci občine Kamnik vam kot jemalci posojil na podlagi razpisa IS SO Kamnik v Kamniškem občanu 9.6.1994 (za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin in za prenovo zgradb v starem delu mesta Kamnik) pošiljamo pobudo za spremembo načina odplačevanja teh posojil. Obrazložitev: Komercialna posojila v stanovanjske namene za fizične osebe, ki jih odobrijo naše banke, imajo pri večjih posojilnih zneskih relativno dolgo dobo odplačevanja (običajno 10 do 15 let). Podobno ravnajo neprofitne institucije, ki se ukvarjajo s posojanjem denarja za reševanje stanovanjskih problemov državljanov RS, npr. Stanovanjski sklad RS (odplačilna doba do 15 let, odvisno od višine posojila). Zadnji primer je mesto Ljubljana, ki je v časopisu Delo 2.11.1994 objavilo razpis stanovanjskih posojil mesta Ljubljane (odplačilna doba do 20 let, odvisno od višine posojila). Podpisani smo zato prepričani, da gre v primeru dodeljevanja posojil v občini Kamnik po letošnjem razpisu za svojevrstno diskriminacijo. Odplačilna doba je namreč za vse posojilojemalce enako dolga, ne glede na višino odobrenega posojila (kar je samo po sebi sprto z logiko) in znaša samo 4 leta. Ker je odplačilna doba tako kratka, so že začetne anuitete neverjetno visoke. Tako za posojilno vsoto 2.000.000,00 SIT, za katero ni možno kupiti niti najmanjše možne garsonjere v 30 let starem stanovanjskem bloku, znaša začetni obrok oziroma anuiteta okrog 47.000,00 SIT, ali povedano drugače - kar 75% povprečne neto plače v slovenskem gospodarstvu v mesecu oktobru 1994. Zaradi kratke odplačilne dobe smo morali posojilojemalci z odobrenimi večjimi zneski pri sklepanju pogodbe zaradi lastne plačilne nesposobnosti (posojilojemalec lahko za odplačevanje posojila nameni največ 25% plače) pridobiti tudi po dva soplačnika in štiri poroke in tako odgovornost prenesti na sorodnike in prijatelje. Banka SKB, ki operativno izvaja posojo denarja po razpisu, namreč nič več ne zavaruje posojil, hipotekami način zavarovanja (zastavitev nepremičnine) pa večini posojilojemalcev ni dosegljiv. Mesečna anuiteta (okvirna) 100 DEM 200 DEM 300 DEM Odplačilna Znesek Znesek Znesek doba kredita kredita kredita (leta) (DEM) (DEM) (DEM) 1 do 1.200 2 min. 2.350 3 min. 3.450 min. 6.900 4 min. 4.550 min. 9.050 5 min. 5.600 min. 11.150 6 min. 6.600 min. 13.200 7 min. 15.150 min. 22.750 8 min. 17.100 min. 25.600 9 min. 18.950 min. 28.400 10 min. 20.750 min. 31.150 11 min. 33.800 12 min. 36.350 13 min. 38.800 14 min. 41.250 15 min. 43.500 (Opomba: obrestna mera R+ 3%). Zaradi naštetega predlagamo, da se spremeni način odplačevanja stanovanjskih posojil, ki nam jih je odobril IS SO Kamnik tako, da se prevzame metodologija, ki jo uporablja Stanovanjski sklad RS (ker gre za ustanovo, katere posojila pokrivajo vso državo, je njihova metodologija prav gotovo najbolj merodajna). Sistem odplačevanja posojil Stanovanjskega sklada RS predvideva, da prva mesečna anuiteta tudi pri zelo visokih posojilnih zneskih (do 43.500 DEM) ne presega okvirno 400 DEM v tolarski protivrednosti. Seveda se mora v ta namen pri večjih posojilnih zneskih ustrezno podaljšati odplačilna doba. V nadaljevanju je podana tabela, ki okvirno opredeljuje prvo mesečno anuiteto v odvisnosti od zneska posojila in dolžine odplačilne dobe. Številčne vrednosti so podane v nemških markah (DEM). Konkretno bi preWetje metodologije Stanovanjskega sklada RS pomenilo, da bi kreditojemalec za najeto vsoto 2.000.000,00 SIT (25.000 DEM) imel namesto sedanje začetne anuitete 47.000,00 SIT (590 DEM) še dokaj znosno anuiteto okrog 26.000,00 SIT /ali okrog 325 DEM), kredit pa bi odplačeval približno 8 let namesto 4 leta. Nazadnje bi želeli opozoriti na dejstvo, da znaša obrestna mera za ugodna stanovanjska posojila Stanovanjskega sklada RS in mesta Ljubljana R + 3%, v kamniškem primeru pa R + 4%. Globoko smo prepričani, da dohodki Kamničanov niso prav nič višji, kot so dohodki državljanov drugje po Sloveniji in da je potrebno, če gre zares za ugodna posojila (kot so nam to odgovorni zagotovili v oddaji na lokalni televizijski postaji CATV ob predstavitvi razpisa), obrestno mero R + 4% znižati na R + 3%. Ker gre za denar, ki bo pomagal reševati stanovanjske stiske mladih družin in ki bo polepšal podobo starega dela mesta, bo Izvršni svet prav gotovo našel še nekaj tolarjev za kritje razlike v obrestni meri. Izvršnemu svetu (oziroma njegovemu pravnemu nasledniku) predlagamo, da sprejme našo pobudo in tako posojila, ki v zdajšnji obliki zanesljivo niso ugodna, spremeni v ugodna. V prepričanju, da bomo naleteli na razumevanje, vas lepo pozdravljamo. MATEVŽ BERGANT STASIA GRKMAN MATJAŽ JANEŽIČ Osnovna šola Stranje Zgornje Stranje 22 Stahovica objavlja prosto delovno mesto čistilke. Delo je za nedoločen delovnim časom. čas, s polnim Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave. pozdravil otroke na Glavnem trgu. Hitro ponovite vse pesmice o dedku Mrazu! Če bo v tem tednu sneg, bomo stricu Janezu pomagali delati ta velikega snežaka ali pa naredili svojega. Rokavice so obvezne! Pa še eno domačo nalogo imate, otroci. Ko boste izdelovali okraske za praznično smrečico, prihranite enega za smrečice na Glavnem trgu. V petek, 23. 12., popoldne in soboto, 24. 12., dopoldne se lahko srečate z BOŽIČKOM, ki bo kupoval po kamniških trgovinah. Če se očka in mamica nista domenila drugače, lahko pokli-četa 817-058 in 817-316 in BOŽIČEK ah' DEDEK MRAZ vas lahko obiščeta na domu. Veliko sreče, zdravja in veselja vsak dan r norem letu ram želimo rsiz Mladinskega centra! H. S. Jožici Kališnik in Mihi Dovžanu se je za lep večer zahvalil pater Marko Novak. Božični koncert v frančiškanski cerkvi V četrtek zvečer, 8. decembra, sta v frančiškanski cerkvi v Kamniku pevka Joži Kališnik in citrar Miha Dovžan pripravila božični koncert. Prostovoljne prispevke, zbrane namesto vstopnine, sta podarila »Jo-škotovemu« skladu za popravilo orgel v tej cerkvi. Z izbranim programom slovenskih narodnih in umetnih pesmi, med katerimi so bile poleg božičnih tudi Marijine in druge, pa najlepše Avse-nikove v priredbi za citre in vokalno solistko, sta navduševala številne poslušalce. Joži Kališnik je ob spremljavi citer recitirala tudi verze svoje pesnitve Pot življenja. Izvajalca sta s svojim nastopom želela vsem poslušalcem, da bi ob glasbi in besedi srca napolnilo sporočilo božiča, doživetja miru in notranje lepote, za kar se jim je zahvalil pater Marko Novak. JOŽI KALIŠNIK, dolgoletna pevka v kamniških zborih, je skoraj desetletje uspešno nastopala v številnih krajih doma in v tujini z ansamblom Avsenik in z njim posnela nekaj največjih uspešnic. V zadnjem času se posveča predvsem oživljanju slovenskega narodnega glasbenega izročila ter večno lepih melodij, ki morejo v njeni interpretaciji prijetno obarvati razpoloženje. V kratkem bosta izšli njena prva solistična kaseta in kompaktna (CD) plošča. MIHA DOVŽAN, nedvomno najbolj poznani slovenski citrar, je že več kot petintrideset let prisoten na glasbenem prizorišču tako doma kot v tujini. Imel je svoj ansambel s pevci iz Na-klega, s katerimi je uspel iztrgati pozabi prenekatere dragocenosti slovenske glasbene dediščine. Kot avtor je botroval nastanku številnih skladb, med katerimi so mnoge že skoraj ponarodele. Znan je tudi kot citrar iz filma Cvetje v jeseni ter komponist in izvajalec mnogih drugih prijetnih skladb, v katerih je pomenljiva vloga ljudskega glasbila - citer. V zadnjem času največkrat nastopa samostojno ali pa spremlja razne vokalne skupine. VERA MEJAČ Prodajna galerija 61240 KAMNIK, Maistrova 11 tel. 061/831-081 Nudimo vam: - izdelke slovenskih mojstrov domače in umetne obrti - vezenine, idrijske čipke, darilne sete - LAN - slike, izbrana dela sodobne umetnosti - nakit - keramika, unikatna svetila, poslovna darila Vsi izdelki so plod dela mojstrov z ljubeznijo -po narodnem Izročilu. ODPRTO Vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi Majolka Tone Ftičar Nagnilo se leto Ob skorajšnjem izteku starega leta se poleg »vsakdanjih«, časovno »nevtralnih« (a hkrati prav za čas, v katerem smo, vsekakor ne nepomembnih) razmišljanj o kulturi sproža tudi vrsta takšnih, ki bi jih bilo zaradi aktualne pozornosti koledarski meri morda res najprimerneje izraziti z različnimi načini in oblikami nazorne preštevnosti, izmerljivosti, skratka s čim bolj konkretnimi vatli. Gotovo je v marsičem pomenljivo, če (vse prej kot vzpodbudno) jadikovanje nekaterih (»poznavalcev«), češ da v Kamniku vlada kulturno mrtvilo, in nizanje očitkov, da se na področju kulture v tej občini »nič vrednega ne dogaja«, morejo pod črto letne bere zgovorno ovreči številke o več kot dvajsetih (likovnih) razstavah, zajetnih treh desetinah vokalnih in instrumentalnih koncertov, ducatu gledaliških predstav, vsaj pol toliko literarnih večerih, recitalih, predavanjih na temo kulture z obravnavo njenih različnih pojavnih oblik, šolah, delavnicah, raznovrstnih izobraievalnih in izpopolnjevalnih načinih uresničevanja kulturnih stremljenj... Čeprav je na področju kulturne ponudbe glede na motnosti Kamnika seveda opazna še marsikatera vrzel, je moč trditi, da so daleč od poznavanja resničnosti in objektivne obravnave kulturne podobe naše občine ocene »omikanih« razlagalcev in komentatorjev, kako da se med prepoznavne hibe prebivalcev tega prostora vse usodneje umešča vzvišena zaverovanost v sicer nesporno bogato kulturno preteklost, kipa jo je nasledila kaj klavrna sedanjost. Že naključno paberkovanje med uresničenimi projekti na področju kulture v (skoraj) minulem letu najbrl zlahka potrdi nasprotno: da je bilo vredno, recimo, pogosteje kol kdajkoli doslej, posvetiti občudujoča pozornost stvaritvam plejade domačih in gostujočih (bolj ali manj) uveljavljenih slikarjev, hkrati pa odkrivati tudi pomenjljivo izraznost ter sporočilnost likovne govorice poklicno sicer drugam usmerjenih razstavljalcev. Da so bila dagocena spremljanja vrste tako domačih kot tudi tujih bodisi mednarodno renomiranih bodisi komaj uveljavljajočih se (po)ustvarjalcev ob govorici večne glasbe: kamniški koncertni cikel Musica aeterna z izvedbami tehtnih umetniških programov v različnih krajih občine mesto pod Grintavci vse bolj prepričljivo umešča v druibo uglednih prizorišč festivalskega glasbenega dogajanja. S tem v zvezi zagotovo niso bila zaman prizadevanja »odkritja« ali vsaj »oiivitve spomina« na velikega rojaka, enega najpomembnejših slovenskih baročnih skladateljev, Jakoba Frančiška Zupana, čigar glasbi smo z občudovanjem prisluhnili na dveh vokalno-instrumentalnih koncertih v Kamniku, podprli izid notne zbirke in laserske plošče njegovih skladb ter javnosti prvič predstavili izvirne rokopise njegove glasbene zapuščini. Dragocena so bila tudi srečanja s pomembnimi imeni glasbene umetnosti novejšega časa, povezanimi s Kamnikom:pokojnima skladateljema Avgustom Cererjem in Cirilom Vremšakom, denimo, ali (po)ustvarjalci - sodobniki, ki potrjujejo, da so vredni nadaljevalci bogate glasbene dediščine našega mesta. Potrditev uspešne glasbene sezone v Kamniku so tudi izidi samostojnih glasbenih kaset kar treh naših izvajalskih skupin: najprej enega najstarejših pihalnih orkestrov v Sloveniji, Mestne godbe Kamnik (Pozdravi iz Kamnika), nato Moškega pevskega zbora Solidarnost, kije z izdajo prve samostojne kasete (Ljubezen in pomlad) obeleiil jubilej, 75-letnico delovanja, in slednjič še Prvega slovenskega pevskega društva Lira, ki je v letu vidne uvrstitve na mednarodnem pevskem tekmovanju v Italiji program svojega zadnjega stilnega koncerta izdalo na kaseti Fantje na vasi. Še marsikaj bi se d. teL 061 721-730 061 712-059 tel/fax: 061 713-288 trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 61230 Domžale Kolektiv SAM-a želi VSEM kupcem in poslovnim partnerjem VESEL BOŽIČ ter SREČNO NOVO LETO /995. Nudimo vam od 5% do 10% BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST za večji del gradbenih materialov. OBIŠČITE NAS, PA SREČNO! GOSTILNA MARJANCA Kamnik, Kolodvorska 5 teL 831-015 vabi na veselo m- SILVESTROVANJE Rezervirajte si pravočasno mizo, da boste ob veseli glasbi, prijetni družbi in dobri postrežbi razpoloženi stopili v NOVO LETO. Rezervacije osebno ali po telefonu 831-015. Cenjene goste vabimo na malice in kosila. Tudi sicer se vsak dan veselimo vašega obiska! Vesele božične praznike in srečno v letu 1995. mandat v 1. volilni enoti) oziroma 10,2 (ZS v 4. volilni enoti - glej razpredelnice). Za volilno enoto 1 in 4 so torej stvari logične in jasne. Zato pa ni povsem razvidno, kako so nekateri prišli do mandatov v posamezni volilni enoti, drugi pa ne. V volilni enoti 2 je SND dobila mandat s samo 6,6% glasov, medtem ko mandata niso dobili ZS, ki imajo v tej volilni enoti 10,1% glasov. V volilni enoti 3 je SKD prišla do drugega mandata s samo 6,1% glasov, medtem ko mandata niso dobili NKZRP, ki so dobili 9,3% glasov. V volilni enoti 5 je LDS prišla do tretjega mandata, ko pa ji še za drugega zmanjka 1% SDSS je dobila še drugi mandat s samo 2,7% glasov, ZS mandat s samo 7,8% glasov, medtem ko je BPISV z 9,9% glasov ostal brez mandata. To pomeni, da kljub temu, da je za ZS v volilni enoti 2 glasovalo več ljudi kot za SND, ZS niso bili izvoljeni. Enako je v volilni enoti 3, kjer je za NKZRP, ki niso bili izvoljeni, glasovalo več ljudi kot za drugega kandidata SKD, ki pa je bil izvoljen. V volilni enoti 5 je za BPISV, ki ni bila izvoljena, glasovalo več ljudi kot pa za tretjega kandidata LDS, drugega kandidata SDSS in kandidata ZS, ki pa so vsi bili izvoljeni. Nekaj torej ne gre skupaj. Ali se ne sme spoštovati tistega, kar je bilo rečeno na skupščini in kar je povsem logično ali pa je volilni zakon tak, da vara ljudi in omogoča samo strankarsko demokracijo, ne omogoča pa stvarne demokracije. Če se bodo tako nadaljevale, ne da bi kdo volivcem dovolj razumljivo pojasnil (jih prepričal = opral možgane), v čem je zgornja logika napačna in katera logika je prava, bo ostajal v ljudeh grenak občutek, češ — spet so nas nategnili. In še manj jih bo prišlo na volitve. Poanta je torej verjetno v volilnem zakonu, ki naj bi omogočal, da se podeli mandat tudi tistim, ki imajo v posamezni volilni enoti manj glasov od drugih v isti volilni enoti ali pa v tem, da niso bile vodilne enote v končni fazi obravnavane ločeno, ampak skupaj. Ali v čem drugem? AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. VOLILNA ENOTA 1 1 2 3 4 5 SKD 29,7 16,7 (D SKD 13,0 0 + 1 SLS 25,8 16,7 (D + SLS 9,1 0 + 1 SDSS 14,4 14,4 0 + 1 LDS 13,8 13,8 0 + 1 SND 5,9 5,9 ZLSD 5,5 5,5 ZS 5.0 5,0 SKUPAJ 2 +4=6 VOLILNA ENOTA 2 1 2 3 4 5 SKD 29,5 16,7 (D SKD 12.8 + 1 SDSS 19.2 16,7 (D +0 SDSS 2,5 LDS 17,0 16,7 (D LDS 0,3 +0 ZLS 12,4 0 1 ZS 10,1 0 0??? SND 6,6 0 177? ZLSD 5,2 0 SKUPAJ 3 + 3=6 VOLILNA ENOTA 3 1 2 3 4 5 SKD 26,1 20,0 (D SKD 6,1 0 + 1777 SDSS 18,2 18.2 0 + 1 SLS 17,4 17,4 0 + 1 LDS 16,1 16,1 0 + 1 NKZRP 9,3 9,3 0 +0??? ZS 4,5 4,5 SND 3,1 3,1 ZLSD 2,7 2,7 DS 2,5 2,5 SKUPAJ 1 +4=5 VOLILNA ENOTA 4 1 2 3 4 5 LDS 23,6 16,7 (D LDS 6,9 +0 LEGENDA: 1 - stranka, skupina volivcev 2 = odstotek glasov v volilni enoti 3 - potreben odstotek za mandat ali odstotek ostanka ali odstotek glasov v volilni enoti 4 — Število direktnih mandatov 5 ~ Število indirektnih mandatov BPISV = Bojan Pollak in skupina volivcev DS -- Demokratska stranka LDS = Liberalna demokracija Slovenije ND - Narodni demokrati NKZRP = Neodvisni krajani za razvoj podeželja SDSS - Socialno-demokratska Stranka Slovenije SKD = Slovenski krščanski demokrati SLS ■ Slovenska ljudska stranka SND = Slovenska nacionalna desnica ZLSD - Združena lista socialnih demokratov ZS - Zeleni Slovenije (Vir podatkov so poročila volilne komisije do 10. decembra in KamniSki občan, St. 22) B. POLLAK kočna POLEPŠAJTE SI BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER KUPUJTE V TRGOVINAH KOČNE! NE POZABITE NA DISKONT IN DELIKATESO! BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ NAJBOLJ UGODNO KUPUJETA V NAŠIH TRGOVINAH S TEKSTILOM, V KNJIGARNI IN ŠE POSEBEJ V T1P-TOPU! DEŽURSTVA: za BOŽIČ - 25. december bodo vse trgovine ZAPRTE. za DAN SAMOSTOJNOSTI - 26. december bosta dežurni od 8. do 11. ure BAKOVNIK In STRANJE. V mesecu JANUARJU 1995 bosta dežurni METKA in MOSTE odprti ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa METKA od 8. do 11. ure. ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO IN ZDRAVO LETO 1995 ter se vam najlepše zahvaljujemo za zaupanje! KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE! Mama, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi ukrepajte. Morda vam bo to tudi koristilo pri vaši želeni funkciji v KS. . Z dolžnim spoštovanjem! ROMAN GROŠELJ Popravek: Pri pisanju odprtega pisma g. Grošlju je prišlo do neljube pomote v zadnjih dveh stavkih prvega odstavka. Stavka se bi morala glasiti takole: »Verjetno ravno zaradi omenjenih govoric niste nikoli pomislili, da bi del denarja ponudili lastniku zemlje, na katerem stoji stari del pokopališča. (Stari del pokopališča stoji na cerkveni zemlji!)« Vsem prizadetim se za pomoto opravičujem. S spoštovanjem RAJ KO GRUDEN Oda o Kočni Članek z naslovom »Kočna na razpotju?«, objavljen v prejšnji številki Občana, na moč spominja na pisma bralcev po naročilu, ki so jih v preteklosti pisali razni partijski sekretarji. Podatki v članku namreč presegajo včdcnje povprečnega občana (npr. 7 milijonov prometa v Pe Zaprice). Resnici na ljubo je potrebno pojasniti netočnosti, ki jih pisec (ali njegov mecen) navaja. Pistojno Temeljno javno tožilstvo ravno zaključuje obtožnico zoper odgovorne v Kočni zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe. Obtožnica temelji na kazenskih ovadbah UNZ Ljubljana, ugotovitvi Komisije za družbeni nadzor pri SO Kamnik, revizijskem poročilu SDK in ostali dokumentaciji. Opravičilo g. Tomšiča »direktorju« Kopušarju za izrečene žaljive besede na CATV Impulz (»vi lahko samo dva člana skupščine ali ustrahujete ali podkupite in bosta točno tisto naredila, kar boste vi želeli« ter »mene zanima, koliko ste dali tej sodnici, da je takoj reagirala«) na kazenski pregon seveda ne vpliva. Za gospoda KONDO je opravičilo na zasebno tožbo, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki Kamniškega občana, trden dokaz, da je v podjetju vse v najlepšem redu, ugotovitve SDK o kraji družbenega premoženja približno 2 milijona DEM, ugotovitve UNZ Ljubljana in komisije za družbeni nadzor pri SO Kamnik in podane kazenske ovadbe na Temeljno javno tožilstvo pa so odsev višje sile, ki je povzročila motnje v poslovanju. Katastrofalno slabo vodenje podjetje in nepravilnosti pri lastninjenju rešujejo le živilske trgovine, v katerih so prisiljeni kupovati delavci kamniških tovarn. Namesto že tako skromnih plač dobijo bone Kočne, kar seveda kar kliče k ukrepanju kamniške inšpekcije in Urada za varstvo konkurence (pisec je s »stebrom blagovne menjave« verjetno mislil na ta pojav). Kočna je tako iz nekdaj močnega in kvalitetnega podjetja prišla v stanje, ki je le bled odsev nekdanjega. Ponudba neživilskih trgovin je bedna, poslovalnica Novotehna je že eno leto zaprta. Kolikšna škoda nastaja s tem ob današnjih najemninah za poslovne prostore? Morda ima g. Konda prav, ko napoveduje obstoj Kočne do novega leta. Srčno upamo, da se bodo delavci Kočne enkrat vprašali, zakaj imajo tako slabe plače, zakaj so pravzaprav delničarji, kam odteka denar, ki ga jim odtegujejo od plač za »lastninsko preoblikovanje« in kam pluje Kočna s tem vodstvom. Čarobna palica, da Kočna še nekako funkcionira, je vsekakor jemanje kreditov na hipoteko za pokrivanje tekočih obveznosti, razprodaja lokalov in drugih osnovnih sredstev, ki so jih delavci v štirih desetletjih ustvarili za boljšo ponudbo in v zadovoljstvo potrošnikov. Prav z močjo te čarobne palice zadeve ureja »zdravo jedro« v podjetju, ki stremi za napredkom, vprašanje je samo - Čigavim. Stavkovni odbor Kočna PE Novotehna Vandalizem v Mostah Proti koncu leta se po vseh krajih naše domovine nezadržno širijo razni »podvigi mladih in malo manj mladih herojev«, ki svojo zafrustriranosl izražajo na različne načine. Ko se je približeval Miklavžev prihod pred šolo v Mostah, so začele na vso moč pokati petarde. Pa da ne bi kdo pomislil, da je bilo to v načrtu organizatorjev! Ne, pertarde niso bile na scenariju. Po nekaj detonacijah sem povzročitelje nereda opozoril, naj tega ne počno in uspelo mi je preprečiti nadaljnje poke petard pred mladimi mamicami z otroki v naročjih. Toda že takrat so se mi zdele čudne besede. »Saj spal pa tako ne boš pred šolo.« Zaradi obilice dela z organizacijo pa se za te besede nisem zmenil. Po končani prireditvi sem zaradi zadovoljnih otroških obrazov mislil, da mi je uspelo narediti nekaj dobrega za kraj. To bi bilo tudi res, če me naslednji dan ne bi presenetilo pismo ravnateljice OŠ Moste, v katerem mi sporoča, da so neznanci poškodovali cvetlična korita pred šolo. Ker ta vandalizem ni edini, ki se je dogodil na naši šoli (do sedaj so razbijali okna, z motorji uničevali kolesarnico itd.), sem sklenil, da ob prvem podobnem primeru napišem pismo z imeni huliganov, ki se izživljajo nad našo in šolsko lastnino, in ga objavim v Kamniškem občanu. Seveda pa bo sledila tudi prijava na ustrezno mesto. Na tem mestu bi rad opozoril, da bo sedanji nadzor nad šolo v Mostah poostren in da bodo starši storilcev, če jim ni mar, kaj delajo njihovi otroci v času, ko bi morali biti pod njihovim nadzorom, pač svojo lagodnost poplačali. RAJ KO GRUDEN Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (XXIII) Štruco. Od bivaka približno pol do tričetrt ure. Most ob poti: Z vrha Turškega žleba po poti proti Skuti navzgor približno 5 minut. Most je na levi strani, približno 30 m pred začetkom spuščanja poti. Okni v Kranjski Kinki: Z vrha Ilirskega žleba po poti proti Skuti na melišče pod Kranjsko Rinko.Tu po kamenju naravnost navzgor v smeri izrazite zijalke. Z vrha Turškega žleba približno pol ure. B. POLLAK Odprava na Ganeš spet doma Nadaljevanje iz prejšnje številke IV. težavnostne stopnje, više je pa bistveno lažja. Vvzhodnem.zelostrmemdelu Na Malih podih je še en most, grebena, ki se sredi Velikih podov ki pa ga, čeprav je čisto zraven vleče od Legarjev proti vzhodu in poti, običajno ne opazimo.Tudi ta z juga omejuje krnico pod Štruco, je verjetno nastal iz dveh kotličev, je Žleb, ki ima v sredi dve okni.Ta ko se je podrla stena med njima. Žleb je skoraj dva raztežaja nad Ko gremo po označeni poti z vrha markirano potjo, samega okna se Turškega žleba proti Skuti, je, tik pa s poti ne vidi. Če ga hočemo predno pot doseže neizrazit gre-videti, moramo priti prav pod ben, na levi strani poti v smeri njega. Most, pravzaprav okni, sta hoje vidna v skalah pod potjo odveč kot 10 metrov nad gruščem prtina. Ko stopimo bliže, vidimo, in če hočemo priti do njiju, mo- da je to pravzaprav na pol podrt ramo plezati. Odprtina, ki gleda kotlič, ki ima votlino. Tej votlini na pode, je široka približno meter se je udri strop, tako da vmesni in visoka 3 do 4 metre. Ena od del ustvarja most. Ta je dolg ka-odprtin na zgornji strani je dolga kšne 3 do 4 metre, širok približno približno 4 metre in ožja od me- meter in tudi več kot meter de-tra, druga ima manj kot 3 metre bel. Mali in Veliki podi - 2 Mali podi. (toto B. Pollak) dolžine in manj kot pol metra širine. Na zgornji strani se žleb nadaljuje in je porasel s travo, pod okni pa je manjša votlina, ki se ji strop zniža do tal. Naslednja zanimivost so vulkanske bombe oziroma ostanki delovanja vulkana. Ko je še deloval vulkan na področju Smre-kovca (Krnes, Kamen, Smreko-vec), so njegove izbruhanine padale tudi na svet zahodno od njega. Tako najdemo ostanke v dolini Kamniške Bistrice, Bistri-čice. Potoka, dolini Kokre pa tuđina Malih in Velikih podih. Po dolinah je to porfir, keratofir in tuf, v višavah pa predvsem vulkanske bombe. Te so v obliki bolj ali manj okroglih ali jajča-stih vložkov v apnenčastih skladih, premera od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov. So drugačne barve, predvsem sivkasto rjave in druge odpornosti. Zaradi drugačne trdnosti se hitreje drobijo od apnenca in jih celih v grušču praktično ne najdemo. Zato pa so odpornejše na delovanje vode in štrlijo iz gladkih, od vode razjedenih plasti. Najniže jih najdemo že v grapi pod Koglom in nato vse do bivaka na Malih podih. Na Malih podih so predvsem v področju pod Skuto, na Velikih podih pa predvsem v zahodnih plateh Slemena, kjer jih lahko opazujemo z zavarovane označene poti. Ko gremo čez Male pode po poti, ki prečka melišča, spuščajoča se izpod južnega ostenja Kranjske Rinke, lahko opazimo v levem delu tega ostenja dve temni odprtini. S poti same se ne vidi, ali sta to samo zijalki ali kaj drugega. Ko pa pridemo bliže (po grušču je 80 m višinske razlike), vidimo, da se leva izrazita zijal k a slepo konča, ima pa na levi strani okence. To je veliko približno meter krat pol metra in ga ustvarja lok svetlejšega apnenca. Slab raztezaj desno od te zijalke je pa pravo okno. Grapa, ki se spušča skoraj s samega grebena Kranjske Rinke, gre tik pred meliščem skozi steno - okno. To je široko na najožjem mestu več kot tri metre in visoko več kot 5 metrov. Dno je strmo in izprano. Skozenj gre tudi plezalna smer, ki ima na začetku mesta Čeprav svet ni prepaden, pa zaradi razdrapanosti ni enostavno prehoden. Posebno zna biti nevaren v gosti megli, ko se, če nismo zelo pazljivi in ne sledimo markacijam, kaj hitro izgubimo. Posebno je še nevarno, kadar zapade sneg in samo pokrije brezna, a jih še ne zapolni. Takrat lahko kaj hitro pademo v kakšno brezno, podobno kot v ledeniško razpoko. DOSTOP: Na Velike pode je najenostavnejši dostop s Kokr-skega sedla, čeprav tudi ta zaradi Jurjevca ni povsem nedolžen. Od Cojzove koče na Ko-krskem gremo po poti, ki vodi na Grintovec. Dobrih 100 metrov nad kočo je razcep in mi gremo po desni poti, ki pelje na Skuto. Pot se vzpenja v ključih in nato položno do grebena, v katerem je značilen ozek prehod, to so Mala vratca. Tu se začnemo spuščati v Jut jevec. Pot je sicer opremljena s klini in jeklenko, vendar moramo biti previdni, da se ne spotaknemo ali kako drugače sfrčimo v prepad. Iz Jurjevca navzgor pridemo že na rob Velikih podov, vendar se pravi podi začno šele pri bivaku. Do tu približno 1 uro. Po Podih se nato lahko sprehodimo po poti, ki vodi čez Sleme na Male pode do pod Štruce. Tu gremo lahko po brezpotju v krnico pod Štruco in po lahkem pečevju na označeno pot, ki vodi nazaj na bivak in Kokrsko sedlo. Če si pa želimo ogledati še Male pode, potem nadaljujemo pot čez Sleme (klim in jeklenka), da se na drugi strani spustimo navzdol. Do bivaka na Malih podih ni poti, zato je potrebno izbirati prehode, da ne hodimo preveč okoli ali pa gor in dol. Se dobro uro. Lahko pa gremo po označeni poti do vrha Turškega žleba in se nato vračamo čez Skuto. Možnosti je veliko in lahko izberemo tisto, ki nam v tistem času najbolj ustreza. Če nismo vešči gora in hoje po brezpotju, je močno priporočljivo spremstvo primernega vodnika, vsaj B. Če ga imamo s seboj, lahko kombiniramo ogled Podov še z ogledom drugih naravnih lepot pri prečenju s Kokr-skega na Kamniško sedlo. Seveda pa lahko na Pode pridemo tudi z drugih strani: z Jezerskega čez Mlinarsko sedlo, z Okrešlja čez Turski Žleb in iz Kamniške Bistrice čez Jurjevec, Gamsov skret ali Žmavcarje. Poslednji trije dostopi so po brezpotju in za tiste, ki jih ne poznajo, je ustrezen vodnik (C ali GV) več kot samo priporočljiv. DOSTOPI do posameznih posebnosti: Okno na Velikih podih: Od bivaka na Velikih podih gremo po označeni poti proti Slemenu. Ko pridemo pod Štruco in se odpre možnost prehoda navzgor proti Struci, dober raztezaj levo s poti ob gladki steni po grušču do žleba. Približno 10 metrov nad nami je dvojno okno. Od bivaka približno pol ure do 40 minut. Most pod Štruco: Enako kot za okno na Velikih podih, nato še naprej in čez izpostavljeno mesto nad breznom naprej v krnico pod V torek, 29. novembra letos, se je iz Nepala preko Bangkoka, Amsterdama in Zagreba vrnila domov slovenska odprava na Ganeš V. Vodil jo je znani slovenski alpinist, prvi alpinist, ki je dosegel naziv zaslužnega športnika že 54-letni STANE BELAK-SRAUF, ki je član AO Ljubljana Matica, stanuje pa v Kamniku. Poleg njega so bili na odpravi DARE ALIČ in GREGOR KRESAL; oba iz PD Ljubljana Matica, in še štirje člani planinskega društva Kamnik: CENE BERČIČ, CENE GRILJC, TOMAŽ HUM AR in FRANC VETTORAZZI. Odprava je odšla na pot 10. oktobra preko Zagreba, Amsterdama in Delhija in to v času, ko je v Indiji razsajala pljučna kuga. K sreči se je vse izteklo brez težav in po tridnevnem urejanju vseh potrebnih zadev v Katmanduju so krenili naprej. Naprej z avtobusom do Sjabru Bernsija, nato pa peš. Z njimi je bila tudi skupina planinskih turistov oziroma, kakor jim pravimo danes, trekingarjev, ki jih je pospremila prav do baznega tabora. Gora se je pokazala zahtevnejša, kot je bilo lahko soditi na osnovi ogleda odprave. Poleg tega je imel Franc Vettorazzi še to smolo, da je dobil nekakšno trebušno bolezen, ki mu je pila moči, tako da se je moral predčasno vrniti. Žal odprava zaradi pomanjkanja denarja ni imela s seboj zdravnika, ki bi mu mogoče lahko pravočasno pomagal. Tako se je oslabljena ekipa spopadla s strmino, redkim zra- kom in veliko višinsko razliko -skoraj 2.800 m z baznega tabora do vrha. Težave so bile večje in greben je bil bistveno daljši, kot so pričakovali. Zato so potrebovali veliko več časa in naporov, kot so prvotno načrtovali. Končno je le uspelo BELAKU in HUMARJU priplezati na vrh 6986 metrov visokega Ganeša V. Vsem članom te ljubljan-sko-kamniške odprave čestitamo za dosežen uspeh. Prav gotovo pa bomo o njej lahko še kaj prebrali v Kamniškem občanu, ko se bodo malo oddahnili, zbrali spomine in jih tudi zapisali. »Sprejem med alpiniste« ludi letos so bili izpiti za naziv alpinista na državni ravni. Iz kamniškega alpinističnega odseka sta se jih udeležila ROBERT POLICNIK in PRIMOŽ TRUNK. Po uspešno prestanem izpitu je sledil v skladu s tradicijo še tako imenovani »sprejem«. Ta se je obdržal iz časov, ko alpinisti za ta naziv še niso delali posebnih izpitov, ampak so se dokazovali samo v stenah in jih je nato alpinistična druščina sprejela med svoje vrste na posebnem krstu ob obilici duhovitosti. Zato je prava potrditev za naziv alpinist tudi alpinistični krst, ki ima pomen zrelostnega priznanja oziroma pradavne kultne vključitve v določeno skupino. Ta krst je običajno bolj vesele narave, predvsem za ostale prisotne, če le niso preveč tečni. Za same »kr-ščence« pa ima običajno bolj ali manj boleče izkušnje. Vrsto let so kamniški alpinisti »krščevali« v domu v Kamniški Bistrici. Ko je bil ta v zimskem času zaprt, so se preselili za ne- kaj časa v lovsko kočo, kjer je sedaj gostilna »Pri Jurju«. Ko pa je tam postalo predrago in ko sta bila PD Kamnik in oskrbnik pripravljena odpreti kočo, so šli na Kamniško sedlo. Tako je bila ta zabavna prireditev letos, enako kot lani, na Kamniškem sedlu. Po dogovoru z gospodarskim odsekom je šel Jože že v petek na Sedlo, da je zakuril in vsaj malo ogrel kočo. Janez je šel gor v soboto, 10. decembra, dopoldne, ostali pa so nato prišli popoldne ali zvečer, ko je bilo že toplo. Tako se je v soboto zvečer zbrala kar prijetna druščina, ki pa ni bila prevelika. Nekateri so se ustrašili vremena, drugim se pa ni dalo iti peš tako visoko. Poleg obeh »zelencev« je bila tudi še stroga komisija, ki je poskušala igrati vlogo nepristranskega sodišča z vsemi elementi: policajem, rabljem, tožilcem, zagovornikom in predsednikom. Sam krst je potekal po ustaljenem postopku. Vsakemu kandidatu so stehtali pamet na posebni tehtnici, prirejeni v te namene. Preizkusili so ga še z vrsto vprašanj po osnovnem receptu: »Komisija ima vedno prav. Če komisija slučajno nima prav, velja prejšnji stavek.« Če se kandidat ni prav obnašal ali če je potreboval čas za premislek, ga je z raznimi rekviziti spodbudil rabelj. Vendar resnici na ljubo, večina teh spodbud je bila zelo milih, posebej še v primerjavi s takimi dosežki iz prejšnjih let, ko se je njihovo število gibalo krepko čez 100. Oba kandidata sta tudi to preizkušnjo uspešno prestala in tako imamo sedaj v Kamniku spet dva nova alpinista. Kakšnih drugih posebnosti na krstu ni bilo, v spominu bo pa verjetno ostal predvsem po tem, da je predsednik komisije omagal prej kot »obtoženca« in da je Metod zelo uspešno odigral tako vlogo tožilca kakor tudi za- mS, W»UCUS D.0.0., LJUBLJANA PUBLICUS Cenjene občane obveščamo, da je odvoz komunalnih odpadkov v KAMNIK CENTER spremenjen. V ožjem centru mesta, kjer smo odvažali ob ponedeljkih, bomo sedaj od 30. decembra 1994 odvažali odpadke ob petkih. 2. januarja 1995 bomo odvažali po novem razporedu. Na praznik, v ponedeljek, 26. decembra, ne bo odvoza odpadkov v KS KOMENDI, ker se prenaša na torek, 27. decembra 1994. V ponedeljek, 26. decembra, v soboto, 31. decembra, in v ponedeljek, 2. januarja 1995, bo prekladalna postaja Drnovo zaprta. SPREMEMBE ODVOZA ODPADKOV OD 1. JANUARJA 1995 KS KAMNIK CENTER: v ožjem centru mesta, kjer je bil doslej odvoz ob ponedeljkih, bo odvoz ob PETKIH, razen na Kettejevi, Levstikovi, Poti na Poljane in Žaiah, kjer bo odvoz ob PONEDELJKIH. KS MEKINJE: Nespremenjeno ob TORKIH ali SREDAH, razen Neveljske poti in Drnovškove (zgornji del, ki se priključi na Neveljsko pot), kjer bo odvoz ob ČETRTKIH. KS KOMENDA cela kra]evna skupnost: TEDENSKI odvoz ob PONEDELJKIH. KS KRIŽ-KS 7IJNJICE: TEDENSKI odvoz ob PONEDELJKIH. KS DUPLICA cela krajevna skupnost: odvoz ob PONEDELJKIH. KS MOSTE: TEDENSKI odvoz ob TORKIH. KS SREDNJA VAS-KS SELA: TEDENSKI odvoz ob SREDAH. KS NEVUE: TEDENSKI odvoz - Poreber, Soteska, v Vrhpoljah samo ob glavni cesti proti Celju, ostali del naselja ob ČETRTKIH. KS VRANJA PEC-KS ŠMARTNO: sedaj bo odvoz ob ČETRTKIH v NEPARNEM TEDNU, od 5. januarja 1995 naprej. KSTUHINJ-MOTNIK-ŠPITAUČ-PŠAJNOVICA odvoz bo ob ČETRTKIH, PARNI TEDEN, od 12. januarja 1995 naprej. KS ČRNA-GODIČ-KAM BISTOICA-NEVUE-VOLČJI POTOK, PODGORJE, SMARCA: TEDENSKI odvoz ob ČETRTKIH. KS NOVI TRG-PEROVO: nespremenjeno ob TORKIH ali SREDAH. KS ZAPRICE: nespremenjeno ob SREDAH. ********************************** VSEM OBČANOM ŽEUMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE LN USPEŠNO, ZDRAVO NOVO LETO Z ISKRENO ŽEUO, DA BI TUDI V LETU 1995 DOBRO SODELOVALI. Planinsko društvo Kamnik želi vsem planincem in ljubiteljem gora vesele praznike in veliko sreče v letu 1995. Vse vabimo na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi. Lokostrelstvo LK Kamnik ponovno osvojil slovenski lokostrelski pokal LK Kamnik je ponovno osvojil slovenski lokostrelski pokal, za katerega se je potegovalo 23 klubov iz vse Slovenije (2. mesto je osvojil LK Polzela,3. mesto pa LK Ankaran). Da LK Kamnik dobro in kvalitetno dela, potrjuje tudi priznanje, ki gaje klubu podelila Lokostrelska zveza Slovenije, ki ga je proglasila za najuspešnejši lokostrelski klub v Sloveniji. Tekmovalci LK Kamnik so sodelovali kar na 53 turnirjih v Sloveniji in izven nje. Udeležili so se MLADINSKEGA SVETOVNEGA PRVENSTVA, EVROPSKEGA MLADINSKEGA POKALA, EVROPSKEGA POKALA ZA ČLANE, t. i. GRAND PRIX TEKMOVANJA, vseh večjih bližnjih tekmovanj v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem, vseh državnih prvenstev in tekmovanj za slovenski pokal. LK Kamnik je v preteklosti razvijal predvsem instinktivni stil lokostrelstva, v zadnjem obdobju pa je razvijal predvsem tarčno lokostrelstvo, t. i. FITA, ki je priznana tudi kot olimpijska disciplina. Tako si je klub vzgojil veliko mladih perspektivnih tekmovalcev, ki uspešno zastopajo LK v vseh kategorijah, medtem ko starejši tekmovalci sodelujejo na rekreacijskih tekmovanjih. Ob pregledu rezultatov kluba smo se omejili le na najpomembnejše v mednarodni konkurenci ter na rezultate v državnem prvenstvu, ker bi bil sicer seznam mnogo predolg. Kot prvi in najpomembnejši rezultat moramo omeniti bronasto kolajno MATEJA KRUM-PESTARJA na SVETOVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU v Trentu. Istočasno poudarjamo, da je to prva slovenska kolajna na svetovnih prvenstvih. Sodelovalo je 99 tekmovalcev iz 37 držav, ekipa Slovenije v Kamnik: Poslanci 4:3 V začetku decembra sta se na nogometnem srečanju v Kamniku pomerili moštvi KAMNIKA in POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA Republike Slovenije. V športni hali jih je pričakalo okoli tristo navijačev. Za moštvo Kamnika so nastopali igralci, ki so bili pripravljeni iz lastnih prispevkov pokriti stroške srečanja. Na nasprotni strani pa smo videli homogeno ekipo poslancev različnih strank, kot so: Tone Anderlič, Bojan Korošec, Tone Partljič, Štefan Kociper, Zmago Jelinčič, Borut Pahor in drugi. Srečanje naj bi prineslo tudi pomoč Društvu duševno priza- detih, vendar pričakovanja zaradi premajhnega števila gledalcev niso bila izpolnjena. Kljub temu, da rezultat ni bil pomemben, naj povemo, da so zmagali domačini s 4:3. Poslance smo primerno pogostili v restavraciji »PLANINKA«, kjer so se izkazali kot prijetni sogovorniki. Na tribunah je nasprotno moštvo spodbujal tudi predsednik Državnega zbora g. Jožef ŠKOLČ. Za pomoč in organizacijo se moramo zahvaliti g. Andreju Lanišku in g. Maksu Lavrincu ter vsem, ki so finančno pripomogli k izvedbi srečanja. A. J. sestavi Krumpestar, Dornik, Ko-privnikar pa je na tem prvenstvu zasedla odlično 4. mesto. Na GRAND PR1X TURNIRJU na Poljskem pa je Slovenijo zastopal Ivan Maradin, ki je med 77. tekmovalci iz 21 držav zasedel 32. mesto. Mlajši mladinci in mladinke pa so se udeležili evropskega mladinskega pokala v Trenti. Ekipa mlajših mladincev v sestavi Primož Flerin, Jure Končan LKK, in Črt Dornik LK NG, je Sloveniji priborila prvo mesto, v konkurenci posameznikov pa so dosegli naslednje rezultate: Flein 8. mesto, Končan 10. mesto. Mlajše mladinke so na istem tekmovanju zasedle naslednja mesta: Danjela Flerin 7. mesto, Tea Makoter 12. mesto. Tudi na tekmovanjih v Sloveniji so se tekmovalci LK Kamnik odlično odrezali. Tako je Matej Krumpestar zmagal na absolutnem državnem dvoranskem prvenstvu in na državnem dvoranskem prvenstvu. Danjela Flerin je v dvoranskem in tarčnem državnem prvenstvu v kategoriji članic zasedla odlično prvo mesto, Tea Makoter pa odlično drugo mesto. Klemen Rogelj je zmagovalec državnega prvenstva v disciplini 900 krogov. Polona Lanišek je zasedla 3. mesto na državnem članskem prvenstvu in prvo mesto na mladinskem državnem prvenstvu. June Volgemut je na državnem prvenstvu dosegel drugo mesto v kategoriji dečki 900 krogov. Sandi SCHEIKHA je dosegel drugo mesto v kategoriji dečkov na dvoranskem državnem prvenstvu, Mitja Burja pa 3. mesto, Matic Rozman je osvojil 3. mesto v kategoriji dečkov v tekmovanju 900 krogov. Tamara Sche-ikha je v dvoranskem državnem prvenstvu v kategoriji deklic dosegla prvo mesto in prvo mesto v kategoriji deklic 900 krogov. Špela Grkman je dosegla 2. mesto v kategoriji deklic 900 krogov, Rok Zore pa je dosegel prvo mesto v kategoriji dečkov 900 krogov. Kot smo že povedali, se je LK Kamnik v preteklem obdobju posvečal predvsem instinktivnemu slogu, ki ga pa tudi danes ni popolnoma zanemaril. Tako je Andrej Petek osvojil kar dve prvi mesti na državnem dvoranskem prvenstvu in 900 krogov v kategoriji dečkov. Matevž Krumpestar pa je v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu zasedel prvo mesto. Jelka Povše je v kategoriji članic na državnem prvenstvu zasedla 3. mesto, Dušan Letnar pa v kategoriji članov 4. mesto. Rezultati so dokaz trdega in vztrajnega dela vseh tekmovalcev, strokovnih delavcev, vodstva LK Kamnik in ne nazadnje tudi staršev, ki svojim otrokom stojijo ob strani tudi takrat, ko rezultati ne dosegajo otrokovega cilja. Na tem mestu nismo omenili državnih rekordov in osebnih rekordov posameznih tekmovalcev. Število krogov, ki jih posamezen tekmovalec doseže na tekmovanju, se nenehno povečuje, tako da bi bil naš zapis s temi podatki resnično preobsežen. In ker je novo leto pred vrati, si je tudi LK Kamnik postavil cilje, ki jih namerava doseči v naslednjem letu. O tem kdaj drugič. TJAŠA K spominskemu zapisu o dr. Milošu Leričniku, objavljenem v prejšnji številki, nam je dr. Svetozar Frantar poslal zanimivo fotografijo kamniških plavalcev iz leta 1933, na kateri so poleg dr. Levienika še drugi znani Kamničani, takrat še študentje. Kamniški plavalci leta 1933 Vaterpolo sekcija (stojijo zadaj) in mladi naraščaj plavalnega kluba Kamnik s trenerjem pok. dipl. inž. Francijem Dolencem leta 1933 na kamniškem kopališču. Od leve proti desni stojijo: pok. dr. Janez Presl, pok. dipl. inž. Miro Šercer, dr. Niko Sadnikar, mr. ph. dr. Dušan Karba, poveljnik vojnega broda pok. Karli Presl, oec. Tone Cerer, pok. dipl. inž. Tone Pogačnik in pok. dr. Miloš Levičnik. Spredaj na desni sedi Tone Jeglič, ustreljen 22.9.1941 v Smledniku kot talec. Mladinci NK Flok Komenda jesenski prvaki Tri leta igranja in strokovnega dela z mladinci NK FLOK KOMENDA je trenerju Dragu Žiniču obrodilo sadove. Mladinci so postali jesenski prvaki 1. mladinske lige MNZ Ljubljana. NK FLOK KOMENDA ima pred začetkom spomladanskega dela prvenstva 3 točke naskoka pred Medvodami. Ambicije so trenerju in prav tako vodstvu kluba zra-stle, saj bi se mladinci NK FLOK KOMENDA uvrstili v drugo slovensko mladinsko ligo, če bodo osvojili naslov. V klubu se zavedajo, da bi napredovanje pomenilo večje stroške, toda kljub temu so odločeni uresničiti ta cilj. Mladinskemu moštvu bo na pomoč pri treniranju priskočil Darko Crnkovič, ki bo svoje bogate izkušnje, ki jih je dolga leta nabiral pri članskem moštvu, lahko posredoval mladim. Treba pa je omeniti tudi ostali dve moštvi. Pionirji v prvi pionirski ligi MNZ Ljubljana ne tekmujejo tako uspešno kot mladinci, toda kljub slabemu jesenskemu delu trener Lovro Kern ostaja optimist. Pravi, da nameravajo s trdim delom ostati v ligi kljub menjavi generacije. Člani so novinci v 1. MNL. Kljub malo slabšemu začetku so se na koncu obdržali na sredini lestvice. Trener Rudi Prelc in tehnični Franc Semeja sta si za cilj postavila mesto na koncu prvenstva, s katerim bi se moštvo obdržalo v ligi. Seveda nameravata ekipo okrepiti z nekaterimi igralci, kajti letos iz lige izpade šest klubov. V. Kamničanke na poti do vrha Kamniške odbojkarice so še enkrat dokazale svojo kvaliteto in dokazale kamniškemu občinstvu, da bo potrebno računati tudi z njimi. Kot vemo, Kamničanke nastopajo v tretji ligi vzhod, kjer so v zadnjih dveh kolih zabeležile še dve pomembni zmagi. Najprej so v gosteh premagale ekipo Zgornje Savinjske II s 3:1, nato pa še v zadnjem kolu ekipo Pa-lome Branika III s 3:2. Tudi to tekmo so igrale v gosteh, domači poznavalci odbojke pa so tekmo proglasili za najlepšo v tem prvenstvu. Tako so se Kamničanke po petih kolih z zadnjega mesta sedaj zavihtele na visoko tretje mesto v ligi. V nadaljevanju prvenstva pa se pričakuje še več, saj bodo kar pet tekem odigrale doma, že prva pa bo derbi, saj bodo 14. 01. 1995 ob 15. uri igrale s prvou-vrščeno ekipo iz Braslovč. Ob zdajšnji igri uspeh ni nemogoč. Celotna Slovenija presenečena nad bliskovitim vzponom Vrhunstvo pa so dokazale kadetinje in pa mladinke. Med tem, ko so mladinke (celotna kamniška ekipa) še v fazi pred-tekmovanj in so si z zmagami nad Krimom in Taborom (prvi ekipi v I. ligi) že zagotovile tekmovanje v finalu območnega prvenstva, so kadetinje po dolgih letih zopet najboljše na ljubljanskem območju. Vsa ta leta so bile Kamničanke v senci odličnih ekip Tabora, Šentvida in Krima, tako da si niso mogle priboriti nastopa med najboljšimi v Sloveniji. Letos pa bo drugače. Kamničanke so KADETSKE OBMOČNE PRVAKINJE, torej sodijo med šest najboljših slovenskih ekip in se bodo v ligi potegovale še za višja mesta. Kako pa so prišle do tega? V predtekmovanju so na treh tekmah zmagale proti OK Ljubljana in prav tolikokrat izgubile proti Šentvidu, a so se vseeno uvrstile v finale kot druge in napredovanje jim je omogočil le dober razplet in dve zmagi. Pa se je obrnilo čisto po načrtih. Kamničanke so zmagale proti Krimu in Taboru s 2:1 (v time-breakih je Tina Je-ras od 30-ih točk sama dosegla 23) in si tako zagotovile vsaj drugo mesto. Nato pa je sledilo pravo presenečenje, saj je Tabor gladko premagal Šentvid in Kamničanke so prvič v karieri pristale tako visoko. Vrstni red: 1. Kamnik, 2. Tabor, 3. Šentvid, 4. Krim itd. Za uspeh lahko po- hvalimo vse igralke (Šest!), ki pa si želijo, da bi se njihov krog razširil, zato vse zainteresirane vabijo na treninge. Gledalce pa vabijo na svoje prvenstvene in kadetske tekme. Cico I. FINOMEHANIKA LIVARNA ORODJARNA KRMAVNAR ,_v SADARJEVA 3 (t (uf0Aaff*) 61218 KOMENDA ■H/FAX: 061/841 -072 Nudimo vam: - varnostna vrata (železna ali lesena) narejena po vaši meri - prečna zapora (z navadnim ali varnostnim cilindrom BKS ali Krmavnar cilindrom) za vrata v blokih in stan. hišah - razne ključavnice za elektro opremo - servis in montaža ključavnic - ekspres izdelava ključev Vimenu nase delavnice vam želimo vesel božič in srečno novo leto 1995. Se priporočamo! Obvestilo uporabnikom CATV Kamnik CATV Kamnik se bo v letu 1995 organizirala kot neprofitni zavod za razvoj kabelsko-satelitsko televizijskega sistema Kamnik. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajajo vse fizične osebe z bivališčem v KS, ki so priklopljene na sistem CATV Kamnik. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register v 3. členu določa, da je potrebno predlogu o vpisu ustanoviteljev predložiti dokaz o njihovi identiteti. Domače fizične osebe dokazujejo identiteto tako, da navedejo poleg naslova tudi svojo enotno matično številko občana - EMŠO (Ur. list RS 20/94). V decembru in januarju vas bodo obiskali predstavniki odbora CATV Kamnik z listi za sezname ustanoviteljev zavoda. Prosimo vas, da jim posredujete vse navedene podatke in s tem postanete ustanovitelj zavoda. Prepričani smo, da bomo tako zaščitili našo lastnino ter lažje vzdrževali in upravljali sistem CATV Kamnik. Za odbor CATV Kamnik MARJAN BURJA Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA 1 S SPECIALNO 1 AVTOELEKTRO 1 OPREMO TER 1 uvlu el nsrra dodatno opremo 1 AVTOMOBILOV J Kamnik, Perovo 26, tel7faxj 812-888 , Trgovina je odprta non-stop od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ********************* Vsem našim kupcem in drugim občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995. Božič pri nas doma Božič. Sveta beseda, polna veselja, skritih otroških želja in dolgih molitev za pečjo. Otroci smo dobro vedeli za njegov datum. Kako težko smo ga pričakovali. Celo jesen smo hrepeneli po njem. Ko je bil mimo god sv. Miklavža in smo bili še vsi preplašeni od hudobnih parkeljnov ter se spominjali radodarnega škofa, smo že začeli zbirati mah za jaslice. Ponj smo hodili v bližnji gozd in ga sušili za pečjo. Moral je biti čim lepši, zato smo še posebej pazili, da smo ga trgali v velikih zaplatah. Ko je bilo to opravljeno, smo radi posedali za pečjo, jedli jabolka in domač kruh, ki ga je mama pekla vsako soboto, pri tem pa pogledovali skozi okna, kako je padal sneg. Snežni kosmi so čisto nalahno sedali na belo preprogo. Ta se je vedno bolj debelila. Bela opojnost nas je čisto prevzela, oči so nam bile polne njene prelesti. O božiču so bile naše največje veselje jaslice. S podstrešja naše stare kmečke hiše, kjer je bilo toliko skrivnostnih predmetov, smo privlekli zaprašene škatle, v katerih so bili spravljeni pastirčki, Jožef in Marija, ovčke, trije Modri, hlevček in Jezušček v zibki. Najprej smo obrisali prah s figuric. Posebej smo pazili na Jezušč-ka, da ga ne bi poškodovali. Nato smo jaslične figurice razporedili po hišni mizi ter prinesli dobro posušen mah. Ko so bile vse priprave končane, smo od nekod privlekli v hišo trioglato mizo, namenjeno za bog-kov kot, ter začeli skrbno postavljati jaslice. Iz kamnov smo oblikovali majhen grič, pod njim pa naredili zavetje za hlevček. Vanj smo postavili zibko z Jezuščkom, ob njegovi strani Marijo in Jožefa, kravo s teličkom ter vola. Naredili smo tudi pot do hleva, podobno gorski stezi. Razposajeni, kot smo bili, smo se tudi malce sprli za pastirje in ovčke. Vsak je hotel imeti največjega in najmočnejšega pastirja in najlepšo ovčko. Ko smo tudi to uredili, je bilo treba še poskrbeti za lepo okolico božjega domka, napeljati rdečo lučko v hlevček, urediti ozadje z zvezdnatim nebom in potujočo zvezdo, ki je hitela pred Modrimi. Tudi te je bilo treba postaviti na pravo mesto. Seveda, šele na tretji sveti večer. Sveti trije kralji so se nam vedno zdeli nekam čudni in tuji. Imeli so dolge, živopisane halje in tako zagorela lica. Ob pogledu nanje je začela pred nami vstajati daljna, neznana dežela, polna palm. Krasile so jo velike, svetle palače, v katerih so stregli črni sužnji ter poklekali pred kraljem in kraljico. Njima so stregla lepa dekleta v lepih oblačilih, kralj in kraljica pa sta sedela na zlatih prestolih in se jim dostojanstveno nasmihala ter ukazovala. Od vseh oseb v jaslicah se nam je najbolj smilil mali, ubogi Jezušček. Prav posebej zato, ker se je moral roditi v jaslih, in ne v svetli, topli hiši. Skrbelo nas je, kako ga je moralo zebsti, strah nas je bilo, da mu divji kralj Herod, o katerega krutosti nam je pripovedoval naš župnik, ne bi storil kaj hudega. Naše veselje ob postavljenih jaslicah je bilo nepopisno. Prišla sta ata in mama in nas pohvalila, kako lepo znamo poskrbeti, da bo Jezušč-ku toplo v hlevcu. Mama nam je prinesla pravkar pečeni jabolčni zavitek. Po hiši se je razširil prijeten vonj po domačih dobrotah pa tudi mir svete noči. Zunaj je še kar naprej naletaval sneg. Radovednost nam ni dala miru in od časa do časa' smo šli pogledat, koliko ga je že namedlo, potem pa urno nazaj za toplo peč. Ko se je zvečerilo, je stopil v hišo oče in nam pomignil, naj se pripravimo, da bomo »šli kadit«, kot smo rekli svetonočnemu obhodu okrog hiše in molitvi. V hipu smo bili pokonci. Oče je v eni roki nosil staro pločevinasto škatlo, privezano z žico, v drugi pa velik hišni rožni venec. Iz pločevinke se je dvignil dim in naše nosove je dražil vonj po kadilu. Oče je začel moliti veseli del rožnega venca in po hiši so močno odmevale njegove besede. ' Naš slovesni obhod se je začel v kuhinji. Oče je korakal prvi, otroci pa smo drobili za njim in pri molitvi cingljali s svojimi glasovi ob njegovem basu. Šli smo od svinjaka do hleva, mimo gospodarskega poslopja, stelnjaka, poda, drvarnice in kozolca. Na koncu kozolca smo se obrnili, nato pa po sosedovem travniku in dvorišču spet nazaj na domače dvorišče. Tu smo se ustavili. Oče je pri molitvi rožnega venca v tem času prišel že do četrte desetke. Za hip je umolknil, se obrnil na vse štiri strani neba in pri tem prosil Boga za obilen blagoslov, zdravje, srečo in mir v prihodnjem letu ter se mu zahvaljeval za varstvo in pomoč v minevajo-čem. Menije pomignil, naj s smrekovo vejico, namočeno v blagoslovljeni vodi, prav tako po-kropim v vse štiri strani neba. Nato smo spet stopili v hišo. Med obhodom dela naše posesti je še naletaval sneg in veter nam je nosil snežne kosmiče v premrle obraze. Noge so se globoko vdirale v mehko belo odejo. Vsak po svoje smo podo-življali rojstvo božjega Sina ter častili Novorojenca sveta. Tiha, blaga noč se je zgrnila na vas. Iz bližnjega gozda se je oglašal srnjak. Hiše so se potuhnile v dremež. Do nas so prihajali sem in tja še pasji lajež in bolj ali manj slišni glasovi molivcev. V hiši smo nato pokadili vse prostore, nazadnje še krušno peč. v kateri so se sredi razgreb-ljene žerjavice pekli veliki hlebi rženega kruha, poleg njih pa še nekaj majhnih, ki smo jih otroci imeli prav posebej radi. Oči so nam zažarele, ko smo zagledali tudi velik kolač, ki je že krepko silil čez rob pekača. Po večerji, pri kateri smo običajno jedli krvavice, je oče začel »moliti naprej« žalostni, nato pa še častitljivi del rožnega venca. Otroci smo spet zlezli za peč, mama pa je ugasnila luč. Pustila je goreti le lučko pri jaslicah. Ko je bila molitev pri koncu, smo se nekaj časa še igrali, nato pa malce podremali do enajste ure. Tedaj je bil čas za polnočnico. Župnijska cerkev se je komaj vidna zarisovala skozi naletavajoči sneg. Vedno bolj nas je dosegala mogočna pesem zvonov. V cerkvi se je zbralo izredno veliko ljudi. Za nas, otroke, je trajala malce predolgo, saj smo morali drugi dan v šolo. Poznalo se nam je, da smo bili na božič bolj dremavi. Kolikor se spominjam, nas učiteljica ni silila s kakšnimi šolskimi nalogami in neprijetnim spraševanjem. Ko smo odhajali iz cerkve, polni slavnostnega razpoloženja, in se v mislih vračali k velikim jaslicam v cerkvi, so v nas še vedno odmevale božične pesmi ter melodija angelskih tromb z betlehemskih poljan. Slava Bogu na višavah! Ozka pot je bila polna v plašče zavitih temnih postav. Iz vasi je pronicala medla svetloba prižganih luči, znamenje veselja nad rojstvom božjega Sina. V meni so še posebej odmevale slovesne župnikove besede o veliki božji ljubezni do človeškega rodu, katere znamenje je učlovečenje božjega Sina in njegov prihod na svet. Priznam pa, da jih nisem popolnoma razumel. Doma sem takoj zlezel na toplo peč in zadremal. Ponoči pa se mije sanjalo, da stojim sam sredi razsvetljene župnijske cerkve, oblečen v ministrantsko obleko in da pojem pesem Sveta noč, blažena noč. Prihiteli so angelci in vsi so bili tako svetleče beli, da sijih nisem upal niti dotakniti. S čudovito lepimi glasovi so skupaj z mano prepevali Gloria in excelsis Deo. Kmalu zatem sem sladko in mirno zaspal. JOŽE PAVLIC Mercator Živilska industrija Kamnik Pridružujemo se najlepšim željam ob božiču in novem letu. ^ I Vesel božič in srečno novo l leto vsem cenjenim gostom | voščimo iz /S ss-ss BARA IDEJA Šutna 35 Kamnik Boutique Isabella v starem mestnem jedru pod Malim gradom Sadnikar jeva 3 Na izbiro so vam * volneni in bombažni puloverji * puliji, jopice in bluze * obleke in kostimi Obiščite nas vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA Domžale, Ljubljanska 72 VOSCl vsem varčevalcem in drugim Kamničanom vesele božične praznike in srečno 1995 MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO CIRIL IN MIRA ŽAGAR Kamnik, Glavni trg 5 Tel. 831-244 Vsem našim cenjenim strankam voščimo vesel božič in srečno novo leto in se še naprej priporočamo za obisk. Vesel božič in veselja z vašimi ljubljenci v novem letu vam želi veterinar za male živali Rado Zaje, dr. vet. med. Homec, VII. ul. 17, tel.: 728-753 Elekfro trgovina WANOX, d.o.o. Kamnik Perovo 27 (ob obvoznici) tel.: 813-419 fax:813-395 Program PHILIPS: mali gospodinjski aparati, brivniki... po zelo ugodnih cenah. Nudimo vam še elektro material, svetila, akustiko, napeljavo elektro inštalacij. Ugodni plačilni pogoji! Brezplačna dostava Voščimo vesel božič in srečno novo leto. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Ljubljana Poslovna enota Domžale-Kamnik PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Maistrova 18 tel.: 817-056,817-110,831-261 fax: 831-261 Vsem svojim zavarovancem, poslovnim partnerjem in drugim občanom želimo vesel božič in srečno novo leto 1995. Hkrati se vam zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo za sodelovanje tudi v bodoče. Japonska - dežela vzhajajočega sonca (3) Razpetost med tradicijo in sodobnostjo Japonski človek je razpet med dva svetova. Tehnološko najrazvitejša družba z vsemi modernimi storitvami v vsakdanjem življenju na eni strani in izredno močno zakoreninjena religioznost in tradicija na drugi. V najznamenitejši tokijski četrti Asakusi je zanimivo opazovati poslovneže z mobilnimi telefoni v suknjičih, kako se na poti v službo ustavijo pred templjem, si umijejo roke v vodnjaku, prižgejo dišečo svečko in se očistijo z njenim dimom. Pred kipom Bude pa dvakrat ploskne-jo, se priklonijo in zmolijo kratko molitev. Japonska poroka Dekleta so na Japonskem vzgajana v mile in možu poslušne družice. Njihova glavna naloga je skrbeti za dom in družino. Kij u b izredni gostosti prebivalstva pa se poročiti na Japonskem ni tako enostavno. Najprej se gleda na to, kateremu družbenemu sloju pripada bodoči partner, nato družinsko poreklo, celo do ] 8 rodov nazaj. Marsikatera simpatija se pod pritiskom staršev žalostno konča. Probleme te vrste je imel lansko leto tudi japonski prestolonaslednik Naruhito, katerega izbranka ni bila modre krvi, kar se je zgodilo prvič v 800-letni pisani zgodovini. Sam poročni obred je podoben Vse, ki ste v kamniški športni dvorani uiivali oh snemanju novoletnega videomeha. gotovo zanima, kdaj boste to lahko videli na televiziji. 2 uri in IS minut dolgo oddajo bodo predvajali na zasebni televiziji MMTV na silrestrovo od 20.30 do 23. ure, na kanalu A pa v nedeljo, na novega leta dan, od 15.30 naprej. V. M. Prodam 3000 m2 zazidljive parcele v Godiču. Izredno sončna lega. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. Obveščam vse upnike, da nisem plačnica dolgov mojega moža Antona Slaparja mi. Fani Slapar Gornji log 26, Šmarca evropskemu. Ob 7. uri zjutraj si možje iz dekličine vasi oprtajo pripravljena nosila z dekličino balo. Povorka na prvi pogled deluje kot skupinski pogreb, ko možje dva po dva nosita v blago zavite bale do kamiona, ki to odpelje v novo domovanje. Ob 11. uri se dekle poslovi od rojstne hiše z molitvijo pred hišnim oltarjem Bude, nato pa vsa soseska pospremi mladoporočenko peš skozi vas in ob 12. uri se začne poročni obred v mestnem svetišču. Slavje se nadaljuje s kosilom v kakšnem od uglednih hotelov, kjer domači in gostje proslavljajo pozno v noč. Tradicionalno domovanje V tradicionalnih hišah stoji v dnevnem prostoru oltar z Budo in grleno kostjo starega očeta. Že zgodaj zjutraj se v hiši sliši molitev v čast Bude in popoldne še enkrat, vsak dan pa se tudi zamenja voda v čast staremu očetu. Prostori so med seboj pregrajeni Tudi letos bo polnočnlca v kapeli Marije Snežne na Veliki planini. Gondola bo vozila do 23. ure. Na sllvestrovo bo sv. maša ob 21. uri. Ljubitelji planin, vabljeni! s platnenimi, umetniško poslikanimi drsnimi vrati in so zelo enostavni. Vsak služi svojemu namenu, vendar v njih ni nikakršnega pohištva, le slamnate preproge po lesenem podu. Pri vhodu v hišo se ljudje sezujejo in hodijo bosi razen po kopalnici in stranišču, kjer stojijo pred vrati posebni copati, ki jih obuješ, ko vstopiš. V prostoru za spanje se po tleh enostavno pogrne slamnjača in postelja je nared, v drugem se po starodavnem obredu pije čaj, tretji je namenjen sprostitvi ob opazovanju lepo negovanih dreves in vode na vrtu. Veliko opravil, kot so molitev, branje in hranjenje, se opravlja kleče, celo ogledalo za britje v kopalnici je v višini kolen, vendar se vse več mladih družin odloča za evropski stil opremljanja stanovanja. Če ima tujec občutek, da življenje teče po starodavnih tirnicah, pa ga pogled v kuhinjo, opremljeno z najmodernejšimi mikrovalov-kami in posodami za kuhanje riža, sodobnimi CD glasbenimi aparaturami in revolucionarnimi pralnimi stroji spomni, da so Japonci tehnološko najrazvitejši narod. Presenečenje je še večje, Redno ali honorarno zaposlimo KV kuharja za peko pizz. Informacije po tel.: 825-725 ali (063) 843-602. ko se v stranišču usedeš na školjko, opremljeno z daljinskim upravljalcem. Poslastica — surova riba na svaljku riža Hranijo se razmeroma skromno in poceni. Osnova vsakega obroka so ribe in riž. In ribe znajo pripraviti na 101 način, vendar si za poslastico najraje privoščijo kar surove. Če te povabijo na večerjo, se moraš pošteno truditi, da ohraniš nasmeh na obrazu, ko postavijo predte surove ribe zelenih, rdečin in oranžnih barv, zdrizaste oranžne morske ježke in hrustljave lovke hobotnice. Za prilogo pa so svaljki riža, zaviti v posušene alge in morsko travo. In bognedaj kaj pustiti na mizi, po njihovem bontonu je treba pojesti vse. Seveda je pri jedi obvezna uporaba jedilnih paličic, s katerimi se obiskovalec seznani že na letalu, ki leti proti Japonski. Najprej si je treba malo pomagati z roko, po nekaj dneh in kakšni instrukciji pa stvar postane prav zanimiva, saj z njimi lahko jeste tudi juho. (se nadaljuje) MIRO KREGA K Mali oglasi Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. V Markovem pri Kamniku prodamo zazidljivo parcelo 723 m2 z lokacijsko dokumentacijo in plačanimi prispevki. Tel.: 737-580. Dobrega soplesalca, okoli 30 let, nad 160 cm, iščem. Tel.: 813-922. Ročno pletem za vso družino. Tel.: 811-952. Mladoporočenca z nevestinimi starši med poročnim obredom. Vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 1995 vam želi čistilni servis Deisinger Milan m DAISY, d.o.o. Podjetje za storitve in trgovino Kamnik, Šut na 37 tel.: 814-520 Tekstilna trgovina LANEN CVET • Moste 74, Komenda Nudimo metrsko blago, konfekcijo, spodnje perilo, igrače... ^ Možnost plačila na več čekov. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Cenjenim strankam telimo vesel boiič in srečno novo leto. Prijetne božične in novoletne praznike ter srečno vožnjo v letu 1995 vam želi PEUGEOT RODEX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Od 15. 11. do 31. 12. 1994 5% novoletni popust v obliki bonov. AKCIJA!! # * - sušilec perila 39.506 SIT - zamrzovalna omara (200 I) 52.977.60 SIT - hladilnik dvovratni (HZ 26) 45.503 SIT - hladilnik dvovratni HZ 31 48.741 SIT Ponudba velja do prodaje zalog. hladilnik 130 I - 32.760 SIT. Za gotovinsko plačilo 10% popust. ********************* Z darilnimi boni boste sodelovali v novoletni nagradni igri, v kateri vas čakajo privlačne nagrade. Obiščite nas na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Pridružujemo se lepim željam ob božiču in novem letu. J| |__—----uu^^:.MARLBQ? oP VIDEOTEKA SLOVENIJA Vegova 5, Domžale, teL 721-367 Najkvalitetnejša ponudba video filmov In CD plošč. Ekskluzivna ponudba (brez članarine - trajno): S več kot 3000 filmov - 500 hit filmov * 3000 CD plošč - 100 hitov tedensko * 10-20 novih filmov tedensko * snemanje porok, jubilejev, obletnic ipd} Odprto vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 12. do 21. ure Najcenejša izposoja videokaset! JL GOSTILNA PLANINKA Restavracija Kenda a Kamnik, Glavni trg 19 $U~* tel.: 831-451 ~ Cenjenim gostom se zahvaljujemo za obisk in voščimo vesel božič in srečno novo leto. Hkrati sporočamo, da bo* gostilna Planinka 31. 12. 1994, 1. in 2. 1. 19*1 zaprta. Pričakujemo vas tudi v naslednjem letu! Popravila in izdelava gostinske opreme TONI JOŽE Podgorje 94/a, Kamnik tel- 812-246 Vesele božične in novoletne praznike ter srečno novo leto želimo vsem poslovnim partnerjem in drugim Kamničanom. ELEKTRO SLAPNIK Kamnik, Podgorje 87 tel,: 812-430 Vsem cenjenim strankam in drugim Kamničanom voščim vesel božič in veliko sreče v letu 1995. 1 6 kamniški občan Vesel božič in srečno novo leto vam želijo 22. decembra 1994 1 ( MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B Lepota, o kateri sanjamo, je lahko tudi resničnost. Tudi striženje las ali ureditev pričeske je lahko pravo doživetje. Še posebno če vam namenijo toliko časa, pozornosti in posluha kot »Pri Marjani«. Vaše želje bodo z našim strokovnim znanjem in najkakovostnejšimi preparati za nego las postale resničnost. Zato se bomo prav zaradi vas 3. januarja 1995 preselili v nov, sodobnejši salon na Tunjiški 2/b, Kamnik, tel.: 817-083 z novim delovnim časom: vsak dan od 6. do 20. ure sobote: po naročilu Vsem želim, da božične praznike preživite prijetno, v novem letu pa zdravja in osebne sreče! Nasvidenje! VASA MARJANA! TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI Kamnik, Šutna 76 (za Korobačem) tel. & fax: 812-962 Ugodna novoletna ponudba avtoprevlek po 3.360 SIT in avtopreprog Škorpion po 3.370 SIT za vse tipe vozil. Vsem bralcem želimo vesel božič in srečno /995. SERVIS PLINSKIH NAPRAV - štedilniki - bojlerji - peči - rezervni deli Plin I Jože Kladnik Vrhpolje 125 Kamnik * 832-872 Vesel bozic in srečno novo leto 1995 ZLATI NAKIT MARJAN BURNIK Kamnik, Šutna 8 ŠD »Dober dan naši« z ansamblom ŠTAJERSKIH 7 v športni hali v Kamniku, s pričetkom ob 20. uri. Informacije po tel. 831-470 (TIC), 831-612 (ZKO), 825-365 (BAC Stahovica), 737-240 (Hram Rožice-menjalnica) in 721-507 (Trgovina Peko Domžale). Pohitite, število vstopnic je omejeno! PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE ŠLARAFIJA, d. o. o. PRODAJALNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Mengeš, Slovenska 28 (poleg Trdinovega hrama) tel.: 737-448 /z lastne proizvodnje vam nudimo: * sedežne garniture od 50.000 SIT dalje * postelje * kavče, opremljene s šlarafija vzmetmi * šlarafija vzmetnice za zdravo spanje Nudimo kompleten servis oblazinjenega pohištva, ki ga izdelamo tudi po vaših željah. Možnost obročnega plačevanja. Obiščite nas od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. (•••••••••••••••••••••••••••••••••••••a ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro inštalacij. uifjmjui-iran p. 0. Kamnik, Maistrova 7 Kamnik, Kovinarska 4, tel. 811-711 PRENOVLJENA TOVARNIŠKA PRODAJALNA 10% PRAZNIČNI POPUST DO 31. DECEMBRA BRISAČE, KOPALNI PLAŠČI, KRAVATE, METULJČKI, SALI, RUTE Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Ni popolnega dneva brez SVILANTTA! ZAKAJ BI Z ZAVISTJO GLCPAU K SOSEPU / Izkoristite tradicionalni novoletni popust pri Jelovici Jelovica vam na prodajnih mestih po vsej Sloveniji ponuja pri nakupu hiš, vrat, oken in polken 5 do 10% gotovinski in 3% novoletni popust. M JELOVICA Jelovica Škofja Loka, nova tel.št. 064/6130, fax 064/634 261 ŠKOFJA LOKA, TEL. 064/632 270; FAX 632 761; KRANJ, TEL 064/21 1 232; LJUBLJANA, TEL/FAX 061 /185 15 00; TAJLES TRZIN; METALKA KAMNIK 6K€ČMO '951 22. DECEMBRA 1994 Vesel božič in srečno novo leto vam želijo kamniški občan 17 TRGOVINA MOJCA MEDVEDOVA 16, KAMNIK TEL..: 81 7-381 vabi na božično-novoletne nakupe: kava 100 g sladkor 2 kg 140 SIT 220 SIT mehcalec 31 399 SIT VVeiser riese 3 kg 880 SIT Plačilo tudi na več čekov. Upokojencem priznamo 7% popust od 28. decembra do 3. januarja. Ob nakupu nad 2.000 SIT vas obdarimo. Vsem cenjenim kupcem se zahvaljujemo za nakup in se priporočamo tudi v bodoče. Pridružujemo se iskrenim vosčilom ob božičnih in novolemih praznikih in želimo srečno novo leto /995. BRIVSKI SALON Štrukelj Antonija $p Kamnik, Šutna 21 df&dfijtfi C A L C I T RUDNIK KALCITA KAMNIK d.CKoT VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! PONI d.o.o. Križ 24/a, Komenda, teiyfax: 841-113 - PROIZVODNJA IN MONTAŽA VENTILACIJSKE OPREME - NAPEUAVA STROJNIH INSTALACIJ -ZASTOPSTVO - IZDELAVA IN MONTAŽA SONČNIH ZRAČNIH KOLEKTORJEV Vinko Petek BMKAM-BUS Ć.O.O. KAMNIK, MAISTROVA 18 DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANJE VOZIL tel. 832-121 832-028 fax. 813-204 Potnikom voščimo vesel božič in srečno '95. £XXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ d.o.o. ^ Trg svobode 6, Kamnik ^ (v prostorih AMD Kamnik) J Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 i - TELEFONSKI APARATI I £ Delovni čas: vsak dan, razen sobote V od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE TELEFAXI SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Se priporočamo! $ - /E\ ^ (g S) Lnl Vsem poslovnim partnerjem in občanom zeCimo prijetne, božične prazniHg in srečno novo leto! IC TRZIN, DOBRAVE 3 - • 386(0)61 71 2 1 39, 71 1 585, F A X: 71 4 557 RH0Đ0DENDR0N CENTER, d.0.0. Radomlje TRGOVINA JURCEK Stranska 9, Domžale teL 723-021 in TRGOVINA VRT Ljubljanska 67, Domžale tel.: 722-455 Lepo se zahvaljujemo za obisk in vas vabimo na naša prihodnja predavanja in nakupe. Voščimo vam vesele božične praznike in srečno 1995. Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, tel udi slo let doživi ZAHVALA V 82. letu starosti nas jc po dolgotrajni bolezni zapustila nasa mama, stara mama, prababica, sestra in teta ALOJZIJA DROLC roj. Balon Jaklnova mama iz Srednje vasi 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za mase. Iskrena hvala zdravnikom ZD Kamnik, g. Modicu za govor in govornicama ob grobu. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni december 1994 M reč trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj hoj. ZAHVALA Mnogo prekmalu nas jc v 53. letu življenja po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric JOŽE PETEK Toplo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in njegovim sodelavcem podjetja Stol za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece in za mase ter spremstvo na njegovi zadnji poti Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, sinova Tomo in Matjaž, hči Helena in drugo sorodstvo december 1994 Življenje 7. delom si začel, z delom si ga tudi končal Le kdo te pozabiti bo mogel, ko svetu si toliko lepega dal. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, očka, stari a ta, brat, stric in svak FRANC PREZELJ iz Podgorja 123 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim nekdanjim sodelavcem iz Stola in naSim sodelavkam iz Svilanitovc Šivalnice za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za mase ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g župniku, pevcem Solidarnosti in govornikoma Lojzetu Jermanu in Antonu Modicu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi december 1994 ZAHVALA V 87. letu življenja nas jc zapustila draga mami, stara mama in prababica KATARINA KREGAR roj. Tratnik iz Spodnjih Stranj 3 Najiskrcncje se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem STOL-a in KIK-a in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darovane mase, prispevek za cerkev ter številno spremstvo na njeni poslednji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem za sočutno petje, g Novaku za njegovo pomoč in vsem, ki ste našo mami imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Franc in Janez z družinama, hčerke Francka, Manca in Ivanka z družinami Sp. Stranje, Mekinje, Kamnik, december 1994 Ijovci so se poklonili ti z zeleno vejico. Lovski rog pa je zatrobil večno nam slovo. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega a ta, brata in strica DOMjTNIKA SMRKOLJA z Duplice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili ustno ali pisno sožalje, daroval cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitka Posebna zahvala za udeležbo in sodelovanje pri poslednjem slovesu njegovim lovskim in gasilskim prijateljem, praporščakom, rogistom, govornikom g Močniku, g Modicu in g. Vidmarju. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Janezu Gcrčarju za poslovilne besede in za opravljen pogrebni obred. Žalujoče ožje sorodstvo december 1994 Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite po dolih in po bregčk (Simon Gregorčič) ZAHVALA Na zadnjo pot smo pospremili našega dragega ■ ŠTEFANA REPANŠKA Iskreno sc zahvaljujemo vsem. ki ste darovali cvetje, sveče, v mašne in druge dobre namene, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala duhovnikoma za prelep obred, za molitve in tolažilne besede, vsem govornikom, pevcem in zdravstvenemu osebju za pomoč med njegovo boleznijo. Vsem sc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Ljubljana, december 1994 Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in nI skrbi A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami ZAHVALA V 81. letu življenja je za vedno zaspala naša draga sestra in teta VIKTORIJA PODBEVŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi pevcem in gospodoma župnikoma za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni december 1994 Življenje nase je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj ho roman, kdaj bo končana zadnja stran! % ašssfc j««*i^an» ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji smrti našega sina, očeta in brata STANETA KOGEJA sc toplo zahvaljujemo vsem sodelavcem Carinarnice Koper, sošolcem 7 b. r. OS Koper, sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga počastili na njegovi zadnji poti na pokopališču v Motniku, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje, sveče, za maše in darove v druge namene, ter g župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi žalujoči Motnik, Koper, Porschach, Trojane, december 1994 MSa prazna je ostala, ko si vzel od nas slovo, bolečina v srcu je ostala, ki pozabljena ne bo. V SPOMIN 21. decembra jc minilo žalostno leto, odkar nas jc nepričakovano za posledicami prometne nesreče zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JAKOB KLEMEN iz Kamnika Iskrena hvala vsem, ki sc ga spominjate. Vsi, ki se ga spominjamo december 1994 Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel.. ZAHVALA Triletna kruta bolezen nam je kljub srčni želji po ozdravitvi ob pripravi na 12. rojstni dan iztrgala iz naše sredine dragega sina, bratca, vnuka PETRA KRAMBERGERJA učenca 6. razreda OŠ Jarše-Rodica Žalostno slovo z mašo jc bilo v soboto, 3. decembra 1994, ob 15. uri iz mrliške vežice v Mengšu. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje. poklonili toliko lepega cvetja in svečk ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov mnoge prerani zadnji dom. Prav tako hvala g župniku z Vranje Peči Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred in župljanom Vranje Peči. Hvala delavcem Komunalnega podjetja Kamnik za vso prijaznost in cvetličarni Lap iz Kamnika za okrasitev mrliške vežice s prekrasnim belim cvetjem. Žalujoči: mamica Marija, oči Martin, bratec Blaž, ata Stane, Ana in mama Ivanka, tete, strici ter drago sorodstvo Zg. Jarše, Znojile pri Zagorju, december 1994 Mar prav zares odiet je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, da mu ne zmotimo miru... . * * * Ce te smrt je iz sredine vzela, se vedno te ljubezen naiih src bo grela. ZAHVALA V prometni nesreči je v komaj 21. letu izgubil življenje naš dragi sin, vnuk, nečak in bratranec MARKO DROLC iz Kamnika, Ljubljanska 3/a Ne moremo najti pravih besed, s katerimi bi se mogli zahvaliti prav vsem sorodnikom, Markovim prijateljem in sošolcem, njegovim in našim sodelavcem iz podjetij Varnost Mengeš, Trak' Mengeš, Alprcm Kamnik in stanovalcem bloka Ljubljanske 3/a, še posebej Veri Mejač in Ivanki Ravnikar za nesebično pomoč in tolažbo v hudih trenutkih krute resnice. Posebej hvala tudi dr. Jcmčcvi in dr. Radonič-Logarjcvi ter patru Marku Novaku za vso pomoč, direktorju Gorzi iz Varnosti Mengeš za izbrane besede, s katerimi sc jc spomnil Markove kratke življenjske poti, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Lire in izvajalcu Tišine. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, Marku podarili veliko lepega cvetja in svečk ter ga tako množično pospremili v njegov mnogo prerani zadnji dom. V globoki žalosti: mami Malka, oči Tone, neutolažljiva Tina, stara mama, strici: Drago, Ivan, Tone, Viktor: tete: Štefka, Micka, Francka in Slavka z družinami ter drugo sorodstvo Kamnik, Domžale, Cesnjicc, Mengeš, Duplica, Vrhpolje, Čirse, Mozirje Laze, december 1994 20 KAMNIŠKI OBČAN 22. DECEMBRA 1994 NAPREDEK SREČNO V LETU 1995 Vsem našim kupcem, dobaviteljem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje v letu 1994. Za konec leta smo pripravili posebno presenečenje: v vseh naših trgovinah vam na vašo željo brezplačno zavijemo pri nas kupljena darila. Blagovnica Vele je odprta: - v petek, 23. decembra, od 8. do 20.30. Ta dan igra od 15.30 dalje na ploščadi pred Vele ansambel Planika, ob 18. uri pa bo velik ognjemet - v soboto, 24. decembra, od 7.30 do 18. ure - v soboto, 31. decembra, od 7.30 do 13. ure. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! l.o.o. Attemsov trg 9 Gornji Grad Tel- 063/843-236, 843-007 Faks: 063/843-236 Prodaja in servis vozil ŠKODA. Prodaja na kredit (na dve ali tri leta). •Možnost leasinga. Posredniška prodaja rabljenih vozil. Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želimo. MESO KAMNIK Usnjarska 1 tel.: 831-103, 831-275 Tudi letos lahko dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku. Po ugodni ceni prodajamo svinjske polovice za ozimnico. Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsakdan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414 RENAULT POOBLAŠČENI SERVISER tel: 737-279 Ne iščite avtomobilov RENAULT drugje, pridite k nam v Mengeš! Ob 25. obletnici prisotnosti Renaulta na slovenskem trgu vam nudimo 5% popust za nakup vozil iz domačega programa: R5 in Clio, do konca letošnjega leta. K nakupu Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom (R + 11 %) in leasingom. Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge. Obiščete nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro. Želimo prijetne praznike in srečno 1995! v Komendi, Krekova 10 tel. 841-291 vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave. Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti. Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto. Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrst! Se priporočamo! Janez Lenček slaščičarski in kuharski mojster Prijetne božične praznike in srečno 95/ AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20, Laze v Tuhinju teiyfax: 847-124 Opravljamo prevoze po domovini in tujini. Pridružujemo se vsem iskreno dobrim željam ob prihajajočih praznikih in v letu 1995. KlimniŠki 0bč8n - Ustanovitelj Skupština občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica Saia Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni bi odgovorni urednik Franc SvetelJ. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Helena Skrlep. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o DP in mnenja Urada vlade za informiranje (51. 23/231-93 z dne 13. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./ fai: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. 50140-503-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij. Ljubljana. Dunajska 5.