Drage učenke in učenci, prijetne počitnice vam želimo! UVODNIK Čas, ki je minil od naše zadnje praznično zapolnjene številke, smo pridno izkoristili in bili tudi tokrat v uredništvu precej dejavni in delovni. Mesec maj in junij sta bila zapolnjena z mnogimi prireditvami, ki jih občina in društva pripravijo. Bili smo dejavni tako na športnem kot na kulturnem področju. Ogledali smo si lahko dejavnosti v Športnem parku Bukovci (Korantov pokal), se udeležili koncerta zbora Glasis in koncerta MoPZ Markovci. LD Markovci je obeležila 70 let svojega delovanja, v Novi vasi pa je tradicionalno potekala košnja na star način in blagoslov konjev, traktorjev, mehanizacije in kmetov. Letos je 25. junij za nas še posebej pomemben, saj je naša država praznovala četrt stoletja od svoje ustanovitve. Za vse nas je to velik praznik oziroma bi moral biti. Prav je, da ga praznujemo navzven, tako, da pokažemo pripadnost svoji državi in to, da smo ponosni na izpolnitev sanj naših prednikov. Vsak narod se mora dokazovati s svojo kulturo, s svojimi dosežki in svojimi sposobnostmi. Prav je, da znamo ohranjati izročilo svojih prednikov in tako grad iti svojo prihod nost. To velja tudi za našo lokalno skupnost. Čutiti moramo pripadnost temu kar nam je dano oziroma temu, kar imamo. Leta 1991 je slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. 25. junija zato Slovenija praznuje dan državnosti. Svojo državnost smo utemeljili s plebiscitom 23 decembra 1990, ubranili pa smo jo z osamosvojitveno vojno, potem, ko smo razglasili neodvisnost. V čast in spomin na ta dogodek je tudi v naši občini bila skrbno pripravljena in izvedena proslava z naslovom Srečno, mlada Slovenija!. Zahvala vsem, ki so jo skrbno pripravili in soustvarjali. Sama pa vam prav tako zaželim srečno, saj z naslednjo številko izidemo v mesecu septembru. Do takrat pa si naberite novih moči, uživajte na soncu (upam, da ga bomo imeli), ohladite se, bodisi na morju, v toplicah ali pa kar v domači senci. Kjerkoli že boste preživeli poletje, svoje proste dni, naj vam bo lepo. Imejte se radi. Irena Pukšič, urednica i, (¿¡T (7 MARKOVCI! V Tradicionalna 15. košnja na star način v Novi vasi in praznovanje sv. Izidorja V soboto, 25. junija, v ranih jutranjih urah so se pri Gasilsko-vaškem domu v Novi vasi začeli zbirati kosci. Bilo jih je kar 47, med njimi tudi trije prav mladi fantiči. Pridne gospodinje so v tem času že pripravljale pogače v krušni peči in vse potrebno za dopoldansko južino. Zbrane je pozdravil gospodar, spili so kozarček »ta hujdega« in se odpravili na pot proti bližnji Dravi, kjer so jih brodarji prepeljali preko reke Drave v Šturmovec. Okoli osme ure so brodarji prepeljali na brodu tudi 30 gospodinj, ki so nesle koscem južino. Pripravile so jim kislo juho, domači kruh in pogače. H košnji trave spada tudi »trčkanje« za vse tiste, ki so na košnji prvič. To velja tako za moške kot ženske. Po južini so grabljice pograbljale travo in skupaj s kosci so jo naložili na vozove. Sledila je vožnja z vozom nazaj v Novo vas, kjer so nas čakale okusne pečenke. Sprevod je spremljalo tudi 10 članov BCS Teama, ki je pomagal pri košnji in pokosil velik del travnika. Vsak udeleženec je v znak 15. tradicionalne košnje prejel zahvalo, kosci pa so prejeli tudi predpasnike in pušeljc za klobuk. V društvu se zavzemajo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine in s tem prenašanje na mlajše rodove. Glede na število udeležencev, ki jih je letos bilo okoli 110, se nam zagotovo ni bati, da tega ne bi nadaljevali. V nedeljo 26, junija, pa se je praznovanje v Novi vasi nadaljevalo. Novovaščani so pripravili srečanje konjenikov, voznikov konjskih vpreg, traktoristov starodobni-kov in novejših vozil ter članov BCS teama. V dopoldanskem času je farni župnik Janez Maučec daroval sv. mašo za vse kmete, traktoriste, konjenike in sploh za vse, ki so na kakršenkoli način povezani z delom na zemlji. V popoldanskem času so nadaljevali s parado vozil, ki se je vila po vasi in skozi prireditveni prostor. Najprej so se predstavili naši najmlajši traktoristi iz vasi, ki jih je bilo zelo veliko, kar zopet pomeni, da se za prihodnost kmetovanja v Novi vasi ni bati. Sledili so jim konjeniki, vozniki s konjskimi vpregami, Drava Festival 2016 Med 10. in 19. junijem je v, na in ob reki Dravi potekal prvi Drava Festival. Reka Drava in njene brežine s svojo raznolikostjo, številnimi naravnimi dragocenostmi in zavarovanimi območji narave ponujajo prostor za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa. V sklopu festivala so se obiskovalci lahko po reki spustili s čolni, kolesarili po Dravski kolesarski poti, se sprehajali na dravskih nabrežinah in se ob tem izobraževali (vodeni sprehodi), okušali kulinarične izdelke iz krajev, ki živijo v sožitju z najbolj vodnato reko pri nas. Prav tako je bil možen ogled gradnje splavov, ogled razstave Drava - vez našega prostora in vode, predstavitev monitoringa ptic na Ptujskem jezeru, strokovna delavnica Drava povezuje ... Aktivnosti so se vile vzdolž reke vse od Dravograda do Središča ob Dravi. Tudi naša občina Markovci je sodelovala na festivalu, in sicer z vožnjo s šifami (ladjami) in konjsko vprego čez reko Dravo v Krajinski park Šturmovci in s podeželskih piknikom. V aktivnosti se je vključilo Turistično društvo občine Markovci, ki je datum aktivnosti iz 18. prestavilo na 26. junij in se združilo s Konjeniškim društvom Nova vas pri Markovcih in tradicionalno košnjo na star način, ki je potekala isti dan. Reka Drava je za našo lokalno skupnost reka velikega pomena. Župan Milan Ga-brovec je ob tem povedal: »Načrti so veliki. V prvi vrsti vidim velik potencial na jezeru, pri razvoju turizma. Že nekaj časa tli ideja (idejna zasnova je že narejena) o regatnem centru, ki bi ga zgradili v neposredni bližini zabovskega športnega parka. Želimo tudi zgraditi kamp in v sklopu tega nekaj mest za avtodome. Da imamo že nekaj let dokaj urejeno kolesarsko in konjeniško pot, pa je že znano. Turizem je ena najbolj donosnih gospodarskih panog, zato menim, da je prav Drava tista, ki ga lahko spodbudi.« Alenka D. Rožanc traktoristi, predstavniki oldtajmerjev motornih vozil in avtomobilov. Obred blagoslova sv. Izidorja in vse mehanizacije, ki je bila postavljena na travniku za vaškim domom, je opravil farni župnik Janez Maučec. S svojim obiskom je krajane Nove vasi tudi letos počastil župnik Janez Furman. Povedal je, da se s ponosom vrača v Novo vas, kjer ljudje vedo, kaj pomeni biti kmet, kaj pomeni delati, imeti odnos do zemlje in drug do drugega. Nedeljsko popoldne je bilo kulturno obarvano in hkrati z zavedanjem, kako pomembno je, da ohranjamo stare običaje in s tem dajemo zgled mladim in mlajšim generacijam saj »Kdor pozabi ali uniči svoje korenine, ne bo mogel več rasti«, pravi keltski pregovor. Ksenija Kolednik 2 Leio/ 17, številka/4, julij2016 LIST (7 [Vi. A K KO VC Vaški aktiv podeželskih žena Nova vas Občina Markovci se lahko pohvali s široko paleto različnih društev. V Društvo podeželskih žena občine Markovci spada tudi aktiv iz Nove vasi pri Markovcih - Nagošejnc. Aktiv šteje kar 41 aktivnih članic, kar pripomore k temu, da smo zelo dejavne in aktivne na različnih področjih. Naša vas je znana po tem, da smo ljudje med seboj zelo povezani, saj se zelo radi družimo ter poveselimo. Članice društva se srečamo večkrat letno, saj smo dejavne pri skoraj vseh prireditvah naše vasi in tudi občine. Ker nas družijo podobni interesi, zanimanja in aktivnosti, smo dejavne na različnih področjih. Tako se dobivamo vsako sredo, kjer se preizkušamo in urimo v ročnih spretnostih v prostorih vaško gasilskega doma. Naša druženja so produktivna skozi celo leto, saj nas prve aktivnosti čakajo že pred pustom, ko izdelujemo papirnate rože za duhe. V času pusta organiziramo tudi ples v maskah, kjer se skupaj z ostalimi vaščani poveselimo in zaplešemo. Z aktivnostmi nadaljujemo za praznik ob materinskem dnevu; izdelujemo tudi adventne venčke, pohvalimo pa se lahko tudi z adventnim venčkom, ki ga izdelamo za farno cerkev. Naš največji praznik je v mesecu juniju, ko nas čaka tradicionalna košnja v Šturmovcih. Brez dobrih slastnih jedi, šturmovske pogače, ki jo pripravijo žene iz našega aktiva, košnja prav gotovo ne bi bila to, kar je danes. Že naslednji dan nas čaka prireditev, praznik sv. Izidorja in praznik traktorjev, starodobnih vozil, konjenikov in bcs kluba, kjer smo aktivne in delovne skozi ves dan. Ob našem vaško-gasilskem domu imamo tudi prizidek, kjer so nam zgradili krušno peč, iz katere večkrat zadiši po ra- znih dobrotah. Tam se zelo rade družimo, poveselimo in kaj spečemo. V društvu smo žene s srcem in dušo, ne moremo in ne smemo pa pozabiti, da nas je lansko leto mnogo prerano zapustila naša predsednica Ivanka Bezjak. Njene pridne roke in dobro srce so omagale ravno v kotičku, kjer je bila najraje. Čas gre naprej in tako preostale članice pridno, aktivno sodelujemo, pomagamo pri ohranjanju društva in si želimo, da bi naslednji rodovi nadaljevali naše delo tudi v prihodnje. Z vestnim delom in dobro voljo, predvsem pa z ljubeznijo do tradicije jim dajemo zgled in spodbudo za naprej. Dober tek vam želimo nagošejnske kuharice. »Vdruštvu smo z dušo in srcem,«pravijo Novovaščanke. ŠTURMOVSKA POGAČA Testo: 50dag ostre moke, pol kocke kvasa, 5 dag margarine ali olja, 1 jajce, ščepec soli, mleko po potrebi Nadev: 1kg nepretlačene skute, kisla smetana, 2 jajci, 2 vanilijeva sladkorja, sladkor po okusu in ščepec soli Zamesimo testo, pustimo počivati, razvaljamo kar se da na tanko, namažemo z nadevom in zavijemo dva- do trikrat. Pekač namažemo z mastjo in pogačo položimo po dolžini pekača. Po vrhu jo namažemo s smetano, ki ji dodamo jajca. Pogačo pečemo pri 200 stopinjah, dokler ni lepo zapečena po vrhu (približno 45 min). Postrežemo jo lahko tudi s posipom mletega sladkorja. OCVIRKOVICA TESTO: 60 dag krušne moke, 2 dag kvasa, 2-3 dcl mlačne vode, 1-2 dl belega olja. Testo pustimo vzhajati pol ure. Razdelimo ga na dva dela in nato razvaljamo v okrogel model. Raztopimo zaseko, pomažemo jo po testu in jo damo v krušno peč, da se lepo zapeče. Nevihta nas tudi tokrat ni obšla Minilo je pet let, ko smo bili deležni velikih poplav v naši občini in širše. V tem letu nas je narava spet kaznovala. Prvič v začetku pomladi, ko je vse čudovito cvetelo in brstelo, je udarila pozeba. 23. maja je nad našimi kraji spet bila huda ura, močan veter s točo med dežjem. Neurje je našim občanom povzročilo veliko težav. Naši vrli gasilci, županova vojska je bila v trenutku na vseh krajih dogodkov, ki jih je bilo tistega večera po celotni občini 24. Po podatkih so nekateri gasilci odhiteli na pomoč, doma pa pustili odkrite strehe, prav tako so pustili odkrit gasilski dom stojnski gasilci ter odhiteli pomagat vaščanom. Ob O posledicah neurja zgovorno pričajo fotografije. Največ škoda je vsekakor utrpela kmetija Mihec iz Stojncev, ki prideluje zelenjavo na integriran način v pokritih prostorih in na prostem. Družini Janžekovič je to edini vir preživetja. tem naj se kot poveljnik CZ vsem še enkrat zahvalim. Najhuje je bilo v Stojncih, saj so gasilci morali posredovati kar na Foto: Patricija Majcen Uničen pridelek na enem izmed vrtov 14 lokacijah. Nevihta je odkrila 10 streh, dva rastlinjaka, vodo pa so črpali tudi iz kleti. Pri reševanju so jim pomagali gasilci iz Borovcev, Zabovcev, Markovcev ter tudi Bukovčani, ko so končali z intervencijami oz. reševanjem v svoji vasi. V Bukovcih so bile razkrite štiri strehe, opravili pa so tudi črpanje vode. Porušilo se je gospodarsko poslopje. V Prvencih je bil ravno v tem trenutku požar v gozdu (zagorela je bala), posredovali pa so tudi na eni razkriti strehi. Markovci beležijo podrto drevo, Zabovci pa črpanje vode. Vse skupaj je nadzoroval in vodil občinski poveljnik Igor Ambrož z mojo prisotnostjo ter društvenimi poveljniki, s katerimi sva bila vseskozi na vezi. Droben nasvet: prav in pomembno bi bilo, da bi vsake toliko časa pregledali kritino in robove streh (farmarje), saj veter ne bi imel takšne možnosti prodreti v notranjost in poškodovati kritine. Ivan Golob, poveljnik CZ Občine Markovci Foto: osebni arhiv Foto: Patricija Majcen Prizadeti del gospodarskega poslopja v Bukovcih Leto/17, številka/ 4, julij/2016 3 YA MA. K KO VCI i V 10. redna seja Občinskega sveta V sredo, 15. junija, je bila 10. redna seja Občinskega sveta. Svetniki so po potrjevanju zapisnikov rednih, izrednih ter dopisnih sej sprejeli najprej Odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Zatem so se seznanili s poročilom Nadzornega odbora občine o opravljenem nadzoru za proračunsko leto 2014. Največ časa so posvetili problematiki financiranja izgradnje kanalizacije in vodovoda v Novi vasi pri Markovcih. V proračunu so namreč predvidena sredstva iz Sklada za regionalni razvoj. Po zadnjih informacijah so sredstva za tovrstno investicijo vprašljiva oz. jih vsaj v letošnjem letu še ne bo, zato so svetniki odločili, da občina še ne bo pristopila k realizaciji investicije, dokler ne bo znana možnost sofinaciranja oz. vsaj še ne do konca tega leta. Nesmiselno in negospodarno bi se namreč bilo sredstvom že v naprej odpovedati. V nadaljevanju so sprejeli DIIP za projekt »Podjetniški inkubator«. Tudi s tem projektom občina čaka na neuradno obljubljeni državni razpis sofinanciranja. Soglašali so s predlogom PGD Prvenci--Strelci, da dodeljena občinska sredstva za dokončanje mansarde namenijo v nujno prekritje strehe svojega doma. V nadaljevanju je bilo kar 14 točk premo-ženjsko-pravne narave. Izpostaviti velja sklep Občinskega sveta, po katerem bo občina plačala kupnino za zemljišča, potrebna za izgradnjo krožnega kroži-šča po enaki ceni, kot bo plačala država za zemljišča za eno krožišče. Občina in država si namreč delita strošek nakupa zemljišč - vsaka za eno krožišče. V ta namen je država oz. ministrstvo že naročilo uradno cenitev. Prav tako je nezanemarljiv strošek, ki ga bo občina plačala Občini Gorišnica za so-lastninjenje zemljišča, na katerem stoji Čistilna naprava, ki sta jo gradili obe občini. Po plačilu kupnine v višini 35.000 € bo občina Markovci postala solastnica do V2 in se tako vpisala v zemljiško knjigo. Zanimiv je tudi sklep, na podlagi katerega bo občina zamenjala nepremičnino (sedanje igrišče) v Strelcih za drugo ustrezno zemljišče v neposredni bližini v lasti Darka Horvata, ki se zaveže financirati izgradnjo igrišča za rokomet, mali nogomet, odbojko in veliki tenis, vključno z ograjo in izgradnjo brunarice ter zgraditi nadomestno (prestavljeno) cesto. S sklepi so svetniki podali še nekaj služnostnih pravic, soglasij k prodaji nepremičnin, o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra ter o oddaji KKS v poslovni najem. MBK »Če daš kulturi denar, si s tem sam storil kulturno dejanje« V zadnjem času smo bili ponovno deležni sprememb na kulturnem ministrstvu. V 25 letih samostojnosti se je na kulturnem ministrstvu menjalo že 14 ministrov. Po menjavi Julijane Bizjak Mlakar je nov minister postal Tone Peršak, ki je ob prevzemu mandata obljubil temeljito sistemsko prenovo kulturnega modela, zakonodajo ter predvsem rešitve pri financiranju kulture. Po njegovem mnenju je ureditev kulture ostala pretežno enaka kot pred osamosvojitvijo. Sam bi si upal trditi, da postaja ureditev iz leta v leto slabša - gledano z vidika financiranja. Po priporočilih Unesca bi za financiranje kulture morali nameniti 1,5 % BDP-ja -Slovenija ga nameni le 0,8 %. Kultura je bila gonilo razvoja slovenskega naroda ter ena najpomembnejših konstitutivnih elementov pri oblikovanju samostojne države. Ali bo 0,8 % res zadostovalo za nadaljnji kulturni razvoj? Preden preidem na financiranje na občinskem nivoju bi želel omeniti še sofinanciranje društev preko Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu sklad). Sklad je bil ustanovljen leta 1996 z namenom spodbujanja razvoja in ustvarjalnosti na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Ena izmed njegovih nalog je, navedenih v temeljnem aktu, da na podlagi javnih razpisov in pozivov sofinancira kulturne projekte ter manjše investicije v prostore in opremo kulturnih društev. Zaradi zmanjševanja sredstev je sklad od leta 2013 naprej prenehal sofinancirati projekte za opremo in investicijsko vzdrževanje. Tako je društvom, od prej dveh možnih razpisov, ostal le še razpis za sofinanciranje projektov, ki so izvedeni kot prireditve, izobraževanja in strokovna usposabljanja ali založniški, filmski in video projekti. Kandidirati in pridobiti sredstva iz slednjega razpisa je zaradi množičnih prijav sedaj veliko težje. Iz težav na državnem nivoju naj preidem na financiranje kulturnih društev na območju Občine Markovci (v nadaljnjem besedilu občina), ki se vrši iz proračuna občine. V Folklornem društvu "Anton-Jo-že Štrafela" Markovci sem vrsto let skrbel za pripravo raznovrstnih razpisov tako na državnem kot občinskem nivoju, zato mi je to področje dokaj znano. Spodbu- Društvom in organizatorjem prireditev Spoštovani, ker želimo, da je dogajanje v naši občini vidno tako na lokalni televiziji SIP TV kot v občinskem časopisu List iz Markovcev, vas pozivamo, da ob organizaciji vaše prireditve obvestite tudi vodstvo SIP TV in Uredniški odbor občinskega časopisa. Žal se večkrat zgodi, da prireditev spolzi ravno zaradi slabe komunikacije in obveščanja. Prilagamo kontaktne podatke obeh medijev: SIP TV Branko Veselič: 041 618 044, info@siptv.si UREDNIŠKI ODBOR Irena Pukšič, predsednica: 031 349 296, irena.puksic5@gmail.com ali markovski.list@gmail.com Želimo, da dogajanje spremlja čim širši krog gledalcev in poslušalcev, zato PRAVOČASNO poskrbite, da bo obvestilo o prireditvi prišlo tudi v roke medijem. Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev je 30. AVGUSTA 2016. Pošljite ga na markovski.list@gmail.com. Kot ste lahko opazili, v vsaki številki objavimo tudi PRIREDITVENIK; čimprej nam posredujte osnovne informacije o dogodku za prihodnje mesece. Želimo vam veliko energije in idej pri snovanju prireditev. SIP TV IN Uredniški odbor Lista iz Markovcev da za pisanje članka mi je bila, da predstavim dejstva, zakaj so se društvom sredstva znatno zmanjšala ne glede na njihov povečan ali zmanjšan obseg dela. Dodatno pa so me spodbudila besede, češ »kaj se pa imate vi kulturniki za buni-ti, saj imate vsa leta enaka sredstva«. Pa jih res imamo? Analiziral sem sredstva, ki jih občina iz občinskega proračuna nameni preko javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov. Od leta 2011 do danes so sredstva tega razpisa nespremenjena v vrednosti 40.000 evrov. Društvom se jih letno razdeli po Pravilniku o sofinanciranju programov kulturnih dejavnosti. Kot sem razbral iz Predloga lokalnega programa za kulturo Občine Markovci za obdobje 2016—2019, trenutno na področju kulture deluje 12 kulturnih društev. Od leta 2010 do danes so se v program dodatno vključila 4 novonastala kulturna društva. Iz tega lahko sklepamo, da se je tako sicer enako veliki »kolač« moral razdelil na več društev in temu posledično vsa društva sedaj prejmejo manj denarja. V preteklosti so potekale spremembe meril, ki bi ustrezneje razdelila denar med društvi, vendar se brez povečanja proračunske postavke ne bo rešilo nič. Vsekakor bo v prihodnje potrebno razmisliti tudi o spremembah teh meril, ki pa seveda morajo biti usklajena z največjim možnim soglasjem med predstavniki društev in občino. Drugo zmanjšanje, kar 75 %, pa je nastalo na razpisu za izbor kulturnih projektov iz proračunske postavke oprema kulturnih društev. Leta 2011 in 2012 so sredstva na tej proračunski postavki znašala 20.000 evrov, leta 2013 10.000 evrov in od leta 2014 naprej 5.000 evrov. 12 kulturnih društev si naj torej za stroške nakupa opreme društvenih prostorov (pohištvo, računalniška oprema ...), enotnih oblačil in obuval, glasbenih inštrumentov itd. razdeli 5.000 evrov? Tudi tokrat se lahko upravičeno vprašamo, ali bo 5.000 evrov na letnem nivoju res zadostovalo za opremo vseh 12 kulturnih društev. Pisatelj Matjaž Pikalo je v reviji Sodobnost zapisal: »Dvomim, da koga sploh zanima, kako stvar z umetnikom stoji, saj se maksimalno zanimanje za njegov položaj in delo konča na točki, ko ga je treba udariti po žepu. In to je kruta resnica — da bi bilo denarja več, mora tudi umetnik več in bolje delati, da pa bi ga dobili v šah, mu je Vlada bo v letu 2016 poskrbela ZA... ..razvoj Slovenije ■sh! večja zaposlenost MLADiH povezovanje iZOBRAžEvANJA, zNANosTi iN gospodarstva se vec vlaganja v turizem ...bolj zdravo družbo « 0 MM UM» ir krajše preglednejše bolj dostopna čakalne dobe podeljevanje pomoč za pri zdravnikih koncesij starejše ..uravnotežene javne FiNANcE transparentna izboljšanje pravične poraba javnega poslovnega javne DENARJA okolja dajatve ...pravičnost in varnost rA skrb za enostavni sodni večja Ia varnost iN administrativni prometna L prebivalstva postopki varnost ...ohranjanje zelenega okolja 8« 1% hitrejša pridobitev dovoljenj prehod NA zeleno gospodarstvo trajnostna RABA ....kakovostno infrastrukturo in energetsko učinkovitos' Û prenova iN pRipRAvA energetska modernizacija izGRADNJE obnova cest iN železnic drugega tira stavb vir: www.vlada.si Prednostne naloge vlade v letu 2016 treba odvzeti vse privilegije in ga sleči, saj se bo šele potem pokazalo, kaj zmore — če bo preživel, v redu, korist, četudi minimalno, bomo imeli od njega vsi, če bo propadel, tudi O.K., nič hudega, se bo že znašel, češ »umetnik mora itak trpet, če hočemo kaj od njega imet««. Vsa kulturna društva v občini so pomembna, vsaka na svoj način in prav prizadevnost teh društev bogati kulturni program in življenje v naši občini. Kulturni program, kakršnega imamo, nam lahko zavida marsikatera občina. Denar, ki ga občina nameni kulturnim društvom, je v prvi vrsti vložen v ljudi, ti pa ga potem naprej obogatijo skozi kulturni program, ki ga izvajajo. Naj bo ta članek namenjen predvsem predstavnikom kulturnih društev, da se s povezovanjem aktivno lotijo soobliko-vanja predlogov za povečanja sredstev proračunskih postavk s področja kulture pri naslednjem proračunu občine Markovci. Naj bo zaključna misel kar sam naslov članka: »Če daš kulturi denar, si s tem sam storil kulturno dejanje.« (Vincent van Gogh) Peter Bezjak 4 Leto/ 17, številka/4, julij/2016 UST i'/. MARKOVC Gremo na prireditev? Eh, ne, ne da se mi ... Tako zelo podobno zvenijo odgovori marsikoga, ko se v poznem sobotnem ali nedeljskem popoldnevu odloča o tem, ali bo obiskal prireditev ali ne. Teh je v naši občini Markovci skozi celotno koledarsko leto kar nekaj. Še posebej okrog občinskega praznika jih na koledar vsako leto nanizamo več kot 10, sicer pa se zvrstijo v vseh štirih letnih časih, saj so velikokrat vezane na naravo in njene darove. Vse bolj se sprašujem o odnosu nas občanov do tovrstnih dejavnosti. K razmišljanju me je spodbudilo opažanje, da je na večini prireditev (obstajajo tudi izjeme), bodisi kulturni, športni, kakršnikoli drugi, obiskovalcev/gledalcev/poslušalcev le za vzorec. Še posebej na kulturnem področju se vedno znova radi pohvalimo z velikim številom pevskih sestavov za tako malo občino, za kvalitetno delo godbe na pihala, za posameznike, ki se izobražujejo in so nekateri med profesionalnimi glasbeniki ... Ampak kaj nam vse to pomaga, če je na prireditvi, ko se ti posamezniki predstavijo, zgolj 15 ljudi? Povsem logična posledica je odločitev organizatorjev prireditev, da slednjega v prihodnje ne bodo več počeli, ker enostavno pade volja, elan in konec koncev tudi izguba financ. Pa boste rekli, da je z obiskom prireditve povezan tudi denar. Do neke mere se strinjam, ampak oprostite, le redke prireditve v naši občini so takšne, kjer je vstop nanjo možen z nakupom vstopnice. Zgolj dobra volja obiskovalca in predvsem ZAVEDANJE o pomenu kulture/športa in še mnogih drugih dejavnosti je tisto, zaradi česar bi naj obiskovali prireditve. Vsakdo se je že kdaj znašel v koži organizatorja prireditve, takšne ali drugačne. Vemo, da je tudi za enostavno izpeljavo dogodka potrebnih kar nekaj poti in koordinacije. Ali ni polna dvorana, ki jih v naši občini mrgoli, obiskovalcev in aplavz publike edino zadovoljstvo, ki si ga človek lahko želi? Ni potrebnega nobenega denarja, le še stisk roke s čestitko in trud ter delo sta popla- Fotografija je simbolična vir: splet čana. Žal pa je zgodba (še enkrat poudarjam: z izjemami) v naši korantovi deželi drugačna. Strah pred »neobiskovalci« organizatorje sili, da dogodek organizirajo v čim manjšem prostoru, največkrat je to poročna dvorana občinske stavbe. 4000 občanov in strah, da prostor z 80 sedeži ne bo zapolnjen? To je preprosto sramota za občino! Spomnimo se samo letošnjega občinskega praznika. Ogromno je govora in hvalisanja o tem, koliko prireditev se zvrsti v 14 dneh praznika. Ja, vse lepo in prav na papirju, kaj pa realnost? Gospod župan je moral na vsaki izmed prireditev ljudi še posebej pozvati na osrednjo prireditev, kajti brez tega nekateri sploh ne bi vedeli, da osrednja prireditev obstaja! Pa saj ne, da sleherno gospodinjstvo dobi vabilo in točen urnik prireditev v domači nabiralnik .. Legendarne ljudske pevke, med katerimi najdemo tudi 90-le-tnico, so letos izdale novo zgoščenko. Ali se zavedamo, kakšen pomen ima to za našo prihodnost? Se zavedamo, da smo na zgoščenki ohranili zgodovinski dokument naše tradicije? Žal le nekateri, žal le več kot polovico polne poročne dvorane. Spet bom poudarila: 60 obiskovalcev proti 4000 občanom. Veliko je tudi prireditev, ki jih, oprostite izrazu, rešijo otroci, še bolje rečeno njihovi starši. Nalijmo si čistega vina, res je tako. Če ne bi nastopili otroci, njih pa ne bi prišli gledat starši, bi marsikatera prireditev ostala brez obiskovalca .. Revija pevskih zborov naše občine. Ja, v Markovcih vsi pojejo, se rado sliši. Ampak samo sliši, da pa bi obiskali katero izmed prireditev - ne, ne da se mi. Kje je zavest, kje je odgovornost vsakega občana, ki z obiskom prireditve pokaže podporo vsem tistim, ki se trudijo izpeljati dogodke? Pomisli kdo ob vsem tem, koliko dela, odrekanj, takšnih in drugačnih vaj je potrebno za eno uro prireditve? In nenazadnje, kje je narodna zavest ob državnih praznikih, ki jih obeležujemo? Žal se tudi slednje vse bolj zabrisuje .. Praznovali smo 25 let samostojne Slovenije in prostor prireditve enkrat za spremembo preselili v Sobetince. Koliko izmed vas je že obiskal novo, lahko bi rekli kar najbolj kulturni dvorani podobno dvorano v Sobetincih? Veste sploh, da obstaja? Marsikdo si je ne more privoščiti, mi smo si jo lahko, ampak niti ob državnem prazniku, ko je v njej organiziran koncert slovenskih domoljubnih pesmi, je ne obiščemo. Žalostno. Pa boste tukaj navedli še en razlog: prehiter ritem življenja, preveč obveznosti in dejavnosti. Se že zgodi, da sta dve dejavnosti na isti dan in isto uro, ne oporekam, vendar se vsi najverjetneje ne ukvarjamo z enakimi dejavnostmi. In naša tradicija, ki, hvalabogu, še vedno živi, a če ne bi bilo tistih vnetih posameznikov, ki to barko kljub vzponom in padcem peljejo naprej, bi tudi to počasi šlo v pozabo. Marsikdo nam zavida pristnost domačih navad in običajev, ki se zvrstijo ob fašenku, ob košnji na star način v Štur-movcih, ko se čez Dravo popeljejo na drugo stran in ročno pokosijo travo ter jo potem pripeljejo nazaj v Nagošejnce. Koliko nas je to prireditev že obiskalo? Upam si trditi, da zunanji obiskovalci, ne naši občani, bolj občudujejo te navade, kot mi sami .. Potem je tukaj še žetev v Prvencih. Res je, da je večkrat bilo vreme tisto, ki je zagodlo prireditvi, ampak, ali lahko podpremo tradicijo in spoštujemo organizatorje, ki se vsako leto potrudijo in dajo od sebe kar se da največ, da bi prikazali žetev na star način? Z nekaj deset obiskovalci žal ne .. Lahko bi še naštevali prireditve z enako usodo, ampak se bojim, da bi jih bilo preveč. Tolikokrat, vedno znova se društvom naroča, naj vpisujejo dogodke v občinski koledar na spletni strani občine Markovci, da se ne bi podvajale. Prav tako se tudi profil občine Markovci na družbenem omrežju Facebook trudi, da ažurnost informacij čim prej prenese svojim prijateljem z namenom, da bi bili vsi o vsem obveščeni. Ste že všečkali profil občine Markovci? Morda bo kdo ob tem komentiral, da pa le ni tako hudo in da je vseeno obiskanost prireditev na zavidljivi ravni. Ne rečem, posamezne prireditve se lahko zares pohvalijo z udeležbo, večina pa ne. Želela bi si drugačnega pristopa in predvsem razmišljanja naših domačinov. Če SAMI ne bomo podprli NAŠIH, DOMAČIH društev in če jih bodo videli le zunanji obiskovalci, pomeni, da nam ni mar za dogajanje v naši občini in da je to tako ali tako »samoumevno«, ker smo občina, ki ima kaj pokazati in smo se na ta način delovanja že navadili. Pojdite na prireditve, izkažite podporo. Potrebna je le urica ali dve in nasmeh v očeh. Jamčim vzajemno zadovoljstvo © ADR PRIREDITVENIK: • 22. in 23. julij - Aninska noč pod šotorom v Stojncih (petek: Smile band in DJ, sobota: Ansambel Saša Avse-nika) • začetek avgusta - udeležba Konjeniškega društva Nova vas in skupine picekov na 43. Mednarodnem letnem senjskem karnevalu (Hrvaška) • 15. avgust - postavitev klopotca v organizaciji PGD Markovci in druženje gasilcev ter gasilk, ob 15. uri • 21.-26. avgust - 8. Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj, ZAF center Markovci in župnijski prostori. Organizator: KUD Markovski zvon • 26.-28. avgust - tabor gasilske mladine gasilskega poveljstva Markovci na Zavrču • 27. avgust - stojnski vaški piknik pri gasilskem domu • 27. avgust - markovski vaški piknik v gasilskem domu v Markovcih • 27. avgust - srečanje vaščanov Prvencev in Strelcev, organizator: Prosvetno društvo Prvenci-Strelci • 15. september - krvodajalska akcija od 7. do 11. ure v bolnišnici Ptuj Leto/17, številka/ 4, julij2016 5 ÍJÜT (7 íVLíVKKOVCliV Odlični mladi glasbeniki iz naših krajev zaključujejo šolanje na umetniški gimnaziji Da ima glasba v naši občini prav posebno mesto, je že dolgo jasno vsem, ki spremljajo pevske zbore in njihove izjemne dosežke. Morda je malo manj znano, da imamo pri nas tudi nekaj izjemnih posameznikov instrumentalistov, ki pa se prav tako ponašajo z izjemnimi učnimi, tekmovalnimi ali celo ustvarjalnimi dosežki. Konec aprila sta se tako na Predmaturi-tetnem recitalu v Glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju pred polno dvorano poslušalcev predstavila dva izmed njih, naša občana Angelika Lajh in Jaka Horvat, oba nekdanja učenca domače osnovne šole, maturanta Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Dijaki maturanti se pogosto odločajo, da program, ki so ga pripravili za maturo, premierno predstavijo tudi pred domačim občinstvom, kot nekakšno generalko in zaključek srednješolskega obdobja hkrati. In tako smo lahko bili priča izjemnemu dogodku. Človek kar ne more verjeti, kdaj in kako sploh lahko tako mladi ljudje pripravijo nekaj tako izjemnega, zahtevnega in dovršenega. Pa ju predstavimo. JAKA HORVAT je mlad klarinetist, doma iz Bukovcev, ki je svojo glasbeno pot začel dokaj pozno, v šestem razredu OŠ, ko je začel obiskovati GŠ Karol Pahor. Njegov mentor je postal Rudi Toplak. Kljub malo skupnim letom, je Jaku uspelo narediti sprejemne na Konservatorij za glasbo in balet. In ne samo to. Tam je v naslednjih letih pod vodstvom mentorja Damijana Kolariča nanizal ogromno odličnih tekmovalnih dosežkov v tujini in doma. Še posebej odmevni pa je bil Slavnostni koncert pihalnega orkestra 20. 4. 2016, kjer je nastopi kot solist s Koncertom za klarinet in orkester št.1 v f-molu Carla Marie von Webra in požel val navdušenja. Jaka je že nekaj let igra v domači godbi, kjer smo ga večkrat lahko videli tudi v vlogi povezovalca, sodeloval pa je tudi v pevskih zborih naše občine, vendar mu v zadnjem letu čas zaradi šolskih obveznosti ne dopušča udejstvovanja, kljub temu rad priskoči na pomoč kot korepetitor ali animator. ANGELIKA LAJH je pianistka doma v Borovcih. GŠ Karol Pahor Ptuj je začela obiskovati že pri 6. letih najprej kot baletka in leto kasneje še kot učenka klavirja pri mentorju Tomu Hajšku. Tam je zelo uspešno zaključila tako baletno kot glasbeno izobraževanje ter opravila sprejemne izpite na Konservatorij za glasbo in balet za dve smeri- GLASBENI STAVEK in KLAVIR. Pod mentorstvom Lidije Maletič se je zelo uspešno udeleževala tekmovanj v tujini, hkrati pa dosegala tudi odlične učne rezultate. Tudi v domačem kraju je zelo dejavna. Že od rosnih let sodeluje v različnih Angelika Lajh Foto: arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor Foto: arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor Meta Hunjet Jaka Horvat Foto: arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor Foto: osebni arhiv Angelika in Jaka pevskih zasedbah Markovskega zvona, je večletna animatorka glasbenega tabora, slišali smo jo lahko pri pevskem zboru KOR, vseskozi pa uspešno korepetira šolske zbore. Angelika pa je dejavno tudi na skladateljskem področju in je s svojimi glasbenimi stvaritvami prepričala velik del strokovne javnosti. Ker je ustvarjalnost vodilo napredka, je treba tovrstno dejavnost še posebej izpostaviti. Iz naših krajev izhaja še ena maturantka omenjenega konservatorija, META HUNJET, ki si prav tako s svojimi izjemnimi uspehi zasluži pozornost občine od koder izhaja njena mama Janja in kjer živi njena babica Karolina Pičerko. Tudi Meta je svojo glasbeno pot začela v GŠ Karol Pahor najprej kot baletka, flavtistka, navsezadnje pa kot izjemno uspešna tolkalistka. Tako smo lahko tudi Meto pogosto srečevali na različnih nastopih, posebej odmevni pa so bili njeni učni in tekmovalni dosežki. Tudi ona se ponaša z odličnimi skladbami, ki so bila izvedena na Večerih mladih komponistov dija- kov in so bila deležna veliko pozornosti priznanih skladateljev in občinstva. Za strokovno mnenje o oceni ustvarjenih skladb Angelike Lajh in Mete Hunjet smo poprosili g. Dominka Cvitaniča, magistra glasbe. SKLADATELJSKI OPUS MLADIH GLASBENIC Konservatorij za glasbo in balet Maribor že 10 let prireja večere mladih komponistov dijakov, kjer premierno izvedejo izbrane skladbe svojih dijakov. Zadnji tri leta smo tako lahko prisluhnili tudi kompozicijam omenjenih dijakinj Angelike in Mete. Gospod Cvitanič je analiziral dela obeh mladih skladateljic ter zapisal: »Meta Hunjet se je prvič predstavila v javnosti leta 2014 s svojo skladbo JUŽNI VETER. Z omenjeno skladbo za komorno zasedbo tolkal je opozorila nase. V letu 2015 se je predstavila s skladbo IN ACTION in tako na skupnem skladateljskem večeru ljubljanskega in maribor- skega konservatorija odlično zastopala barve svoje šole. Skladateljsko najbolj dovršeno pa je njeno zadnje delo z naslovom PLES VESOLJA, ki je sestavljeno iz treh stavkov Venera, Jupiter in Mars. Praizvedba omenjenega dela je bila v aprilu 2016 v nabito polni Unionski dvorani v Mariboru na jubilejnem 10. Koncertu mladih komponistov. V prvem stavku nas mlada skladateljica popelje kar na Venero s pomočjo domiselne uporabe loka viole na vibrafonu doseže mistično zvočnost, k prepričljivosti momenta pa pripomore še vizualni učinek - projekcija vesolja. Kot smo v glasbi navajeni, običajno počasnejšemu stavku sledi ritmično bolj izrazit stavek, v tem primeru Jupiter. Vibrafonu se pridružijo še druga tolkala, ki ustvarjajo razgibano zvočnost in prepletenost in izmenjavanje tem. V zadnjem stavku, z naslovom Mars, pa Meta z uporabo le ritmičnih tolkal izrazi skorajda vojaško energičnost, ki je že tradicionalno pove-zna s tem rdečim planetom. Meta v svojem skladateljskem opusu vseskozi išče nove zvočne možnosti. Najraje posega po tolkalih, ker jih najbolje pozna in ker so možnosti kombiniranja res raznolike. Ples vesolja je bil izveden še v preteklem mesecu na gostovanju v Ljubljani. Angelika Lajh se je tudi prvič javnosti predstavila kot skladateljica leta 2014 s skladbo SONCE, napisano za zbor in solistko. Ker je sama ustvarila besedilo, hkrati pa zbor sama pripravljala in tudi dirigirala na nastopu, je bila zvočno zelo učinkovita in prepričljiva. V naslednjem letu se je na koncertu dijakov predstavila s skladbo ZMEŠNJAVA NA KONSERVATO-RIJU in je res na humoren, izviren in za vse nas, ki smo dneve preživljali na konserva-toriju, na precej resničen način prikazala dogajanje na omenjeni šoli. Prepletanje tem znanih skladb, kot prikaz vadenja več učencev v istem prostoru. Navsezadnje pa tudi njihovo skupno muziciranje, zača-ranost v glasbi in ki je resnično prisotna na omenjeni šoli. Zanimive glasbene in scenske domislice so privabile nasmeške na usta vseh prisotnih. Tudi zadnja izvajana skladba z naslovom ŽIVETI SE MI MUDI, je izjemno zanimiva z več vidikov. Spet se je pokazala kot avtorica besedila in pokazala svojo drugo plat osebnosti -razmišljajočega mladega človeka, ki se že v rosnih letih ubada s pomanjkanjem časa in ihto vsakdanjega človeka. Skladba je napisana za solista in mešani zbor. S prepletanjem različnih tem in poseganjem po bogatih harmonijah, še posebej pa z uporabo drugi zvočnosti (šepet, govor, tleskanje...) ter scensko zamišljenim delom, je ustvarila izjemno prepričljivo in tehtno delo. Oblikovala jo je tako, da se skladba zaključi z delno ponovitvijo prvega dela, v katerem se sprašuje zakaj sploh živi, kako naj živi in zaključi, da je lepo živeti. Domiselna razdelitev zbora v drugem delu skladbe na dobre in slabe misli, ki se prerekajo v glavi posameznika, pa še vizualno pomagajo k prepričljivosti skladbe.« Omenjene skladbe so na voljo za poslušanje tudi na vsem znanem spletnem ponudniku glasbe, bile pa so deležne veliko pozitivnih kritik tako osebno, kot v člankih v različnih revijah in publikacijah. Patricija Majcen 6 Leto/ 17, številka/4, julij/2016 UST I V. MARKO VC 14. revija mladih orglavcev Slovenije V soboto, 28. maja, smo doživeli krasen orgelski dogodek, in sicer 14. revijo mladih orglavcev Slovenije. Letos smo se popeljali v Markovce niže Ptuja, kjer so krasne orgle Mariborske orglarske delavnice s 25 registri, dvema manualoma in pedalom. Dispozicija orgel je moderna in zajema mešanico netipično baročnih in romantičnih registrov, kar ponuja dokaj široko paleto možnosti za izvajanje raznolikih orgelskih del. Udeleženci revije smo bili iz vse Slovenije, tako da je bila v Markovcih zbrana zelo pisana druščina z enim samim ciljem: srečati se z mladimi orgelskimi navdušenci ter se predstaviti kar se da najboljše. Udeležili smo se je orglavci iz GŠ Celje, GŠ Nazarje, GŠ Fran Korun Ko-željski Velenje, GŠ Ljubljana Vič- Rudnik, GŠ Marjana Kozine Novo Mesto, GŠ Ško-fja Loka, GŠ Kranj, GŠ Ilirska Bistrica, ZGŠ Antona Martina Slomška Maribor, ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, Glasbenega ateljeja BACH in Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Udeleženci so bili iz nižje kakor tudi iz srednje stopnje izobraževanja. Pripravili so vsak po eno skladbo, na orgle v Markovce pa so se zapeljali že med tednom in se spoznavali z inštrumentom, registrirali in pripravljali vse potrebno za lep nastop. Župnija Sveti Marko niže Ptuja in Občina Markovci sta zelo povezani in navdušeni smo bili nad njihovo gostoljubnostjo. V sodelovanje in podporo so stopila društva občine Markovci in popestrili dan za vse udeležence in njihove spremljevalce. V cerkvi je na ta dan potekalo še nekaj obredov in med tem časom smo bili animirani z ogledom zbirke etnološke dediščine, ob 14. uri nas je pričakal topel obrok, nato smo se tik pred revijo še vodeno uigrali na orglah in pred skoraj polno cerkvijo odigrali koncert. Kar se je dogajalo na koru, je bilo preko projekcije ■ na platno vidno tudi spodaj pred oltarjem, tako da smo lahko še bolj z užitkom spremljali gibe mladih orglavcev, ki morajo obvladovati mnogo veščin hkrati. 14. revijo mladih orglavcev Slovenije je organiziralo Slovensko orgelsko društvo v soorganizaciji z župnijo Sv. Marko niže Ptuja in Glasbenim ateljejem BACH, ki ga vodi dolgoletna članica slovenskega orgelskega društva Marjeta Urbanič Rudolf. Glasbeni atelje BACH je ustanovljen prav z namenom širiti orgelsko glasbo skozi dogodke in poučevanje na severovzhodnem delu Slovenije. Ustanovljen je bil julija 2015 in je na vseslovenskem dogodku sodeloval prvič. Ob koncu koncerta je vse zbrane nagovorila predsednica Slovenskega orgelskega društva Andreja Golež Gruden, ki je s toplo besedo povabila vse prijatelje orgelske glasbe tudi na druge dogodke, ki jih organizira SOD v letu 2016. Poletni orgelski ciklus je že v teku, v jeseni Slovenski orgelski dan in še in še. Po uradnem delu v cerkvi smo se družili v župnijski dvorani, kjer smo bili pogoščeni, z lepo besedo nas je nagovoril tamkajšnji g. župnik Janez Mau-čec, vsi udeleženci in njihovi mentorji pa so prejeli tudi priznanja za udeležbo na 14. Reviji mladih orglavcev Slovenije in knjižico o markovskih orglah za spomin, ki je bila izdana ob blagoslovu orgel. Hvala Stvarniku za krasen inštrument, za sposobnost, da znamo nanj igrati in za prelepo srečanje, ki nam bo ostalo še dolgo v spominu. Marjeta Urbanič Rudolf Pevsko pestra sezona KD Alojz Štrafela Markovci V minulih dneh smo pevci moškega pevskega zbora KD Alojz Štrafela Markovci uspešno zaključili pevsko sezono 2015/2016. Pevski večeri ob torkih in petkih bodo v ustaljenem ritmu spet na sporedu v mesecu septembru. Kljub ljubezni do petja in druženja s pevskimi prijatelji bo oddih, ki je pred nami, več kot dobrodošel in predvsem zaslužen, saj smo v zadnjem letu bili zelo aktivni. Pesmi so iz naših grl zadonele na številnih nastopih. Tudi letos smo se odpravili na intenzivne pevske vaje v Simonov zaliv, kjer smo naš pisan repertoar še nadgradili. V sklopu občinskega praznika naše občine smo 23. aprila organizirali občinsko revijo pevskih zborov, kjer smo skupaj z ostalimi nastopajočimi predstavili nabor pesmi za Večerno pesem. Nastopu na občinski reviji je hitro sledil še drugi; tokrat smo zapeli na slovesnosti ob prazniku dneva upora proti okupatorju, ki je potekala v do zadnjega prostega sedeža polnih starih ptujskih zaporih. Mesec maj je bil za nas čisto pravi pevski mesec, saj smo nastopili kar trikrat. V petek, 6. maja, smo se odlično odrezali na Večerni pesmi v Gimnaziji Ptuj. Dobra ocena spremljevalke prireditve in zadovoljstvo našega zborovodje sta nam dala še dodatni zagon pred »finalom« ali z drugimi besedami našim koncertom, ki je bil le- tos že 48. po vrsti. Tisti, ki nas poznate, ste vajeni drugačnosti in nekaterih novosti koncertnega programa v zadnjih letih. Verjamemo, da smo vas tudi letos pozitivno presenetili. Kvalitetna vokalno-instrumentalna izvedba programa, igrani prizori na odru, skrbno izbrana video projekcija v navezavi s programom, zadovoljni obrazi množice ljudi v dvorani ... Tako bi lahko opisal naš koncert, ki je bil v soboto, 14. maja, v veliki večnamenski dvorani v Markovcih. Trudimo se, da obiskovalcem naših koncertov nudimo nekaj novega. Lahko bi rekel, da gre za kulturne dogodke, kjer zraven ubranega moškega petja publiki ponudimo tudi zgodbo s pestro vsebino. Imamo ideje, močno voljo, smo sposobni in motivirani. Ob vsem naštetem ima pri sestavljanju našega programa zelo pomembno vlogo naš zborovodja Uroš Sagadin, s katerim smo se odlično ujeli. S prenovljenim repertoarjem so naši nastopi postali zanimivejši in privlačnejši. Tudi letos je bilo tako, saj smo po besedah obiskovalcev pripravili odličen koncert s privlačno vsebino. Poimenovali smo ga »Le kdo tam prepeva?« Rdeča nit zgodbe sta bila petja željna cigana iz večini poznanega jugoslovanskega filma Ko to tamo peva?, čigar vlogi sta odlično odigrala naša pevca Mirko Štumpf in Mi- ran Zorko. Njun cilj v zgodbi je bil pridružiti se moškemu pevskemu zboru, kar jima je na koncu prireditve tudi uspelo. Kot posebnost letošnjega koncerta lahko omenim tudi prisotnost multimedij-skih vložkov (odlomki iz filmov, risank) v programu in povezovanje koncerta, ki sem ga v sodelovanju z obema glavnima likoma iz omenjenega filma prevzel kar sam. Na koncertu so kot gostje zapele pevke Ženskega pevskega zbora KD France Prešeren iz Vidma pri Ptuju pod vodstvom dirigentke Mateje Krajnc. Vtisi po koncertu so bili izjemni. Številne pohvale obiskovalcev pričajo o našemu napredku, zato lahko tudi v naslednjem letu z gotovostjo pričakujete nekaj unikatnega in dobrega. Da je bil konec sezone resnično pevski, smo v petek, 27. maja, nastopili še na snemanju televizijske oddaje Polje, kdo bo tebe ljubil?, ki je potekala v Trničah v občini Starše. Konca še ene pevske sezone so vesele tudi naše partnerke in žene, saj nas v času, ko ni pevskih vaj, lažje zadržijo doma. Pevci se vam iskreno zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje. Pa nasvidenje v naslednji pevski sezoni! Marko Kunčnik predsednik KD Alojz Štrafela Markovci Leto/17, številka/ 4, julij2016 7 VA MÍVRKOVCUV Zlata priznanja za poplačan trud in delo Pestro pomladansko dogajanje v Kul-turno-umetniškem društvu Markovski zvon se je letos prevesilo v zgodnje poletje in zaključilo z uspešnimi nastopi vseh sodelujočih. April je bil zapolnjen s kar tremi revijami pevskih zborov, na katerih so nastopili člani KUD-a. Komornemu pevskemu zboru Glasis smo s tekmovalnim repertoarjem lahko prisluhnili tudi na Prijateljskem koncertu v farni cerkvi. Na tekmovanju v Bratislavi so uspešno zastopali našo državo in dobili zlato priznanje. Koncert z naslovom Srečno mlada Slovenija1, je pevcem in pevkam MeCePZ sv. Marko prinesel začetek poletja in hkrati zaključek pevske sezone. Cerkvene, občinske in posvetne revije V cerkvi sv. Jurija na Ptuju je 10. aprila na tretjo velikonočno nedeljo zazvenela revija cerkvenih pevskih zborov dekanije Ptuj-Zavrč, ki so se je udeležili tudi člani Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon. Pevke in pevci cerkvenih pevskih zborov sv. Marko in Jutranja zarja so skupaj s trinajstimi zbori sončno nedeljo v aprilu polepšali s cerkveno glasbo. V čast praznika Kristusovega vstajenja je vsak zbor odpel velikonočno pesem, ki ji je sledila še pesem namenjena svetniku. Ob zaključku so cerkev napolnili glasovi vseh udeleženih zborov, združenih v skupno pesem, s katero so pozdravili fatimsko Mati božjo in tako sklenili prijetno druženje ob glasbi. V želji po skupnem koncertu markovskih pevskih zborov in godbenikov so tudi letos v soboto, 23. aprila, v okviru 17. občinskega praznika na občinski reviji zazveneli ubrani glasovi naše občine. Vlogo gostitelja so prevzeli člani Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci, ki so prireditev prenesli v Markovce. Zvrstili so se nastopi šestih zborov in godbe na pihala. Letos sta prvič nastopila tudi otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Markovci. Svojo glasbo so nam v poku-šino ponudili pevci in pevke Komornega zbora Kor, ki jih vodi dirigent Daniel Te-ment, člani Mešanega pevskega zbora sv. Marko, ki jih vodi Alenka Domanjko Rožanc, zborovsko glasbo je začinila Pihalna godba Markovci pod vodstvom profesorja Petra Gojkoška, pevke in pevci Otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček pa so program popestrili z izvirno koreografijo. Koncert so sklenili gostitelji, člani Moškega pevskega zbora Alojz Štrafela Markovci. S sodelovanjem so drug drugemu izkazali podporo, zbori pa so s tem predstavili repertoar pripravljen za območne revije in različna tekmovanja. V aprilu se je na Ptuju oglasila Večerna pesem - 42. območna revija Foto: arhiv društva Na predvečer državnega praznika je v Sobetincih potekal koncert slovenskih domoljubnih pesmi z naslovom Srečno, mlada Slovenija! pevskih zborov. V četrtek 5. maja je v dvorani Gimnazije Ptuj nastopilo devet zborov, med njimi tudi Komorni zbor Glasis in Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko KUD-a Markovski zvon. Oba zbora sta na reviji prejela pozitivne kritike in si pridobila umestitev na regionalno raven. Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček se je tudi letos udeležil cerkvene revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bila 29. maja, pri sv. Juriju na Ptuju. Pia Majerič in Rebeka Mikša uspešno vodita mlade nadobudneže že drugo sezono in v zbor vnašata svežino in nov repertoar. K temu pripomorejo tudi mladi nadarjeni glasbeniki. Z letošnjim letom otroci pri sveti maši samostojno prepevajo vsako tretjo nedeljo v mesecu. Prepričali so nas, da so pridni in predvsem dobri pevci. Svoje pevsko leto so sklenili z zaključnim piknikom 19. junija. Že konec avgusta se bodo srečali na 8. Mladinskem glasbenem taboru v Markovcih. Zavidljivi uspehi video sekcije Akcija! Naša video sekcija Akcija! se je tudi letos uvrstila na državno tekmovanje v vide-omontaži v okviru Festivala inovativnih tehnologij v Ljubljani. Njihovo delo je bilo kronano z neverjetnim uspehom: šestimi zlatimi in dvema srebrnima priznanjema ter s tremi nazivi državnih prvakov. »Zlati snemalci« so Eva Kuhar (naziv državne prvakinje), Urška Horvat in Lara Roškar, v srednješolski kategoriji pa Katarina Tement (naziv državne prvakinje), Adam Veselič, Tilen Milošič, Matic Šešerko. Zlato priznanje in naziv državne prvakinje v fotografiji je prejela Bernarda Topolovec. 11. junija so se skupaj s starši udeležili državne podelitve nagrad v Cankarjevem domu, kjer sta dve članici sekcije prav tako režirali prireditev. Čestitamo jim za neverjetne uspehe! Prijateljski koncert in zlata Bratislava V sredini junija se je Komorni zbor Glasis odpravil na mednarodno zborovsko tekmovanje v Bratislavo na Slovaško in pred tem pripravil predtekmovalni oz. Prijateljski koncert, kot so ga poimenovali. V goste so povabili Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja in Vokalno skupino Karina iz Kozine. Uro in pol trajajoč koncert je predstavil raznolik nabor skladb vseh treh zasedb, ki so obljubile, da se bodo v takšnem sestavu redno srečevale na koncertih. Prijateljski koncert je bila lepa popotnica za člane KZ Glasis, ki so se v Bratislavi pomerili s še 9 evropskimi zborovskimi zasedbami. Prijavljeni zbori so zapeli v sedmih različnih kategorijah: otroški zbori do 12 let, otroški zbori do 16 let, kategorija ljudskih pesmi, otroški zbori do 16 let, komorni zbori, mladinski zbori do 21 let in odrasli mešani zbori. Komorni zbor Glasis si je s prejetimi 27 točkami zaslužil zlato, ob tem pa prejel še posebno nagrado za dramaturgijo izvedbe koncertnega programa. Ta je bil pester in stilno raznolik. Zbor se je predstavil z Gallusovim 8-glasnim madrigalom Pater noster, Mendelsohnovo Jauchzet dem Herrn ter s slovenskima avtorjema najmlajše skla-dateljske generacije: Magnum mysterium Andreja Makorja ter Cantate Domi-mo Tineta Beca. Grand prix tekmovanja oz. absolutni zmagovalec po številu prejetih točk je postal otroški zbor estonske televizije (Estonija) s prejetimi 28 točkami, takoj za njimi jim sledi Komorni zbor Glasis. MPZ GŠ Ljutomer je postal absolutni zmagovalec v svoji kategoriji in prejel zlato, ostala dva slovenska predstavnika pa se lahko pohvalita s srebrnim priznanjem. Komorni zbor Glasis počasi raste in vedno znova nadgrajuje svoje delo, ob tem pa razvija zborovsko zavest, ki je pri slehernem pevcu izrednega pomena. Poleg lani osvojenega zlatega priznanja na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Olomoucu na Češkem in zlatem priznanju z odliko, prejetim na 5. regijskem tekmovanju na Ptuju novembra lani, bodo za zaključek tretjega leta prepevanja v svoj mozaik dodali še tretje zlato. Srečno, mlada Slovenija! Nazadnje mu je ostalo polno pe-rišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava pa do Gorjancev in je rekel: Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! Te besede je Ivan Cankar v zgodbi Kurent namenil naši domovini Sloveniji, KUD Markovski zvon pa je sledil njegovim besedam in 24. junija na predvečer državnega praznika - dneva državnosti - ljubezen do domovine izrazil v pesmi. Koncert, ki je 25-letnici vzklikal Srečno mlada Slovenija!, so pevke in pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko izpeljali v vaški dvorani v Sobetincih. Topel poletni večer je krasila glasba, v celoti namenjena ljubljeni domovini. Zbrane je najprej nagovorila Zdravljica kot simbol samostojne Slovenije. V nadaljevanju smo lahko prisluhnili različnim sloven- Foto: arhiv društva Najmlajši Zvončki vsako tretjo nedeljo v mesecu samostojno prepevajo pri sveti maši, kjer petje obogatijo z ritmičnimi inštrumenti. Foto: arhiv društva Po treh letih prepevanja je KZ Glasis v svojo zbirko pospravil še tretje zlato. 8 Leto/ 17, številka/4, julij/2016 Foto: arhiv društva Foto: arhiv društva Državne prvakinje z mentorjem_ skim domoljubnim pesmim, med njimi tudi pesmi Jakoba Aljaža Oj, Triglav, moj dom. Prav posebno mesto si je na tem koncertu prislužila pesem pokojnega Slavka Avsenika, ki govori o tem, da je slovenska pesem kot viharnik vrh gora -ker je slovenskih korenin in ker raste iz srca. Naj praznični duh in ponosno zrenje na našo prelepo domovino ohranja narodno zavest, ozaljšano s slovensko pesmijo. Zaključni izlet Društvo je še eno uspešno pevsko sezono zaključilo z dvodnevnim izletom na Gorenjsko. Pevci in pevke so si ogledali Kamnik, se sprehodili po Volčjem potoku ter sodelovali pri sveti maši v župniji Šenčur in se po njej tudi predstavili tamkajšnji publiki ter predstavili domačo župnijo in občino. Naslednji dan so obiskali Brezje, Planico ter izlet sklenili v Avseni-kovi rojstni vasi, kjer smo imeli čast zapeti tudi v dvorani Pri Jožov'cu, kjer snemajo televizijsko oddajo Slovenski pozdrav. V poklon velikemu skladatelju so v Begunjah še enkrat zapeli njegove verze Kot viharnik vrh gora naša je slovenska pesem, veje širi do neba, korenine do srca... Staša Meglč in ADR Nadvse uspešna video sekcija z mentorjem in spremljevalci, njihovimi starši, na sprejemu v Ljubljani. Foto: arhiv društva Komorni zbor Glasis je v Bratislavi dosegel 2. absolutno mesto tekmovanja Foto: arhiv društva Zaslužen izlet članov društva KUD Markovski zvon se je zaključil pod planiško velikanko. Leto/17, številka/ 4, julij/2016 9 VA rVLíVRKOVCIiV Jože Capuder, častni član Občinskega Odbora Rdečega Križa Markovci Na letni skupščini OORK v maju je bil sprejet sklep za podelitev zahvale in častnega članstva dolgoletnemu neumornemu prostovoljcu Jožetu Capudru iz Prvencev. Njegovo prostovoljno delovanje v Rdečem križu sega v leto 1966, kjer je najprej začel pomagati na območnem združenju Rdečega križa Ptuj, še isto leto pa je že bil včlanjen v tedanji krajevni odbor Rdečega križa Markovci. Njegovo delo je povezano tudi z njegovim poklicnim delom, saj je 40 let bil voznik reševalnega vozila. V krajevnem odboru je bil dolga leta blagajnik, pomagal pa je v večini akcij, ki so se izvedle. Spominja se pokojne Terezije Maroh, ki je v krajevnem odboru bila zadolžena za krvodajalstvo, dolgoletnega predsednika pokojnega Alojza Solina, z njim pa se je tudi na neki način ustavilo delovanje krajevnega odbora. Spominja se, da se je v organizaciji Rdečega križa pred mnogimi leti veliko dogajalo: organizirale so se krvodajalske akcije, polni avtobusi ljudi, ki so bili pripravljeni darovati kri. "Res je bilo tudi, da marsikdo ni hodil v službo in si ji lahko vzel čas, saj je bila krvodajalska akcija pravi dogodek za kmečkega človeka. Delili smo tudi hrano, vendar ne toliko, ker je ni bilo; omarice prve pomoči so bile v vsaki vasi po ena. Navadno je bila shranjena pri poverjeniku Rdečega križa v vasi," nam pripoveduje gospod Jože. Leta 2006, ko se je ustanovil OORK, smo gospoda Capudra prosili, če nam pomaga z njegovimi izkušnjami in seveda se je takoj spet včlanil v RK. Njegovo prostovoljno delo pa ni bilo vidno samo v Rdečem križu, temveč povsod, kjer je to bilo potrebno. Bil je član upravnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Pomagal je ob prvih šolskih dnevih, ko so poskrbe- Foto: Marija Prelog Jože Capuder, prejemnik zahvale in častnega članstva OORK Markovci ter drugih številnih zahval li za varno pot otrok v šolo in izven nje. Bil je tudi med ustanovnimi člani Kultur-no-prosvetnega društva Prvenci-Strelci. Leta 1973 so vaščani sami s prostovoljnim delom zgradili prosvetni dom. Leta 1984 je bil tudi med ustanovnimi člani PGD Prvenci-Strelci, včlanjen pa je tudi v ribiško društvo občine Markovci. Številna priznanja in zahvale, ki krasijo steno njegove sobe, dokazujejo veličino prostovoljnega dela Jožeta Capudra. Za ves trud in vnemo prostovoljnega dela na različnih področjih, ne le v Rdečem križu, se mu iskreno zahvaljujemo, saj je vzgled vsem nam mlajšim, ki nadaljujemo njegovo delo. Marija Prelog Ekipi prve pomoči na regijskem tekmovanju V soboto, 14. maja, je v občini Žetale potekalo regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK. Preverjanja se je udeležilo devet ekip in med temi sta bili tudi dve ekipi iz naše občine. Več kot pohvalno je, da se je na pobudo poveljnika CZ Ivana Goloba oblikovala ekipa šestih mladih bolničarjev, ki so letos spomladi opravili 80-urni laični tečaj za bolničarja. Ekipo je opremila Območna organizacija Rdečega križa Ptuj, zastopali pa so jo OORK Markovci, druga ekipa CZ pa že nekaj let uspešno sodeluje na regijskih preverjanjih. Pripravljenost in usposobljenost ekip se je preverjalo na 4 delovnih mestih (DM). Na 1DM se je zgodila delovna nesreča v gozdu, na 2DM potres in je prišlo do sesutja zgradb, na 3DM je bila množica migran-tov, na 4DM pa se je zgodil požar v planinski koči. Ekipe smo morale pokazati veliko znanja, usposobljenosti in iznajdljivosti pri oskrbi poškodovancev. Tudi delo ekip je zelo stresno, saj je oskrba ponesrečencev omejena na določen čas. Največjo odgovornost nosi vodja ekipe, saj je odgovoren za triažo. Tudi letos je glavni poudarek usposabljanja bilo oživljanje ponesrečencev z defibrilatorjem (AED). Na vseh DM je bilo potrebno oživljanje ob sumu zastoja srca, seveda pa so bile prisotne tudi druge poškodbe. V maju so po gasilskih domovih naše občine potekale delavnice uporabe de- 10 fibrilatorja za naše občane, ki so jih izvedli člani ekip prve pomoči. Izvedle so se v Markovcih, Prvencih, Bukovcih in Stojncih. V ostalih vaseh bodo potekale v jesenskem času. Trenutno je en defibri-lator nameščen v avli športne dvorane v osnovni šoli in drugi na vaško-gasil-skem domu v Prvencih. S strani občine je obljubljeno, da se še namestita dva. Člani obeh ekip so prostovoljci z »dušo«, saj se zavedajo, da porabljen čas, ki so ga vložili v vaje, ni bil zaman. Ekipo CZ so sestavljali: vodja Andrejka Mislovič in člani Lidija Meško, David Mi-slovič, Hedvika Rojko, Danica Lenart, Domen Murko in Marija Prelog. Ekipo OORK so sestavljali: vodja Nina Prelog in člani Mira Porič, Sara Kostanje- vec, Miha Forštnarič, Aleš Vreš in Valerija Šmigoc. Člani ekipe se želimo zahvaliti poveljniku CZ naše občine, Ivanu Golobu, da nas je vzpodbujal in bodril na vajah, saj smo sami prostovoljci in nas vodi zavest, da pomagamo sočloveku, ko potrebuje pomoč. Marija Prelog Foto: arhiv Ekipi prve pomoči CZ občine Markovci in OORK Markovci Leto/17, številka/ 4, julij/2016 10 UST (7 [Vi. A K KO VC 150 let Rdečega križa v Sloveniji Rdeči križ na Slovenskem deluje od leta 1866, ko je bilo na Kranjskem pod Av-stro-Ogrsko ustanovljeno prvo Žensko društvo za pomoč ranjenim in hudo bolnim vojakom". Leta 1879 se mu je pridružilo še moško "Domoljubno pomoč-no društvo deželno", ki se je leta 1902 združilo z ženskim društvom in kot del avstro-ogrskega društva Rdečega križa delovalo do konca prve svetovne vojne. Od leta 1921 do 1941, do razpada Kraljevine Jugoslavije, je slovenski Rdeči križ deloval kot Banovinski odbor Rdečega križa Kraljevine SHS in pozneje Rdečega križa Jugoslavije. Ob razpadu Kraljevine Jugoslavije so bili jugoslovanski Rdeči križ in posamezna društva razpuščeni. Leta 1942 je italijanski okupator ustanovil Rdeči križ ljubljanske pokrajine, po kapitulaciji Italije pa je slovenski Rdeči križ deloval pod nemškim okupatorjem, a le do leta 1944, ko je bil odbor RK poslan v internacijo. 18. junija 1944 so na osvobojenem ozemlju v Gradcu v Beli krajini ustanovili Rdeči križ Slovenije. Po koncu druge svetovne vojne je Rdeči križ Slovenije deloval kot del Rdečega križa Jugoslavije. Leta 1991, po agresiji na Republiko Slovenijo, je Rdeči križ Slovenije izstopil iz Rdečega križa Jugoslavije. Leta 1993 sta Mednarodni odbor Rdečega križa ter Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca priznala Rdeči križ Slovenije kot samostojnega in enakopravnega člana Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Občinski odbor rdečega križa Markovci deluje od leta 2006 in prostovoljci se trudimo, da sledimo načelom ustanovitelja Rdečega križa Švicarja Henrya Dunanta, ki je bil tudi Nobelov nagrajenec za mir. Du-nant je že kot mlad fant pomagal socialno šibkim ljudem in kasneje vojnim ranjenj-cem. Tako je tudi v našem OORK (občinski odbor rdečega križa) zelo pomembno, da že šolarje v nižjih razredih seznanjamo z delom in jih tudi slavnostno sprejmemo v podmladek. Tako smo sprejeli 25 mladih članov drugih in tretjih razredov, ki so zavzeto poslušali mentorja podmladka v osnovni šoli, učitelja Milovana Miluniča. Podmladek že nekaj let tradicionalno pripravlja »Drobtinice« ob svetovnem dnevu hrane, zbira prispevke na Markovem bazarju na Markovo nedeljo, vzpodbuja zbiranje plastičnih zamaškov ... Občinski odbor rdečega križa Markovci je v maju imel tudi občni zbor, kjer so pregledali delo in načrte za vnaprej. Za naš občinski odbor je značilno, da večinoma dela pripravlja skupno z župnijsko Karitas, saj imata obe humanitarni organizaciji enako poslanstvo - pomagati ljudem in jih osveščati na različnih področjih. Marija Prelog Slovenski in svetovni dan krvodajalcev Priznanje za 30-krat darovano kri je prejel Marjan Bezjak. 4. junija tradicionalno praznujemo dan slovenskih krvodajalcev, saj so prav na ta dan leta 1945 v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali. Ta pomemben mejnik na področju transfuzijske službe oz. krvodajalstva praznujemo kot dan krvodajalstva v Sloveniji. Kri je najdragocenejše zdravilo, ki nima cene in ki pomeni življenje. Številni jo dnevno brezplačno darujejo, da bi s tem povrnili zdravje in rešili življenje anonimnim posameznikom. 14. junija vsako leto države sveta praznujejo svetovni dan krvodajalcev. Ta dan se še posebej širi zavedanje o pomembnosti varne krvi in krvnih pripravkov. Vsako sekundo po vsem svetu ljudje vseh starosti in različnih življenjskih slogov potrebujejo za ohranitev ogroženega življenja transfuzijo krvi. Letošnji svetovni slogan krvodajalstva je »Kri nas povezuje«, s čimer se javnost želi opozoriti, kako je za vsako državo pomembna aktivna in nemotena preskrba s krvjo. Za to je potrebno vključevanje velikega števila ljudi, ki prostovoljno darujejo kri. Dan slovenskega (in hkrati svetovnega) krvodajalstva je Rdeči križ Slovenije obeležil na tradicionalnem, letos že 27. srečanju krvodajalcev Slovenije, ki je bilo v soboto, 11. junija, v Veržeju. Udeležili so se ga tudi krvodajalci iz naše občine, v torek, 14. junija, pa je OORK organiziral tudi krvodajalsko akcijo. Zelo pomembni so redni krvodajalci, kajti zagotavljajo najbolj varno kri in omogočajo zadostno zalogo krvi in krvnih pripravkov določenih krvnih skupin. Biti krvodajalec ne pomeni samo humanega dejanja, ampak tudi prioriteta posameznikov, da so zdravi in sposobni prebroditi »strah pred debelo iglo«, da smejo kri darovati ljudem, ki jo v določenih trenutkih potrebujejo. Krvodajalci zato resnično smejo biti ponosni na svoja dejanja. Vabimo tudi mlade, da se nam pridružijo v rednih krvodajalskih akcijah. Na letošnjem sprejemu krvodajalcev pri županu naše občine so priznanja in značke za lansko leto prejeli: • za 5-krat darovano kri: Vlad ko Ke-lenc, Marjana Kristovič, Marija Bezjak, Matej Bezjak, Tadej Čeh, Andrej For-štnarič, Aleš Janžel, Alen Kosec, Tomaž Klaneček, Emil Peklar, Marjana Mar, Vladimir Šuen, Tomas Šrumberger, • za 10-krat darovano kri: Tomaž Kla-neček, Robert Strauss, • za 15-krat darovano kri: Tadej Cimer- man, Kristina Kuhar, Ivan Korošec, Silvo Strelec, Justina Zorec, • za 20-krat darovano kri: Andrej Vaj-da, Edvin Horvat, • za 25-krat darovano kri: Milan Frank, Aleš Forštnarič • za 30-krat darovano kri: Marjan Bez-jak • za 45-krat darovano kri: Renata Plo-hl, Andrejka Mislovič, Slavko Arklinič, Franc Prelog, Jožef Strelec • za 50-krat darovano kri: Janko Zele-nik • za 100-krat darovano kri: Janko Ko-drič Vsem prejemnikom priznanj želimo obilo zdravja z žežljo, da bodo še naprej smeli svoje rdečo zlato deliti soljudem, ki jo potrebujejo. Hvala vam v imenu tistih, ki ste jim z darovano krvjo rešili življenje. Marija Prelog Foto: arhiv Utrinek s podelitve, ki je potekala v Sobetincih. Leto/17, številka/ 4, julij/2016 11 Bukovski mladi gasilci v vrhu gasilskih ekip v državi Pionirke so vajo z vedrovko opravile izvrstno, skupno so dosegle najboljši čas. Foto: Patricija Majcen Tudi pionirji so vajo opravili brez napak. Foto: Patricija Majcen Za nami je izrazito delovno leto, leto katero zgodbo - pravljico so napisali člani gasilske mladine iz Bukovcev. Pionirji, pionirke, mladinci so člani Prostovoljnega gasilskega društva Bukovci in si vsekakor zaslužijo našo pozornost. Mladi gasilci so se kar s tremi ekipami uvrstili na mladinsko gasilsko tekmovanje, ki je potekalo v nedeljo, 12. junija, v Kopru. Ekipe so morale opraviti ciklus tekmovanj na nivoju občin, gasilskih zvez in gasilskih regij. Vse tri ekipe so opravile odlično nalogo in vedno posegale po najvišjih mestih in si s tem priborile vstopnico na najvišje tekmovanje. Že uvrstitev treh ekip enega društva na tekmovanje tako visokega nivoja je izjemen rezultat. Zavedali smo se, da nas čaka veliko dela. Mentorji smo pohiteli s sestavo ekip, da smo lahko začeli z intenzivnimi vajami. Pri pionirkah in pionirjih smo morali vaditi kar tri tekmovalne discipline (vaja z vedrovko, vaja razvrščanja in štafeta z ovirami na 400 m). Pionirke sta sestavila mentorja Sara Ko-stanjevec in Slavko Horvat. Enoto pionirk so sestavljali: Manca Majer, Urška Majer, Sara Merc, Ana Plošinjak, Taja Vajda, Larisa Mlinarič, Tija Bezjak, Enja Fistravec, Ana Roškar, Nuša Celec in Špela Godec. Pri pionirjih smo prav tako pohiteli s sestavo ekipe. Njihova mentorja sta Valerija Fišinger in Matej Vreš. Enoto pionirjev so sestavljali: Jakob Fideršek, Anže Pušnik, Vid Petrovič, Miha Habjanič, Žan Habjanič, Jan Majer, Anej Založnik, Uroš Dvoršak, Jaka Godec, Žan Celec in Jan Merc. Pri mladincih je ekipo sestavil mentor Janko Fišinger. Tudi pri njih so potekale priprave v treh tekmovalnih disciplinah (vaja z ovirami, vaja razvrščanja in štafeta z ovirami na 400 m). Mladinsko ekipo so sestavljali: Matija Fišinger, Tea Korošec, Žan Janžekovič, David Valant, Jan Forštnarič, Niko Kostanjevec, Niko Veršič, Danej Rižnar, Sanela Bezjak, Anja Muhič in Blaž Bratuša. Ekipe smo začele s treningi že v zimskem času v telovadnici v Bukovcih, kjer smo imeli dobre pogoje. Ko je bilo vreme toplejše, smo se preselili na prosto. Krepili smo fizično moč in pilili tehnično pripravljenost pri izvajanju posameznih nalog. Ekipe so pridno hodile na vaje 2-3 krat tedensko. Njihove natrpane urnike smo uskladili z našimi vajami, da otroci niso bili prikrajšani za svoje interesne dejavnosti. Vse bolj se je bližal termin tekmovanja in bili smo v zaključni fazi priprav. Želeli smo izpiliti podrobnosti, saj na koncu ne odloča samo hitrost, ampak tudi pravilnost izvedbe. Na rezultat vpliva veliko dejavnikov (vreme, oprema tekmovalcev, trema, sreča ...). V ta namen smo našim ekipam omogočili generalni trening in povabili sodnike višjega nivoja, ki so ocenili pripravljenost naših ekip. Čeprav so vaje bile naporne, so otroci to jemali kot druženje, zabavo in sprostitev. Te dogodke doživlja vsak drugače. Nekateri so na tako velikem tekmovanju nastopili prvič; gotovo so bili prisotni strah, negotovost in trema. Na dan tekmovanja smo se na pot odpravili s kar tremi avtobusi. Prvega so zavzeli tekmovalci in mentorji, ostala dva pa člani in starši, naši navijači. Na avtobusu smo poskušali biti čimbolj sproščeni. Mentorji so podali še zadnje napotke. Prihod v Koper je bil v znamenju sproščenega vzdušja, veliko tekmovalcev, gasilskih vozil, avtobusov, več kot 200 tekmovalnih ekip. Vse naše ekipe so tekmovale med 12. in 14. uro, tako da so navijači lahko spremljali in videli vse njihove vaje. Naše ekipe so tekmovale vsaka v treh gasilsko-športnih disciplinah: pionirke in pionirji v vaji z vedrovko, štafeta na 400 m z ovirami in v vaji razvrščanja, mladinci pa v vaji z ovirami za mladince, štafeti na 400 m in prav tako na razvrščanju. Najprej so tekmovale pionirke, ki so vse vaje opravile brez napak. Kmalu za njimi so bili na vrsti mladinci. Njihov rezultat dobre vaje je mladincem dal zagona, da so štafeto odtekli zelo dobro in tudi vaja razvrščanja je bila odlična. Zadnji so tekmovali pionirji, ki so vse vaje opravili z odliko. Tudi nekaj dežja ni pokvarilo nepopisnega vzdušja, za katerega so poskrbeli naši navijači in športno navijali prav za vse tekmovalce. Vse ekipe so se odlično odrezale in s ponosom lahko povem, da so pionirke dosegle v svoji kategoriji 6. mesto med 49 ekipami. Pionirji so bili prav tako 6. med kategorijo 55 ekip. Mladinci so dosegli odlično, vendar nehvaležno 4. mesto med 48 ekipami v državi in samo za 0,69 točke izgubili medaljo. Naj omenim, da se je naša mladinska ekipa s tem rezultatom uvrstila na kvalifikacije za olimpijado, ki bo naslednje leto 2017 v Beljaku v Avstriji. Gre za izjemen ekipni dosežek PGD Bukovci, saj vse tri ekipe po dosežkih spadajo v sam vrh gasilskih mladinskih ekip v državi. Zapisali smo lepo zgodbo, našo pravljico, ki pa še ni končana. Nadaljevali jo bomo na kvalifikacijah 2017. Na pomoč! Valerija Fišinger, vodja mladine PGD Bukovci 12 Leto/ 17, številka/4, julij/2016 Mladincem se je medalja izmuznila za pičlo sekundo. Foto: Patricija Majcen OGZ Ptuj pripravil sprejem Območna gasilska zveza Ptuj je v šotoru pred vaškim domom v Dražencih 24. junija pripravila sprejem za udeležence letošnjega državnega gasilskega tekmovanja. Na sprejem so povabili vseh enajst ekip, ki so nadvse uspešno zastopale OGZ na letošnjem tekmovanju, občinske gasilske poveljnike in tudi sodnike. »Gasilstvo s Ptujskega je ponovno opozorilo nase, doseglo izjemen rezultat, na katerega smo lahko vsi ponosni. Zanj si je prizadevalo kar 521 tekmovalnih ekip s 5300 udeleženci, prav vse ekipe pa so pokazale veliko znanja, volje, želje po uspehu in pozitivne energije,« je povedal poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar. Sprejema so se udeležile tudi vse tri naše ekipe, udeleženke državnega gasilskega tekmovanja. Bukovčanom pa je ob uspehu čestital tudi občinski poveljnik CZ Ivan Golob ter jim zaželel še naprej veliko uspehov in dobrega sodelovanja. Največji dogodek letošnjega leta v našem društvu je bil prav gotovo obisk državnega gasilskega tekmovanja v Kopru s kar tremi ekipami. Velik del društvenih aktivnosti in financ smo prilagodili in posvetili samo temu. V društvu smo se odločili, da tekmovalcem zagotovimo vse ustrezne pogoje za vadbo in nastopanje na tem tekmovanju. Pred začetkom spomladanskih priprav smo povabili tudi starše pionirk, pionirjev in mladincev na skupni sestanek, kjer smo predstavili plane priprav na državno tekmovanje. Starši so podprli naše predloge in pokazali pripravljenost sodelovanja. S tem smo postavili pogoje za pričetek priprav, ki so jih tekmovalci in mentorji s pridnostjo opravljali. Za ustrezno treniranje smo nabavili tudi nove vedrovke (brentače), s katerimi pionirji in pionirke opravljajo vajo. Mla- Med čakanjem na razglasitev smo se okrepčali in se hladili v senci. Foto: Patricija Majcen dince smo opremili z novimi delovnimi oblekami, ki so potrebne za nastop na tekmovanju državnega kova in jih do sedaj še nismo imeli. Za boljšo motivacijo otrok smo s pomočjo sponzorjev in donatorjev kupili tudi trenirke, majice in kape za vse tri ekipe. Tedni so minevali, starši so svoje otroke pridno vozili na vaje, mentorji in otroci so pridno trenirali in datum tekmovanja v Kopru se je vse bolj približeval. Staršem in članom smo ponudili organiziran navijaški ogled tekmovanja. Doživeli smo zelo pozitiven odziv staršev, članov in vaščanov, saj smo napolnili tri avtobuse navijačev. Na dan tekmovanja, 12. junija, smo se zbrali ob 5. uri zjutraj, se oblekli v iste navijaške majice in odpravili proti Kopru. Vmes smo se ustavili in si pripravi- Ob objavi rezultatov je bilo na tribunah zelo veselo in burno. Foto: Patricija Majcen li skupno 'gasilsko' malico. V Kopru so se tekmovalci odpravil na poligone, vsi ostali pa smo spremljali tekmovanje in bučno navijali. Lahko se pohvalimo, da smo bili najštevilčnejša in najglasnejša navijaška podpora med vsemi ekipami. Po uradni razglasitvi smo si pripravili še manjši piknik in preživeli prijeten dan v dobrem vzdušju in sproščenem sodelovanju med našimi mladimi gasilci, člani društva ter starši tekmovalcev. Na tekmovanje smo odšli polni optimizma in dobre volje. Vse tri ekipe so odlično nastopile in dosegle vrhunske rezultate. Gre za izjemen skupinski uspeh, ki ga bomo še dolgo pomnili in smo ponosni nanj. V imenu društva se zahvaljujem vsem pionirkam, pionirjem, mladincem in njihovim mentorjem za ves vložen trud in požrtvovalno delo na pripravah in izvrstno predstavo na državnem tekmovanju. Prav tako gre zahvala vsem staršem in navijačem, ki ste s svojo podporo dali še posebno motivacijo najmlajšim pri tekmovanju, nam pa pri prostovoljnem delu v društvu. Taki projekti lahko uspejo le s skupnim delom in obilico sodelovanja. Hvala vam in vabljeni še v naprej. Vsem tekmovalcem želim vesele počitnice, navijačem pa brezskrbno poletje. Z gasilskim pozdravom na pomoč! Peter Majcen, predsednik PGD Bukovci Foto: Patricija Majcen Bilo je poskrbljeno za vse, tudi za živo glasbo. DONATORJI - PGD BUKOVCI 2016 Donatorji ekip pionirk, pionirjev in mladincev PGD Bukovci, ki so omogočil finančna sredstva za osebno opremo, priprave in pot na državno mladinsko tekmovanje, malico in tudi kakšne sladkarije, so: Avtoličarstvo in avokleparstvo Majer Milan s. p., VITIVA proizvodnja in storitve d. d., Bar FARAON Bukovci, SPIRALA d. o. o. Bukovci, Trgovina Njegač d. o.o., WEBO d. o. o. - gasilska oprema, Mizarstvo Janez Forštnerič s. p., Slikopleskarstvo Mihael Bezjak s. p., Cvetličarna Martina Čuš s. p., Gostilna pri Ribeku Stojnci, EMIT trgovina in storitve d. o. o., Modno šivanje MONKA, Vajda Simona s. p., Prodaja goriv, Mitja Arbeite s. p., B&D Frizerski studio Denis Horvat s. p. in Vaški odbor Bukovci. Naštetim donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi naše mladine za državno gasilsko tekmovanje, se v imenu pionirk, pionirjev, mladincev in celotnega Prostovoljnega gasilskega društva Bukovci iskreno zahvaljujemo. Leto/17, številka/ 4, julij/2016 13 UST (7 iVlíV [