Didakta 195 39 Na področju predšolske vzgoje stro- kovni delavci izvajamo prakso v okviru Kurikula za predšolsko vzgojo (1999), ki nas usmerja in vodi k vzgo- ji, usmerjeni k otroku. Vzgojitelji morajo pri organizaciji prostora, vo- denju dejavnosti, spontani in načrto- vani igri ter dnevni rutini upoštevati otrokove potrebe, želje in interese. V začetku dvajsetega stoletja se je za- čel spreminjati pogled na otroka in vzgojo. Pojavili so se novi koncepti in pojmi, ki so v ospredje postavljali otroka. Tu želim izpostaviti progre- sivno pedagogiko, kjer gre za učenje skozi izkušnjo demokratičnega odlo- čanja, vzgojo in izobraževanje preko delovanja. V praktičnem delu raziskave sem se osredotočila na participacijo oziro- ma soustvarjanje otrok v vrtcu. (Par- ticipacija je v SSKJ (2000) opredeljena kot 'udeležba, so- delovanje'.) Osre- dotočiti se želim na dejstvo, da je v današnjem času iz- rednega pomena izhajati iz otroka, njegovih potreb in želja, ne glede na njegovo starost. Pri mlajših je po- trebno natančno opazovati otrokovo zanimanje in želje, kaj ga pri igri motivira oziroma kaj spodbudi nje- govo aktivnost. Posledično mu lah- ko ponudimo materiale in pogoje za igro glede na njegove potrebe in dosežene zmožnosti. Pri tem se mo- ramo zavedati, da so si posamezniki pri doseženem znanju, spretnostih in sposobnostih izredno različni in potrebujejo nepre- stane prilagoditve v času celotnega predšolskega ob- dobja in še naprej. Starejši otroci nam sami povedo in pokažejo, kaj jih za- nima. V obeh starostnih skupinah mora biti vzgojitelj ustvarjalec in otrokov partner pri načrtovani in spontani igri. Kaj je lahko lepše in lažje kot to, da izhajamo iz otroko- vih želja in interesov, skupaj z otroki načrtujemo, pripravimo material in prostor ter skupaj izvedemo zanimi- vo dejavnost preko igre, kjer bodo otroci zaradi lastnega zanimanja visoko motivirani, aktivni in bodo, posledično, razvili zmožnosti zaradi lastnega interesa. Učenje z razisko- vanjem in reše- vanje problemov odprtega tipa je v današnjem času v vzgoji in izobra- ževanju ključno. Maxim (1997) definira raziskovanje kot strategijo participativnega uče- nja, kjer gre za reševanje problemov. Pri tem želimo ohraniti radovednost otrok, trajen interes za znanje in obli- kovati sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov. Raziskovanje daje prednost procesu pred produktom: otroci si izgradijo novo znanje glede na lastne sposob- nosti in znanja. Posledica učenja z raziskovanjem se odraža v funkcio- nalnosti znanja. Celoten proces učenja preko igre je potrebno doku- mentirati. Carlina Rinaldi trdi, da do- kumentacija odraslemu omogoča, da bolje »razume …«. Dokumentacija je preprosto orodje, s katerim lahko vzgojitelj reflektira preteklo dejav- nost ali igro otrok. S tem postane otrokova izkušnja vidna. V Reggio Emilia vrtcih je bistvenega pomena dokumentiranje oziroma zbiranje podatkov. Preko dokumentiranja lah- ko vzgojitelji vsakodnevno evalvirajo delo in s tem »razumejo«, kako otrok razmišlja, kakšno je njegovo znanje, kako si razlaga svet, kakšne ideje/za- misli ima, kakšni so njegovi interesi/ želje/pričakovanja, kako rešuje posa- mezne probleme. S tem vzgojitelji ne bodo prepoznavali posamezne ra- zvojne stopnje otroka ali ocenjevali njegovih sposobnosti, saj, kot pravi Carlina Rinaldi: »Kjer obstaja odnos recipročnosti, ni potrebe po vredno- tenju v smislu tradicionalnega oce- njevanja.« (Turnšek 2009, 209–233.) Opredelitev problema Še vedno se vsakodnevno srečujemo s številnimi projekti in dejavnostmi, ki pri otrocih ne spodbujajo kreativ- nosti, neposredne aktivnosti in med- sebojnega sodelovanja. Zakaj sem se odločila za projekt Za- bavni vrtec ali otrok – soustvarjalec OTROK – SOUSTVARJALEC ŽIVLJENJA V VRTCU Nina Zrimšek, mag. prof. predšolske vzgoje Še vedno se vsakodnevno srečujemo s številnimi projekti in dejavnostmi, ki pri otrocih ne spodbujajo kreativ- nosti, neposredne aktivnosti in medsebojnega sodelovanja. V vrtcu sem izvedla projekt Zabavni vrtec ali otrok – soustvarjalec življenja v vrtcu. S samim projektom sem želela otrokom posredovati izkušnjo demokratičnega odločanja in aktivnega sodelovanja v programu. Pri tem sem upoštevala njihove želje in interese, brez usme- ritev ali spreminjanja primarne ideje otroka, seveda pa z nujno zagotovitvijo varnosti same izvedbe. Želim, da se skozi projektno delo med otroki in odraslimi vzpostavijo medsebojni odnosi, kjer je odnos osredotočen na delo/projekt. Naloga odraslega je, da pokaže zanimanje za otrokovo razmišljanje. Učenje z raziskovanjem in reševanje problemov odprtega tipa je v današnjem času v vzgoji in izobraževanju ključno. Celoten proces učenja preko igre je potrebno dokumentirati. 40 Didakta 195 življenja v vrtcu? S tem projektom sem želela otrokom posredovati iz- kušnjo demokratičnega odločanja in aktivnega sodelovanja v progra- mu. Želela sem, da otroci soodločajo pri vsakodnevnem programu v vrt- cu. Pri tem sem upoštevala njihove želje in interese, brez usmeritev ali spreminjanja primarne ideje otro- ka, seveda pa z nujno zagotovitvijo varnosti same izvedbe. Želim, da se skozi projektno med otroki in odra- slimi vzpostavijo medsebojni odnosi, kjer je odnos osredotočen na delo/ projekt, pri čemer je naloga odrasle- ga, da pokaže zanimanje za otrokovo razmišljanje. Cilj projekta V projektu sem želela spoznati ideje otrok, kaj bi zabavnega počeli v vrtcu. Želela sem ugotovi- ti, kaj v vrtcu jim je všeč, kaj jim lahko ponudim in kaj jih zanima v tistem tre- nutku. Posledično sem želela razviti demokratično soo- dločanje in soustvarjanje programa. Želela sem, da otro- ci čutijo pripadnost skupini, da lahko s svojimi idejami vplivajo na dnevno rutino in oblikujejo dejavnosti v celem dnevu. Raziskovalna metoda 1. Opis vzorca Projekt sem izvajala v homogeni skupini 24 otrok, med 5. in 6. letom starosti. Projekt Zabavni vrtec je v vrtcu potekal 3 mesece, od januarja do konca marca, v Vrtcu Ciciban, v enoti Pastirčki. (Imena otrok in nji- hove fotografije v nadaljevanju niso objavljene.) 2. Postopek zbiranja in obdelave podatkov Načrtovanje, izvajanje in evalvacija projekta v oddelku je potekalo pri- bližno 2 meseca. Po motivacijskem uvodu sem začela s sistematičnim zbiranjem in shranjevanjem idej otrok. Pri zbiranju podatkov sem uporabila nestandardizirani intervju z vsakim otrokom posebej. Po izved- bi intervjujev smo se skupaj z otroki dogovorili, na kakšen način bomo časovno uresničili njihove ideje, ka- kšen vrstni red idej bomo oblikovali in kako bo potekala dokumentacija izvedbe. Fazo izvedbe sem dokumen- tirala s pomočjo fotografiranja, shra- njevanja otroških risb, zapisovanja njihovih izjav in odzivanja na doga- janje. Izvedba projekta Zabavni vrtec z vmesnimi evalvacijami 1. Motivacijski del V uvodnem delu smo se posedli v krog. Otrokom sem postavila mi- selno vprašanje, kako bi bilo, če bi svet vodili otroci? Večina otrok me je opazovala in ostala tiho, nekaj otrok se je začelo pogovarja- ti s prijatelji, nekaj otrok pa je le strme- lo in opaziti je bilo njihovo zavedno razmišljanje. Deček, ki je zelo sodelovalno naravnan in miselno močen, je začel z glasnim razmišljanjem in pripovedovanjem. Vsi otroci so mu na- menili pozornost in mu prisluhnili. Ka- sneje so nadaljevali naslednji, drug dru- gega so poslušali in si izmenjevali mnenja, jaz pa sem le usmerjala pogovor otrok s podvpra- šanji. Opazila sem, da so bili otroci spodbujeni k razmišljanju zaradi pri- vlačnosti teme, ker so se čutili moč- ne, ker so lahko sami sebe izpostavili kot glavni člen delovanja družbe. In posledica tega so bile dobre izjave otrok,kot jih povzema spodnji zapis. Del pogovora med otroki: »Kako bi bilo, če bi svet vodili otroci?« »Če bi svet vodili otroci, bi bilo dru- gače. Otroci ne vemo vsega.« »Odločali bi in bi vsak dan jedli slad- karije.« »Ne bi jedli sadja, ampak le sladka- rije.« »Lahko bi imeli vsak dan zabavo. Vsak bi imel pri svoji hiši bazen. Otroci ne bi spali, starši pa 5 ur in to trikrat na dan.« »Vsako uro bi gledali risanke. Vedno, tudi ponoči in zvečer.« »Starši ne bi smeli imeti telefona.« »Sami bi vozili motorje in lahko bi imeli razmetano sobo.« »Imeli bi gugalnice namesto stolov.« »Jedli bi le zdravo hrano.« »In ne bi nikoli zboleli.« »Jaz bi vozil avto.« »Ves čas bi bil doma.« »Spremenila bi besede. Drevo bi bila hiša. Gugalnica bi bila stol.« »Stalno bi gledal grozne risanke in filme.« »Veliki ljudje bi šli v vrtec in šolo. Otroci bi šli v službo.« Tema pogovora je prešla na Sloveni- jo in njeno delovanje. V naslednjih dneh smo raziskovali in se pogovar- jali o naši državi, kako deluje, kako odločajo ljudje v državi. Pri tem sem si zapisala zanimivo izjavo petle- tnega dečka, ki je rekel: »Slovenijo predstavlja … Če ne bi imeli Boruta Pahorja, potem bi vse po svoje dela- li in bi imeli vse bolezni in bi šli vsi v bolnico … in ne … ne bi mogli iti vsi v bolnišnico, ker nimamo dovolj bolnic. In potem bi morali iti vsi na bolniško in bi potrebovali nove de- lavce.« Iz te izjave sem ugotovila, da deček že razmišlja in deloma razume delovanje države, da se zaveda vloge predsednika v državi. Po izčrpani temi sem nekega jutra po zajtrku sodelavko prosila, da nam v skupino prinese pismo z izmišlje- nim likom. Pismo 1 Živjo! Dragi otroci, moje ime je Idejko Su- perca. Prihajam iz čarobne dežele, kjer imamo polno zanimivih idej. Vsako leto pa se v naši deželi odloči- mo in izberemo eno skupino otrok, kjer so otroci najbolj radovedni, za- nimivi, igrivi in ustvarjalni. In letos smo izbrali vas. Za božič sem vas obi- skal v vrtcu, pa vas ni bilo, zato sem pismo pustil v nabiralniku. Otroci, kaj pomeni zabavni vrtec? Ideje zapišite na plakat, za domačo V projektu sem želela spoznati ideje otrok, kaj bi zabavnega počeli v vrtcu. Želela sem, da otroci čutijo pripadnost skupini, da lahko s svojimi idejami vplivajo na dnevno rutino in oblikujejo dejavnosti v celem dnevu. Didakta 195 41 nalogo pa prinesite v vrtec izrezke dogodkov iz revij in časopisov, ki so za vas zabavni. Kmalu vas obiščem, Idejko Superca. S pismom sem želela otroke dodatno domišljijsko navdušiti za sam projekt. Želela sem jih usmeriti v razmišlja- nje o zabavnem vrtcu, hkrati pa sem opazovala odzivnost in motivacijo otrok za izvedbo samega projekta. Oblikovali smo plakat, kaj otrokom pomeni zabavni vrtec, naslednji dan pa na plakat nalepili slike/fotografije dogodkov, predmetov, krajev, ki so jih otroci prinesli v vrtec. Celoten uvodni del je trajal mnogo dlje, kot sem si zamislila, vendar sem resnično izhajala iz otrok in jim omo- gočila pogovor in razlago. Po uvodnem delu je sledil obisk Idej- ka Superce v oddelku. Pred priho- dom nam je poslal pismo. Pismo 2 Živjo! Sem Idejko Superca … Pišem vam pi- smo, ker sem jutri namenjen k vam v vrtec. Rad bi vas spoznal. Vi mi boste razkazali vaš vrtec, vašo igralnico. Dobro že veste, da sem Idejko, ne ve- ste pa še kako izgledam … Velik sem toliko, kot je veliko to pismo, moje telo je prekrito z mavričastimi barv- nimi črtami. Na glavi imam dvoje ve- like oči, kar pomeni, da zelo dobro vidim. Na obrazu imam velika roza usta, ker se pogovarjam z majhnimi in velikimi ljudmi. Imam majhna ušesa, kar pa ne pomeni, da slabo slišim. Na telesu imam dvoje rok in nog. Vaša naloga je, da me narišete v moji čarobni deželi … Jutri pa se vidimo, Idejko Superca Z drugim pismom sem želela pri otro- cih spodbuditi domišljijo in miselno oblikovanje vizualne podobe. Ob ri- sanju z barvicami sem jim večkrat počasi prebrala pi- smo, da so Idejka lahko narisali. Pri tem sem naredila napako, ker sem ustvarjanje ob bra- nju pisma izvedla s celotno skupino naenkrat in se je hitro opazilo, da so posamezniki s slabšo domišljijo pre- risovali od sosednjega prijatelja ali pa dolgo časa niso našli ideje, kako začeti. Morda bi bilo bolje, da bi to izvedla pred samim intervjujem in s tem otroku omogočila ustvarjanje s pomočjo lastne domišljije. Naslednji dan je ročna lutka Idejko Superca res prišla v skupino. Ročno lutko sem upravljala jaz, kar je prine- slo kar nekaj negativnih posledic. Pri tem sem se namreč osredotočila na oživitev lutke, celotno energijo sem prenesla nanjo. Pri tem se nisem mo- gla dobro osredotočiti na dokumen- tiranje celotne situacije. Bolje bi bilo, da bi lutko upravljala sodelavka, sama pa bi dokumentirala in opazo- vala dogajanje in si zapisovala izjave. Dopoldne z Idejkom je bilo v zname- nju igre, vendar polno močnih izjav in specifičnih vprašanj o njegovi de- želi in samih idejah. Večina otrok je v teh dveh tednih oblikovala ideje, kaj je zanje zabavni vrtec, kaj bi po- čeli, da bi se zabavali. Skozi celotni uvodni del so razumeli sam koncept projekta in se z lutko začeli že spon- tano pogovarjati o svojih idejah. 2. Izpeljava intervjujev V naslednjih dneh smo se z otroki dogovorili, da bomo izpeljali inter- vjuje. Zanje smo potrebovali 4 dni. Vsak posamezni in- tervju z otrokom je trajal približno 15 minut. Otroci so na listek napisali svoje ime, listke smo pre- pognili in jih dali v vrečo. Za vsak dan smo izžrebali 4 list- ke in jih prilepili na steno pod dan v tednu, tako da so otroci vedeli, kdaj bodo prišli na vrsto. Vsi so se neverjetno veselili intervjuja, kjer so lahko pred- stavili svojo idejo. V večini primerov so točno vedeli, kaj želijo in na kakšen način bi to lahko izvedli. V pogovoru s starši, ki so bili obveščeni o izvedbi projekta, sem ugotovila, da so otroci tudi v popoldanskem času razmišljali o svojih idejah. Opaziti je bilo tudi, da so starši nekaterim otrokom suge- rirali in jim ponudili primer zabavne ideje, ki naj jo predstavijo v vrtcu. Pri intervjuju z otrokom sem najprej želela izvedeti, kaj bi želel početi v vrt- cu, kasneje pa sva se osredotočila še na sredstva, ki jih bo potreboval. Po- skušala sem doseči, da je posameznik začutil, kaj vse je potrebno za izvedbo dejavnosti/igre, kako bo pripravil pro- stor, kako bo otrokom razložil svojo idejo. Skozi intervju sva z otrokom raz- mišljala tudi o tem, kako bo izpeljal svoj čarobni dan in predstavil svojo idejo. Svojo idejo je tudi narisal. 3. Uresničevanje idej otrok Po izpeljanih intervjujih smo lahko začeli z uresničevanjem idej. Z otroki smo se dogovorili, v kakšnem vrstnem redu bomo uresničili ideje. Otroci so predlagali, da zaporedje ponovno uredimo z žrebom imen otrok. Obli- kovala sem koledar z dnevi, v katere smo po žrebu v zaporedju prilepili imena otrok. Tako je posamezni otrok vedno vedel, kdaj bo prišel na vrsto. Z navdušenjem sem jih opazovala, kako so z veseljem čakali dan, da so lahko m predstavili svojo idejo. Sama sem lahko vsakodnevno pripravila sredstva, ki jih je otrok potre- boval za izpeljavo svoje ideje. Pri iz- vedbi sem poskrbe- la za varnost otrok, za nemoten potek in po potrebi spod- budila posameznike k dejavnosti. To, da je dejavnost vodil otrok, je bilo sijaj- no. Vsi so poslušali drug drugega, se učili drug od drugega in si pomagali. Nikoli nismo imeli večjih težav z ne- aktivnostjo. Nekaj več pomoči so po- trebovali posamezniki, ki so že sicer bolj mirni in se neradi izpostavljajo. Takim sem pomagala z dodatnimi vprašanji, jih še posebej spodbudila in jim vlila poguma. Vsi so se neverjetno veselili intervjuja, kjer so lahko predstavili svojo idejo. To, da je dejavnost vodil otrok, je bilo sijajno. Vsi so poslušali drug drugega, se učili drug od drugega in si pomagali. Nikoli nismo imeli večjih težav z neaktivnostjo. 42 Didakta 195 4. Ideje otrok v risbi in izjavi Nekaj idej bom predstavila preko risb otrok. Ob risbi sem zapisala izja- vo otroka, kaj bi počel na svoj zabav- ni dan v vrtcu. Primer 1: »Sadila bi semena v lončke, v velike lončke, tako kot na vrtu. Po- trebovali bi zemljo in semena. Bom vprašala babico, če nam jih posodi.« Primer 2: »Zabavna mi je čajanka. Pri- pravila bi šalice za čaj, prej bi spekli piškote. Imeli bi glasbo. Jaz jo bom prinesla v vrtec. Prinesla bom tudi recept.« Primer 3: »Izdelovali bi okostje. Izde- lali bi okostje sinjega kita. Nina, rad bi šel v Prirodoslovni muzej. Tja bi se lahko peljali z avtobusom.« Primer 4: »Ogledali bi si risanko. Bom še razmislil katero. Lahko bi si nare- dili kino s stoli. Ti pa bi pripravila računalnik.« Primer 5: »Jaz si želim biti Superman. Idejko Superca bi me začaral. On rad pomaga. Imel bi obleko od Superma- na in njegov znak na majici.« Primer 6: »Prinesel bom knjigo o di- nozavrih in otrokom povedal, kako se imenujejo, kaj jejo … Otroci bi lah- ko od doma prinesli slike dinozavrov in bi jih nalepili na velike liste.« Primer 7: »Všeč mi je, če bi kam odšli, npr. z avtobusom št. 14, kar v mesto na sladoled.« Primer 8: »Meni je všeč nogomet in ga treniram. Otrokom bi predstavil svojo opremo in jih naučil igre no- gometa.« Pri sami izvedbi idej Idejko Superca kot motivacijski lik ni bil prisoten, ker je bila motivacija otrok že sama po sebi visoka. Sama sem se želela osredotočiti na otroke kot glavne akterje. Lutko sem ponovno upora- bila v zaključnem delu, ko je Idejko Superca prišel v skupino in naredil z otroki »evalvacijo projekta«. Kot močen motivacijski lik je vodil pogo- vor o izvedbi samega projekta, kaj in kako so izvedbo doživeli otroci, kako so se počutili, kaj bi dodali in spre- menili. Pogovor je bil tekoč, otroci so pripovedovali, se govorno izme- njevali in dopolnjevali. Iz celotnega pogovora sem izpeljala sklep, da so otroci v projektu doživeli mnogo več, kot sem pričakovala. Na samem za- četku me je skrbelo, kako bodo razu- meli sam koncept projekta Zabavni vrtec, kako jim ga bom predstavila, in kako bomo potem vse skupaj iz- Didakta 195 43 peljali. Skrbelo me je, da bodo izpo- stavili neizvedljive ideje. Sedaj lahko rečem, da sem se preveč osredotočila na skrbi in na iskanje preprek za iz- peljavo projekta. Morala bi se le pre- pustiti otroškim idejam in uživati. Nič lažjega ni kot to, da ti otrok sam predlaga, kaj želi, kaj ga zanima in ti s tem oblikuje načrt za cel dan. Ti mu le s svojimi podvprašanji poma- gaš k razširitvi ideje, mu pripraviš in priskrbiš vsa sredstva in se le vključiš kot sodelavec v igro otrok. Bistvo ce- lotnega projekta je, da otrok postane soustvarjalec bivanja v vrtcu. Pri iz- vedbi vzgojitelj potrebuje nekaj več časa za zbiranje in pripravo materi- ala, ki ga potrebujejo otroci. Sama sem projekt predstavila staršem že na roditeljskem sestanku in jih ka- sneje o dogajanju vsakodnevno obve- ščala preko oglasne deske. Starši so bili nad dejavnostmi navdušeni, vsa- kodnevno sem prejemala pozitivne kritike, spodbude in pohvale. Všeč mi je bilo, ker so se starši zavedali, da so otroci s projektom pridobili ne- kaj več. Pridobili so si izkušnjo načr- tovanja in izvedbe dejavnosti preko igre. Posledično je bil cilj vse ideje otrok izpeljati natančno tako, kot so si jih zamislili, seveda z zagoto- vitvijo varnosti, prostora in sredstev za izpeljavo projekta. Otroci so bili neposredno aktivno vključeni v sam program in so skozi izkušnjo spozna- li, kaj pomeni demokratično odloča- nje. Prijetno je bilo opazovati otroke, ki so še z večjim veseljem in željo »biti del projekta« prihajali v vrtec, kar se je kazalo skozi njihovo aktiv- nost, izvedbo, reakcije, delovanje in navdušenost. Skozi projekt so se nau- čili izraziti idejo preko komunikacije in risbe, jo jasno opisati in stati za svojo odločitvijo. Otroci so nova spo- znanja ponotranjili in jih posredno uporabljali v svojem življenju. Literatura Bahovec, Eva, in drugi (1999) Kuriku- lum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Maxim, W. G. (1997) Social Studi- es and the Elementary School Child. Ohio: Merrill Publishing Company. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Dostopno na http://bos.zrc-sa- zu.si/sskj.html, 11. 9. 2017. Turnšek, N., Hodnik Čadež, T., in Kr- nel, D. (2009) Projektni pristop kot strategija spodbujanja participacije otrok v učenju in soustvarjanju življe- nja v vrtcu. V: Devjak, T. (ur.), Skubic, D. (ur.) Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia, str. 209–233. Ljublja- na: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Didakta 195 5 VARNOST OTROK V ŠOLI V NARAVI JE NAJPOMEMBNEJŠA. V 25. leti delovanja CŠOD ni bilo nobene poškodbe s rajnimi posledicami. w w w .c so d .s i CŠOD Z VAMI V NAJBOLJŠI UČILNICI NA SVETU – V NARAVI. Šola v naravi s kanuji in kajaki na rekah in morju, s kolesi po kolesarskih in gozdnih poteh, na smučišču, v hribih in gorah, v gozdu in na travniku. w w w .c so d .s i w w w .c so d .s i Park Škocjanske jame – del svetovne dediščine UNESCO Regijski park Škocjanske jame leži na matičnem Krasu, kjer ime pokrajine pišemo z veliko začetnico, saj so raziskovalci prav na tem območju začeli sistematično in strokovno odkrivati in razlagati kraške pojave. Park skrbi tako za zaščito in ohranjanje naravnih vrednot ter kulturne dediščine, ki je zaradi svoje enkratnosti vpisan na Seznam svetovne dediščine pri UNESCU, kot tudi za prepoznavnost in razvoj tega območja. Obisk Parka Škocjanske jame je mogoč vse leto, vse dni v tednu. Jame skozi vse leto zadržijo isto temperaturo, v jesenskem in zimskem obdobju pa je zrak v jami še bolj čist in svež. Meglic, ki so poleti prisotne v jami, pozimi običajno ne vidimo, saj je temperatura v notranjosti podzemnih dvoran in v udornih dolinah skorajda izenačena. Od časa do časa pa jamski zrak še dodatno prepiha kraška burja. V tem obdobju je običajno voda v reki Reki višja, tako da obiskovalec že od daleč sliši njeno mogočno šumenje v kanjonu. Še dodaten razlog za obisk Škocjanskih jam v zimskem času so številne promocijske akcije. Več informacij boste našli na spletni strani parka: www.park-skocjanske-jame.si. Po parku se lahko še sprehodite po Učni poti Škocjan, ki vas popelje po osrednjem delu zavarovanega območja in je še posebej zanimiva za šolske skupine. Informacije in rezervacije za ogled skupin: Park Škocjanske jame, Slovenija E: psj.info@ psj.gov.si , T: 05/70 82 110, 05/70 82 104 www.park- skocjanske- jame.si