ISSN 0350-5561 9 frujju ^^uuiH xa konec tM^a Preteúio oblačno bo in m/7 lo bo itevllka 4 četrtek, 27. januarja 2005 300 SIT Letošnja zima je pravzaprav lepa, pa čeprav sneg ne more In ne more v celoti prekriti narave. Tolitio sončnih dni nam je že ponudilat da so sprehodi v naravi, opazovanje živali in rekreativcev, skorajda vsakdanjik. Še posebej iepo je v teh dneh okoli velenjskih jezer, enem lepših kotičkov za sproščanje in rekreacijo. Račke dokazujejo, da se znajo tudi drsati, labodi so tako udomačen/, da se brez strahu približajo otrokom, ki s sabo ved' no prinesejo kakšno dobroto zanje ... Mrzle noči pa so poskrbele tudi za led na Škalskem jezeru. Pravi užitek se je zapoditi po njem, igrati hokej ali pa drsati kar tako, tudi če malo poka pod nogami... Bo velenjska Era res odpuščala? Odločitev uslavncga sodišča o nedeljskem delu in delu ob praznikih bo vpli\ala ludi na sunilo zaposlenifi v prxxlajalnah -/manjšali bodo število zaposlenih za najmanj 7 odstotkov Tatjana Podgoršek »( C Uslavno siidiSOo Republike vSIovenije nt: bo razveljavilo Člena zakona, ki se nanaša na obratovalni prodajaln v cc-!oii, bomo morali opaxno zmanjšali šlevilo zaposlenih v naših prodajalnali, ki so odpne tudi ob nedeljah in praznikih, 1er v drugih službah, povezanih 7 maloprodajo. V ich prodajalnah dela povprečno 16 odsioi-kov od skupno 1500 zapi>slenih, njihov delež pa sc bo zmanjkal za vsaj sedem odsloikov, » je v sporočilu za javnost zapisala uprava velenjske trgovske Oddaja o dohodnini Kadlo Velenje - 107.8 in 88.9 MHz V svtào,2. tťbruiirja ob9. uri, bc> vpmgramu Radia Velenje oddaja o dohodnini. V njej bo sodeloval Igor Centrih, sodni izvedenec ekonomske stroke. Vaša vprašanja v zvezi z dohnosii in osebnostnih pravic, pravico do dela in varstva pri delu ter pravic do svobodne gospodarske pobude. V Eri so šc prepričani, da zakon omejuje tudi podjetniško svobodo. Era je v zapisani pobudi predlagala, da se prvi člen zakona o spremembah v trgovini in s tem 17. člen zakona o trgovini vce-loli razveljavi, ker bodo sicer predvsem na področju zaposkv vanja in poslovanja trgwcev na- stale ie2ko popravljive pt^sledi-ce. Po njihovem bo zakon ptwta-vil v neenakopraven položaj tudi porabnike v krajih, kjer ni prodajaln, ki u-strezajo pogojem i/ spornega člena. Kot so ie pojasnili, je sprejeli člen premalo jasen in omogoča različno razlago posameznih določb, kar ho v prihodnje pripeljalo do Se večjih polemik, vprašanj, kritik in nezadovoljstva vseh vpletenih. ■ Mavrična država Janez Plesni k Država, ne m/m Ijubr/ Slovenija, ampak njeni vsemogočno pri-jami organi, ,si na vse krii>!jc prizaâex'a, da bi sc imbližaia svojim driavljanom. Pa kaj ^e, bodo (končno in prejyozno) dejali ZgomjesavinjConi in ZadrečanL V osaniosvojiivml vojni proli nadvladi prejšnje skupne občine so oiičani sedanjih no\'ih občin Mineseno pričakovali, da bodo jyosJej sami yvoji gospodarji, da jim nihče ne /w kratil denarja, da bodo vse urejali na domačem praga in jim ne ho (reba več v Mozirje. J a seveda.. Država sije že pred }LHlanovii\'ijo občin od pogače odrezala najmanj šiiri petine prislojnosli, droblincz htknjarni i' cesli, odplakami, s slarirni vodovodi, pokopališči in se čim, je nUiosino podelila občinam. Samo-sWjne občine so resnično ogromno fmiorile, vsa čast jtni po žige pa vse hoíj pogosto m treba do Moznja. pač pa kar naravnost v Veknje^ V uteho so si občani a-borili krajevne urade, kijih v vsem zmagosl(r\ju .skoraj ne rtporabljajo. Upravna enota je podaljšana roka države, občanom šestih občin pa se podaljšujejo noge. J^i})liže\ anja it.'ilng in slori[e\' državljanom, krajših časovnih rokov od zakonskih, prijaznosti in še česa mozirski iipravni enoti večinoma ne bi smeli očitali, a kaj ko verjetno kmalu še te ne ho več. Med štirinajstimi zveličanimi i' Sloveniji, kot naiyove-duje »država,» mozirske gotovo ne Spet pot pod noge. Tudi sicer je »država« v zgomjesavinjskem primeru s svojim pri-bližc\anjem državljanom kot mavrica ■ boljše Ji približuješ, holi.se odmika. Ampak nufvrica i2gine. Izginjajo iiidi nesmi,selna pričakovanja Zgomjesaxinjčanov, Se-/to* preko Gorenjskega klanca se Je z da\'čno upravo že začela, nadaljuje se z za dolino prepotrcbnim geodetom sredi mesta velenjskega, v katerem je regijsko skupnega še kaj, iii se ho očilno Še nadi/IJe\'ala. A sajsSe IJndje očilno in mimo navadijo na vse. Prrn i blagoslov ob vsem tem je, da r Mozi/ju gradijo upravno stavbo, v kateri bo na enem mestu zbrano, kar bo še o.stalo. Resnici na ljubo lx) tega veliko, le v približevanju vse bolj oddaljene »drzaveoI i/ Sale.škc, Zgornje in dela Spodnje Savinjske doline - pa se bodo zbrali ob 10. uri v sejni dvorani MO Velenje, »Lelos bodo mladi parlamentarci govorili o scl)i in Evropi. To jc tema. ki so si jo sami izbrali na lanskoletnem nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Ze do sedaj je bilo velikih aktivnasti na vseh šolah, ki bodo s<îdelovale na tokratnem parlamentu. Pricakujemo,dabodo mladi imeli veliko pobud in stališč, pa tudi odmevov na letošnjo temo. Pričakujemo. da bodo obllkiwali tudi nekaj zahtev do nas odrashh. Parlament bo tokrat vodil Tomaž f ludomalj, ki ga mladi dohro poznajo,« je povedala sekretarka zveze Tinca Kovač. 14 februarja bo v Ljubljani, v sejni dvorani državnega zbora» potekal naciomilni otroški parlamenl. Zalo bodo v Velenju izbrali tudi nekaj mladih parlamentarcev, ki se ga bodo udeležili. ■ bš »Dobri smo že, moramo biti še boljši! « Ma ii'adicioiialneiii tlolov jieni srcranju šolskili sveiovaliiih ilclavcov v (udi o novostih V prihodiijein šoKsk(Mii lelu na šolah S(]V Tatjana Podgoršek Velenje. 20< Januarja-Ze nekaj let zapored pripravi Šolski center Velenje pred objavo razpisa za vpis v prt^grame v novem Šolskem lelu delovno srečanje šolskih svetovalnih delavcev. Na njem jim predstavijo možnosti in pogoje izobraževanja oziroma jih »opremijo« z informacijami, na osnovi katerih ti kiisne-je lažje svetujejo učencem, kam po končani osnovni šoli. Letošnjega v prtwtorih Medpixijet-ni^kcga izobraževalnega centra nizinmjem izolskih prevčne služl>e zavoda RS za zaposlovanje Velenje, z več zornih kotov asvetlil vprašanje ka- si tokovnega izobraževanja izvajajo na šolah centra (po zagolo-vilih njihovih ravnateljev) postcv poma zadnjih nekaj let. /adeva pa predvsem spremenjen način i/vajanja in organiziranja pijuka ter izvajanja praktičnega dela usposabljanja. V praksi to pomeni precej več medpredmeme-ga povezovanja, več tiinskega dela, boljše komuniciranje med učilelji, dijaki in slarši. Profesorji za izvajanje pouka nimajo natančno predpisanih učnih vsebin, ampak jih morajo prilago- nega poklicnega izobraževanja 'mehatronik operater* ter v športnem oddelku na gimnaziji. Izobraževanje v prvem bo izvajala Poklicna in tehnična slrojna i>ola v sodelovanju z elektro šok^ centra. Kol je prasnila Irena Pi* lih, šolska svet oval na delavka na centru, program mehatronik operater zdrtiŽuje veščine in znanja s podn^ja strojništva, elektrotehnike in informacijskih tehnologij, vključuje pa še st^dobne standarde iz organizacije podjetij. Program je nastal na pobudo industrije in obrii, po njem pa bodo izobraževali na petih š-olah v SUweniji. Športni oddelek bodo oblikovali na Splošni insirokíwni gimnaziji, prveasivc- Na delovnem srečanju dobijo šolski svetovalni delavci informacije, na osnovi katerih lažje svetujejo učencem, kam po končani osnovni šoli. Popravek v pogovoru pod naslovom »Opozicija je kvalitetna, zato se za razvoj ni hati!«,objavljenem v tedniku Naš Čas v četrtek, 20. januarja 2005, je zapisana netočna izjava, in sicer, da sedanji v. d. direktorja Knjižnice Velenje ne more biti ponovno imenovan za vršilca dolžnosti. Zakon namreč omejujeČast)vno trajanje mandata na največ eno leto, res pa je, da hkrati ne prepoveduje ponovnega imenov;inja za v. d. direktorja omenjenega zavoda za dobo največ leto dni. ■ Bojan Kontič na Starem jiišku v Velenju sc je udeležilo 30 svetovalnih delavcev šol iz občin Velenje, Št')šlanj, .Šmartno ob Paki, i/ /gornje Savinjske doline in koroške re^je. Ivan kotnik, direktor Šolskega centra Velenje, je ob tej priložnosti poudaril prizadevanja za zaokrožitev in dopolnitev ponudbe programov za dijake in .študente. Poleg izobraževaJnili prcv gramov lahko na njihovih šolah mJadi izživijo svojo ustvarjal nest v mnogih interesnih dejavnostih, njihovim potrebam in željam pa se píxskašiijo približati Še z iirga- dri danes in kadri jutri. Pri tem je izpastavil, da je razlogov za brezptiselnost več. (librnije slednje je odvisno od oseb, šolstva, delodajalcev in od splošnega družbenega položaja. Po njegovih besedah vlada v tukajšnjem okolju na področju kadrov precejšnje neskladje, zato bo imelo prilagajanje šolskega sistema trgu delovne sile v prihodnje velik pomen. Ver povezovaiijd Prenovo vsebin poklicnega in diti znanju in veščinam, ki jih mora dijak obvladati v določenem poklicu. i\ovoslf v novem šolskem lelu V razpisu za vpis v prvi letnik šolskega leta 2005/2006 bodo šole Šolskega centra Velenje -poleg pr<3stih mest v vseh 30 pro gramih, ki jih izvajajo že v tem šolskem letu. obiskuje pa jih 2450 dijakov - ritzpisaie Šc prosta mesta v dveh novih programih, in sicer v programu trilet- no pa ho namenjen kategoriziranim športnikom. Pouk dijakov v oddelku bo organiziran tako, da bodo lahko ti združevali šolske abvezni)Sli s športno kariero. Novost v prihodnjem študijskem letu na Višji strokovni Šoli centra pa bo program mehatronik. Kol smo Še slišali, bo razpis za vpis v prvi letnik šolskega leta 2005/2006 izšel 9. lebruarja, in-formatrvnidanpa bodošole pripravile v petek, 11.. in v soboto, 12. februarja. ■ Novo študijsko leto - znova nov program IMa Višji sliokoviii soli ŠCV bodo v priiiodnjcii) sludijsl bod<^ vpisali v nov program 45 kandidatov, vendar le za izredni študij. Je pa ob tem Meža pO' udaril, da so za vse kandidate zagotovili mesta za praktično izobraževanje. Bo nov program še povečal prostorsko stisko, s katero se na šolah Šolskega centra Velenje srečujejo že nekaj let? Po zagotovQih Milana Meža nc. Izobraževanje ho potekalo le v popoldanskem času, v katerem je prostih več učilnic. Bodo pa imeli udeleženci na voljo sodobno opremljene laboratorije ta- Mag. Mlian Meža, ravnatelj Višje strokovne šole ŠCV: »Tako kot že obstoječe štiri programe je tudi mehatronika nastal na pobudo gospo* darstva.« ko na lokaciji na Trgu mladosti kol v okviru MedpodjetniŠke-ga izobraževalnega centra. Poleg novega programa so v letošnjem razpisu nekoliko drugačni, predwem lažji, vpisni pogoji. V vse višješolske programe se bo lahko vpisal vsak, ki je končal štiriletni oziroma petletni srednješolski program s splošno t)ziroma poklicno maturo, zaključnim izpitom ali diplomo. Prav tako se lahko vpišej(i kandidati z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali po-slovodskim izpitom, tremi leti delovnih izkušenj in uspešno opravljenim preizkusom znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature v srednjem strokovnem izobraževanju. Sicer pa so za študijsko leto 2005/2006 na matični šoli v Velenju in v dislocirani enoti v Murski Soboli predvideli 455 vpisnih mest, od tega 215 za redni in 240 za izredni študij. Za program elektronika so predvideli 70 mest za redni in 45 za izredni študij, prav toliko študentov v informatiki, 30 rednih in prav toliko izrednih študentov za rudarstvo in geoteh-nologijo, po 45 Št udentov pa za izredni študij v programu komunala in mehatronika. V Murski Soboti, kjer so dislocirano enoto obllkíwali v tem študijskem letu, pa bodo v prvi letnik informatike vpisali 45 rednih in 30 izrednih študeniov. Sicer pa bodo podrobneje predstavili nov program mehatronike ter preostale štiri, vpisne pogoje in možnosti izobraževanja pri njih na informativnem dnevu,ki bovpetek, 11.februarja ol>9. in 15. uri, tervsuboto, 12. februarja oh 9. uri, obakrat v predavalnici Višje strokovne šiile Šolskega centra Velenje. TTf^ST^ SAŠ izdaja: Časopísna-sloíníSka in RTV iMikSliLi dru2Đa, lo.o. Velenje Izliaja ob Cena posameznega izvcKia ^ 3DD SIT, meseCna narc^nlna 1.200 Sit. tnmeseSna naročnina 3.450 STT. poilstna naročnina 6.650 srr. te ena naročnina 12.600 SIT. Ur&dni&tvo: 6(xts ZaKcšsK (dirnldor), Stane VovK (oûgovomr urednik), Milena Kfstlč'Ptanlnc (pomoCnIca urednika), Janez PtesniK. Tatiana Podgor^K. Bojana ápegel (novinari). Mira Zákonek (uredni» radila) Janja KoSut8*ápegei (tetinlčna uradnica). Tomaž GsršaK {ol)]ikovai&c}. Propaganda: Nina Juq {vodja propagande). SaSo Konečník, Jutb BerICniK (propagandisa), Sedtí urednUPva Ifl uprave: $320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 89617 50. telefax (03) 8Ô7 46 43. TRR - Nova LB, Veler^e: 02426-002Q133854 E-mail: press ^ascas.si Oblikovanje in graf. priprava; NaS Cas d.o,o. Tisk Trskama S£T d.d., Naklada: 5.400 izvodov Kenatočenlh tologreílj In rokopisov ne vračamo! PozakoniioODV^'NašCas' uvrščen med proizvode infonnalivn^ značaja za kstere se plačuje davek po 8,5% zniZanI stopnji DOGODKI Proračun vendarle pod streho Tudi v kMošnjoni promčunu občine Sinnrlno ol) Paki predvidenih več otliiodkov kot priliodov- /iiova inucna kadrovska zadeva -Odlok o oskrbi s pil.iio vodo ... še bo pexStro Tatjana Podgoršek Šmiirtiioob Pa ki, 24. jiinusirja - OJ K) ločk predvidenega dnevnega reda prve sejo svela ObCine Smarino ob Pakí v !crn leiu so svetniki največ pozomosl I namenili predlogu leioSnje^a občinskega proračuna, ponovni obravnavi predloga o imenovanju predstavnikov obcinc v jsvcl zavoda Smarške osnovne Sole ter o-snulku odloka o oskrbi s piino vodo na območju ohcine. Za začcíck st"» se sveiniki dlje kot obiCajno zadržali pri obravnavi zapisnika prejšnje seje občinskega sveta, na kaieri so ined drugim opravili splošno r.^zpravo o predlogu letošnjega občinskega proračuna. To so nekaierí po-skuî>ali nadaljevali. Prav tako so se znova »usiavili« pri vprašanju, ki je na prcjSnji seji postavil svetnik Krancisťk Fiižir Zanimalo ga je. ali bo uresničen rebalans lanskega proračuna, saj dru.Mva in stranke Se vedno niso prejeli dotacij- Opozoril pa je tudi na 10, da je kulturni dom potreben nujnih vzdrževalnih del. kijih lahko opravi hišnik. Ta naj bi objekl ludi odprl, 7aprl in bil navzoč pri postavitvi sccne na pri-reditviúi. Po mnenju jnncza Dvornika. hišnika kulturnega doma (na sejo je prišel kot občan in mu je župan po glasovanju svetnikov dal besedo), je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da sc nihče ni dr^al izdelaniii pravil igre. Razpravo na to temo je sklenil župan Alojz Pod}»4>rj>ck. ki je povedal, da bc>do v obiini posku.^ali zadeve glede šmarškega kulturnega doma v Nií^nji prihodnosti postavili organizacijsko in tehnično drugače. Med drugim seje vprašal, ali ima kulturni dom uporabno dovoljenje. Svetnik in bfvši župan Ivan Rakun mu je povedal. da ga nima. \ckaterili postav iio 1)0 mogoťe uresničili! Tako kot lani tudi leiosv občini pričakujejo Več odJiodkov kot prihodkov. Slabili 438 milijonov to-[aijev težak knt^šnji proračun naj bi bil za vse načrtovano "prekratek" za 840 tisoč tolarjev, zato občina načrtuje zadolževanje v višini 2(J milijonov SIT Ker po opravljeni splošni razpravi na prejšnji seji občinskega svcia na predlog proračuna ni bilo poda- nih am^indmajev ali kakšnih drugih pisnih pripomb« je župan Alojz Podgor,^ek v obrazložitvi menil, da je predlog usklajen. Pa ni bilo povsem tako. Svetnik Ivan Rakun je namreč v razpravi menil, da predvidena proračunska postavka v višini 73 milijonov tolarjev. kolikor naj bi jih občina iztržila s prcîdajo zemljišč na stanovanjskem območju Tomažk, zanesljivo letos ne bo mogoče uresničiti. Denar od prodaje pa je v predlog proračuna razporejen za druge proračunske postavke. Prav tako .seje znova vrnil k nedoseženim dotacijam društev še iz krnskega proračuna. Tudi svetnica Mij» Žerjav je izrazila bojazen, da bodii proraCamski pračun.skili vircft/.» Med drugim je postregel s podatkom, da je i>bčina Šmartno ob Paki v SAŠA regiji po financiranju dejavnosti kulturnih in gasilskih društev na .število prebivalcev na drugem mestu (za občino Soi»-tanj). Mnenju župana so sc pri-drui^ili tudi svetniki .lanko Avberšek. Uojan Kladnik in Bojan Prašnikar. Ob koncu so z 9 glasovi za in 1 vzdržanim predlog letošnjega občinskega proračuna sprejeli. To 1)0 ^v pcstio! Razprava o osnutku odloka o oskrbi s pitno vodo je p<^kazala. da to ne bo tako enostavno, kot bi lahko kdo ocenil na prvi pogled. Marjan Taniše, Čhm projektne skupine za pripravo omenjenega odloka, jc povedal, da OWina Šmartno ob Paki po razdelitvi bivše občine Velenje nima svojega odloka v zvezi s tem. Določila osnutka so morali prilagoditi trem upravljalcev, ki na območju občine izvajajo oskrbo s pitno vodo. Nekatere stvari so v šmarškem osnutku odloka v pri- merjavi z ostalimi tudi poenasta-vili. Vrazpravi je Bojana Kladni-ka zanimalo, kdo t>o ugotovil stanje. kako bo nekatera določila mogoče izvajati v praksi. Ivana Rakuna jc zanimalo, ali bodo veljala ločila odloka za nazaj? Judi po mnenju Bojana PraSnikar-ja je osnutek v marsičem precej nedorečen. Osnutek odloka so svetniki potrdili in hkrati dodali, da bov zvezi s tem pri nadaljnjih obravnavah najbrž še pestro. Iinrnovilli prťdsliivníke obe ine v h\H soie Na lanski zadnji seji občinskega sveta jc komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja med evidentiranimi predlagala iri kandidate kot predstavnike občine v svet zavoda tamkajšnje osnovne šole. Poleg Ludvika Cio-loba in Vide Rudnik tudi Franca Pužiija. v razpravi so takrat nekateri svetniki izrazili dvom. ali je imenovanje slednjega glede na njegove zaporedne mandate po 'Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje ter izobraževanja pravno dopustno. Na tokratni seji naj bi îorej to preverili. Ker pa je med tem Frančišek Fužir umaknil svojo kandidaturo, naj bi komisija do seje sveta pripravila nov predlog- 'lega ni storila, ker stí člani komisije menili, naj svet odl(KÍ o ponovitvi po.stopka evidentiranja kandidatov ali o iz- birint>vega kandidata med že evidentiranimi. Svetniki se na seji sveta ni«> odločili za ponovitev postopka, zaradi nasprotovanja svetnikov iz vrst .SLS. ki imajo v svetu večino, tudi ni bil sprejet drugi predlog. Franc Fu?irjev imenu stranke predlagaj za kandidata Ivana Rakuna (predsednika komisije za volitve in imenovanja). ki ga v postopku evidentiranja stranka ni predlagala. Zupan Alojz Podgoršekje v razpravi ugotavljal, da zaplet meče slabo luč na postopek evidenti-ranja in na vpletene v njem. Bojan Prašnikar.seje vprašal, ali je kandidat primeren zíi predlagano dolžnost glede na to. da je imel v minulih letih kot župan k,ir precejšnje težave s štvlo. Po dokaj mučni razpravi so svetniki glasovali o v.í.akem predlogu posebej. Soglasno so pcMrdili Ludvika Clo-loba in Vido Rudnik, za Ivana Rakuna pa je glasovalo 6.svetnikov (med njimi tudi sam zase), ostali štirje pa so se pri tem predlogu vzdržali. Kot so pi)jasni!i. predvsem zaradi načina izbire. Po .sprejetju sklepa je svetnik Bčanov. Danes bodo sveiniki obravnavali tudi predlogletnegii programa športa Iciožnje leto in porazdelitev občinskih sredstev zanj-Predlagano je. da se za športno vzgojo otrok, mladine in Studentw nameni $.3 milijona tolarjev, za kakovostni in vrhunski špi>n 9(X) tisoč, za športno rekreacijo l.l milijona, š-port invalidov 1(J() tisočakov, za šptinne in mednar^xlne prireditve pa 40() tisocSIT, Zanimivo je, da za delovanje društev in njihovih zvez proračun ne predvideva ftnančne ponKiči, za vzdrževanje Šport-nili objektov pa naj bi v MLsli-nji leios namenili 4 milijone SIT ■ bš Vse manj mladoporočencev Na potiroqu LIE Mozirje iz lelH v leto mani porok - Privlačni poročni ol)ro(Ji Mil podeželju, indi v Logarski dolini in Mozii^ikem iiajii - Veliko parov iz tujine Mozirjv - Dobrodošla navada je, da načelnik Upravne enote Mozirje vsako leto na delovno in družabnih srečanje povabi poob-la.^ence za sklepanje zakonskih zvez ter matičarke in matičarje. Seznanijo se z opravljenim v preteklem letu. na osnovi lega ter novih predlogov in dobrodošlih zamisl i pa se seveda pogt^vorijo o še boljšem delu v tekočem letu. Običajno se na taksnem srečanju seznanijo tudiz delovanjem šestili krajevnih uradov, letos pa so se zbrali v hotelu Plesnikv Logarski dolini, Zakonske /veze sklepajo v poročnih sobah v Nazarjah, M<.)Zir-ju. Lučah in na Ljubnem- zunaj uradnih prostorov pa še v Mozir-skemgaju in v Logarski dolini. Prva ugotovitev je. da .Število porok iz leta v leto upada. Če so jih leta 2m2 sklenili 98 in 2íH)3 85. S(í jili lani samo 72, odtcgakar38v poročni sobi gradu Vrbovec v Na-zaijah. Parov spodro^a m<«irske upravne enoteje bilo lani 2S. mešanih 12, parov pa je bilo iz drugih krajev obmoqa. med njimi tudi mladopon^čenci iz Avstrije, Ukrajine. Francije in Nizozemske, Mladoporc^ccnci na porokah v uradnih prostorili dobij<^ ptvielv na darila, pa tudi siccr velja, da se pari radi porí^čajovXgomji Savinjski, kjer so obredi pravo doživetje za razliko od neosebni!) »tekočih trakov« v velikih mestih. Med omembevredneležavesodi klimav nazarski dvorani, ki jo bodourcdili v bližnji prihodnosti, premalo (2) porok v Moziiskem gaju. kjer upravljalci obljubljajo privlačne novtïsii. preslabih urejena soba v Lučah in manjši zapleti pri prevajanju-Obslcdnjem velja dodati, daje uradni jezik vsekakor slovenski in morajo za prevod pi^skrl'ct i mladopi'sročenci sa- mi. vseeno pa se bodo v /gornji Savinjski dolini potrudili, da ne-IjubQi zitpletov vendarle ne bo, Tudi na tokratnem srečanju so precej govorili o dekwanju krajevnih uradov; te so na želje in celo zal« evc občin in občanov zagtv lovili s prostori, primerno sodobno opremo in seveda usireznim številom uradnih ur, žal pa obisk ni pretirano velik. Še najslabši je na Rečici ob Savinji-To je morda nerazumljivo ob ostrih zaluevah oWin in občanov po obstoju krajevnih uradov in ob dejstvu, da laliko občani na krajevnih uradih urejajo kar 60 zadev. Na posvetu so izrazili ludi zaskrbljenost ob napovedih z »državnih vrhov,« da naj bi bilo piïslej v Skv venijisamo 14 upravnih enot, od katerih mozirske gotovo ne bi bilo več. Mjp Oobrodošto in koristno vsakotetno srečanje Iz poslanskih klopi Bojan Kontič dr. Andreju Bajuku N^ ponedeljkovem zad.sed^nju državnega zbora je velenjski poslanec H(»jan Knniič postavil nusledi\ic vprašanje finančnemu mnistru dr. Andreju Râjuku "V prctekleni mandatu jcbil sprejet zakon o dohodnini, ki kljub prizadevanju delovnih invalidov in nekaterih poslancev prejšnjega sklica državnega zbora ni uredil načina plačila tistega dela dohodnine de-lovnilt invalidov, ki je veziina na dohodek sstrani z;m^dn za p^)k^>jnin-sko in invalidskih zavarcwanje. V drugem branju je bil vložen amandma, ki gaje matično delovno telo sprejelo in je predvidel neplačevanje dolîodnine za li.sti del dtihodka, ki ga zaraJi invalidnosti delovni invalidi prejemajo s strani zavoda za p<.ikojninsko invalidsko zavarovanjcs Na žalost je bil na seji državnega zU^ra kasneje sprejet amandma, kije povrnil zakon oziroma stvari v predhodne stanje. Teiava je torej v tem. da delovni invalidi prejemajci dîluxJek ov.iro-ma plačo i? dveh virov. Prvi v pi>d-jetjuse izračunavavbrutoznesku in se odvedejo vac obveznosti vključno z akontacijo dohodnine. Tisti del, kijessiranizavi"»da pa ni i/računan v bruto znesku in akontacija dohodnine ni izračunana in tudi ne odvedena. Ko se po čenc probleme. Ne morem vam z^tgotoviti. kak.šno bo končno stališče, lo bi bilo tudi neu.strezTK>. ravno zalo pa poteka 10 delo. Vam pa lahko zagotcwim. da tximo prisluhnili argumentom in če bo mogoče, bomo na to tudi pristali in oblikovali drugačen pristop, kot je bil do sedaj. " OD Çk€D€ DO TORKA - ÇM€T IN DOnO^INA STÍHUK IM. janihiijii S'n sVupářlni Zavoda pc>-kojniobkoin mvsiidsko vnn)« Mse odlofoli. koliko dodatka itfkrcacijo bodo plavali ta Novi mini-slťr /3 delo. družino io ^ocú^ nt 73deve Janez Drohni£ j« preclldiml. dn bi upokojeitc^m iqsb^li po 10 tfioć U3bi]cvSlT Izpla^io du- datk) rc kr«:Kijo bi biiu /s ža-v vov skL'^db. ki ne bodo nikoli poloDile v pozaLto, Z njuni pi tudi V1;Kj,inÍQftl3»ntkoli n« h<> utihnil. Rjířun&ko BoJiš^e je izdalo Kliničnemu cemruT^ teto 2003 negativno mne nje zarad i naro6 :iajn mnicrisili in i/pbćevanjn piaf 1er mnenje sprùJrf.fconio rď^novodfkih i/knzih. U^icw vilo je. da je biío v KC fhrpra- vdiio porabljenih 7,3 oiilijardc tolarjev X» nakupe :nnerjsi. Urad a varhtvo konkureoce je i/x^nl 17> sir^inski pov/«tek relevantnih dejstev, dukunieni. v tetie-reoi se Mobitelu oćila kricnjc prvli monopol ne zakonodaje. Direktor Mobiteln je lupove-dal. da sc bo na ugotoviiv« odzval v ^ dneh SirlinU. 22. );iiiuaijii Dom^) jc bilo v /ii.tmkoju /late lisic«, ki je v lep«ni sani nem vTcincjiu rw» maribor-•Acf Pohorje i^ivabilao^sommî t^tfkovalcvv, Tinifto rmagos-lavjc nu vcle^alojnski tekmi je bilo 4$. v ï^godovini slove n^h nastopov v svetovneni pokaJu 2Me(nj Crojanki jcbilii to čelr« ta^nvt^v karieri, sjcer ki Su jo doscgb naž) (kkktu. ^ik. elegantna, pre^no^ti in seka: lakêno itoi^koajezi^âele-b Mebni^a Kiiavs, žiininKidc-seikinHSlovcuka kiscjeobve-Ukem r(U'dip«kem pompu Ud^a porckdla z ameriškim nulijonar* jem Domildom Tmmponi. Obreda v cpilkopalni Cerkvi sc jc udeležilo 550 (»vablj^ncev iz iveta (^in?^. je nevestin okus res i/bran, jc poSdJ tudi tranua^i kuhAT, ki jezasvr^ieizbiraljedj Slovenija sw je v teh dflL'h v tlakih nvdjjthpojđvljdb večkrat kotsicer. řrav zaradi Metanije. Na Maldivin, k) so jih konec mjnolega le la prizadeli t)ai(iijO(^ popolresni^'alovi cti-nnmiji. so potekale prianjcn-tnmcvolitvc S^yinaudelv^a Je bib \i5ofcn V pír so SB nndaljev:i|] protek prati novi si)L>ialni politiki Vbdimirj.i Purim. Mcdjxotestjiikisopn:-vlacîovtili upokojciiciininvnJi-di. Vdcija. 23. |aniiai|n NaFobor^usejcob sLabcnski progi ^ pokolzJate lisicc !»icvr zbralo nnnjtjudi ko( d^tn prej. organizAtorji pa so sO kljub temu AWliižili £:rme pohvale. Ti dan je skivih :wdÍnj.'iA!p Person. Po oceoaii organizatorjev 41. ?hi£ iškw seje v dveh dneh ob pi*>ip diralo k.'ir l5tčočjilc-dalccv, Red:>i]i so bili 2 vede* njem aivljačev na obeh tetoiuh z.idovoljni. Na k>odotukr m stadionu Md* lenium v velike m mesiii < 'a rdi íf V) pnpfvti koTirrrt. k'tTi'rrç« )/.ku|)ičck SO namenili ^rtv:i)n (loireíiiviQCXinmijcv V ncde-Ijo so orgajliziktorjj objavili podatek. da so zbrali 1.4 mili^oan evfov, vstopnic« za koncert pu so rTU|>rodnli v nekaj urah. INjnodc^ljťk. 24. janiiarla Hnan^i minister Andrej Hk jk je n;ipovcdaL radi ra/iik v ccniCv.ih vrednosti niijvcřje slovenske zjv:{rovaliji-ce preložila privatizacijo /-iva-rovalniee Irlpl-av. Oecnjena vrednost /avarovjtlnire Tripbv 3« po ugotovitv.ih revizijske družb« Deloitte^eTouche na din 31.dcccmbra200.'^zn:ćal:( med 440 iň+JQ mihjoní eviov. Zgndbav zvezi z zavarovalnico Trip];i\'se ^ede njenega Idstni-njenja lorcjZďplcto, veijetnop:! ho pri.*lo do ňfwocvnitvtf z^n^n-fovalnice. Minister za zdravje Andrej Bmčdn je napovedil. da bomo v Sloveniji ZJrjdi ponviojtuy.i zdravotâkegn osebja 27)^:11 a-poslovuti zdravnike iz drupb dří^A IVfopnke unije, predvsem 12 fV^cc in Sbviike. Torek. 2T>. jaiiuai ja Predsednik vbde Janez Jan^ jc bii n:s predstavitve iivoi obih* kujKi BvrtiKlo uniji in zve« Nn-tov Diwlju. SprcniljKlg:« JC ai-nanjj minuter Dimitrij Rupel, srcčab pa sta sc t vodilnimi pred^tivniki Po nuinovei^ih podatkih jev naravi\i katastrofi na območju Indij^ke.c:! oceana donmevno ucTirb ^kupnr> 280.Q00 Iju^li. Po> trjenoruj N umrlo ljudi, usudn I3M97 ljudi p^i Je ni ttcu na Amen^kj prcdv:dnjkCieor-W^litfiû. ktj« Domimranvt). težnji a n^jsbH«^ ijinla svojo \kigo' v dokurne ntarne m filmu rahrciiùeil9;l 1 .Miihjcb Moora. jc. kot veliki favorit za nagrado /Ja ta nui Un.'i ^OCH. Skupajz Dii^etnjev kunkuron-cn bidi bcrii/e t mr poncije, fe dohra, knri^opozifije Je. futčehio. nim/jhrko-kvtvifi. J^oraznih kom ih države/Hf bi fjudje ro^i vedcii, kako hr^ s to deHMjo. Bonio res Joz/reJi enoslen'rv preohntTin mzwjruh rr^j v "pn/vf" dit !>o rakOi repj kaj Ihlim. ki hi ra- di vefrr^J, vlhtiiiuiío vťf nfumjti lie^^nVi Ja ie iamostojii» ko-fviko rr^o žínwmu nuJI noríptislawc iťgo konca, kíje prav» ftiín r in ie bo na Kuroikťm. polem bo goioii) Se kjf. riitií im rviíem obmotju fii lako SaJa le f? n/ toko r/miljiva. Saj y liiili ns VSÍ b<)Ij íivahna. Foslana pa se ne tikxarjajt) le z regijami 2a 'lonia^o rabo. Mjjji zoiuma, koJiko r^gif nam bc pn:nal<í Ey-rfjpn- Tisiih nffj, ki nom fixlc oniofffáile ájHSnjreirijpskegti de-naja. W« vsa Sltnemja le eno repio. bosia oriitin ajo mzprtive o nameroraneiii bjrjenj;* xi*àfona v Teiii in ku liodo Ío.^í(inj\ki s\'elniki zrimit odbCali o potialjSanJii h^tetijii kofine moke. nekatere ttidi zanifíia, koko bo kaj trovala Iv'tnňba s kit-ponv. 2 emiiljskimi. Čeprm Je Tríemtiije ie đ'tdofva ořxsiH. sotU metl dnćhe. kífiovsvtap ropio^úne pfine in Je zrno vklfiu'-etta v yhemo trp anja, v kuten se ho pojiivljaki koi manjfi kiipec. Sa njiho^vírečo so cý:nekuponom' xono C02zadnji t^asprixrjpadle, ofMa pa se inr/uiii » řf^ padtv. Kíwí/ ; otf/yť/n je prt na\ ie vťdnů ahiiolnů iskanje udlo^aliS^a roiiiiMkiivnjh tjdpariko*^ Saj veue. dis se Anemija :a rihlioakiirne odpa/ikr :a hiko od/a- tiahiće ûù/ij po vsej driint pnn • vesfU bi blli, (V lii se kiUeiu ohňni :a iprejem le^a :1a odločl/o pnjsfovofjno Sťír^ii za primemo odškodnino. Za zduj itaj bí se :u fo resno zûiunuili dte obèiru. E/uř naj bt bila lifiiiirino - ne iiú.ie .^marino ob Ihh, ampak pri I.iJiJt. dntga ne ieh hUs imenovono. doki^r sri'an nlsti Mj do-reťerrc. O pobttdi Agencije so včeraj raziira\ija{i Utdt nû seji .není v Ho^iiki Slulini. .^'ekalrnm '<4rJezdrhSe i' OtllM'(inii$ dah i?o-biuio, da dflne^ regreui :daj ne iipla^ojo. /.oradi iV 10 ir-[jlatílo paillo, "patili" nû) bi tudi ili^redsiavniki tlade i' lem primeri ujraili njcjtcn e poluide vft upokojenci sploh ne /11 litijo. i-'se lû je Izvedlo fiidi do JokajSnje rtcdeljenosii nwd upcko-jenci .Wekciim oťimo tikU lo koriiti O mSadili pa so zadnji č^s guiVfill fredvseni n« kunjiSkem konctt Ofmkaljihje w^iwc no-vi nuniiier sa Šolsno Milan /ver in .'\k7ip pe\nladovola po-rofihj o h-ienju Sa^ eko^ih peo%ic, nofanJJi pafíi^shlibojdi, rv-sreCvii v neinikiJi in lil pa lam !>e o tradtcitmíúrah pruziiOiMi^di n^nv?! Kitajke m HifajeisobiUprvd^tAlJtin kot mnecrvkuv v lohttgodovine, kci bemalnii in neoiiiiiil^'rt niû'ujijii ka etnološka zan/tntvoit Sedaj so v os^jifdje stopite jx^-^em dni^ lefw To se^vda }ie pornem, da sinaje na podrořfii čhAekoih praw in pobtk'ne svtihudc kuj lio^, da skiipífvv ni veř povsem po^ nji mnáh xTsf zíutopnik I'kiveicmr iipe in umje. se Je Îûlaj.'Aa frejjn^o odk>ňÍa osvojtli. Kojenaziihvtluskorwemliludnewjnr nrkûki'zaslalo aiiU osvajanji' vnolja, vkaferr^ *iu se zaf/lelh .fr^rntà, Je biLi xrriw dnigiJi dfitivvxyfhkiinzaosuinhi. Kú po piATiju iM/ie.Je tako Kuajihi pričenjala 5 prvimi poshtyni/iii ô&rttiku»m rakđ in luirííi /ni saíeki Do lelû / WJe moùMla uebaj csm'lan; po uradnili.* ijgitblpni v ih^imh.lzgiuJaJoljNdJezmo' Jt^o v/ájfco.* r/Juaing /j. 4. tfo/. pr. h. .<řj V lem ^n Je kal tre^t drLi\i Hc'^rk(n^ z^pdmini v iv.w^^ iiipelo poilûii pkr^ilo s^iûveJko posoîBco ingfnapeino vmt/i tut Z^djo. Ta^aiuivi Yoiisl.iweíJevfCarvbtůLidJiitewSé.kIjDje vnebopowstonAcm -IM-jjpoitod'. nAnýmuctkrviS Zemljo m uspeSno pristal. Od a/ rviprtj se idi. da knajskepj ^esoljikeigi (^^mo ne murmgoiUi niřxeř. Vse oddej namrvčhijejo nove m nOie amlHCiOZiw rtiCne. mntdu'e kumiinànicij^kdi m ncm^ijííkih satfdii^-, znarweni pojhnSte*'m prisuinek lui hmi. kmarrui haio. \zposlcnim' tvsćljske poiioje, po i^ialjikJh lehintio^jah postati naJrvtpmlnejSa drSai'V. Snitrv-no so zn letulnje.leto poirdiit c>rrebirv Se ene rttkiie s iiiiveSko posadko. ^UL' do uspefiaf ^\e7je>}íK zanesîjt^a in pfvdvieni poceni tehntjiog^. ftjrirJ v fielxije jirvlkiddenc iznwd prvih ci^HUza' cij ts Usďieffiegu î/aj/iu KajJeos>UAnop?ruh lega mnuiho ztinumnja ui vesolje? Vsekakor ne i:ka^tiii/e ideoLfike m/>d. Ih'J iirezarazkaw^vryegospodarske moći if t poi<'neialir\ • Kiajske, katerih Zûh^ ne zdijo ne-ô>p/if, ne une po se ipvgi'dovaii ludi tvjaikih inierrsov. ITiier /TR1 w; teiinoloi:^, pod^>^n .1 ^rShini vm, je Kitajsko laiisval med p^ipcdamko najbolj ine (jredHe sxfta. Tudi kiJajnki trg poka poilvíh. -letenj na K tajskem, te.^ploh ni. oznmaie nisikon-hawii'en' je Id jo nepogc^eje shliino n^ituMsh- wiuJcih podji'lr^kitv. fSinjrisoautísekJ wpe.Wpri fwiaka/yii tu-JiTta ;nar^. Ih^^te tanio taS domači raàaïahuk in peeraňinaj-le, icolikíen del je na/vjen na Kitajskem. f^sda^ptA t'H/Uzuii' dedee t izi*jzníh prťdťio^ ■audi ťí>n. ki w f)rodo}ojo fxjd itaimi bia-gíjviiifúz/iwnkams. toiia le Se vpraSanje ća.Mije, ko ne It? ver nujno takû. Sa vsak «ny* otvai v con seziinuf r^ ffdprt nekiy ^do-maňJu, kjer izdebijejo na izdelek. Se> eda negrehravitn, roda \ aja dela mojssra Kt) «v» pofde^lal ivnj ni^ina/nk, sem ugofcnU tudi lusiledr^e. éi stadiapwgmnui, hjii skon^'n^pogiMtýi' iijHmIiljam 'e-poStttí ujruvl;aínd: in napmliia tvieSm-aj, (âvv iakû pbd htůjfkih fropvineijev in dosegala vis^ ncIajenoM in prtíjii>ljerw>t v světlí Prrdsiaw o narodu poceni SivUj bo torej tre-zncn a pretresli. i'nAV vpen,^n)e. kiseoi>t>'Tn odptrM, ni, itUkOdiO Kjiajihi dohiti nizvUe ffriui 'e ziilu)da, tnm'e^ kje ipU>h so meje njenega rtinv//. Me/lieui ko Je zahodni 4»« ujet vzankera^niiljonj o anienSko-etTVp'Jcih neso;^a,^fh, ko £1701x1 tnspioflno razmiiljaopodidjS-onjti delf/ei Aisa in kr> nndifaiii kaJ*j/> * roje sad/tj^ sùhe 1er nelœtdt ^podar.sh olwaii m laràidi nitih kratkvrf)àiirfii socialnega mmi. na ilni^ strani delajo. In letijo v nebo. 'Vrie .%o zffTodi rib. Ce iniitS rihe. pcaihU navrSe.' Í7^mnn 7J. XMl. 4, stel pr, h. tí.) AKTUALNO Med najbolje izvozno usmerjenimi zdravilišči v NaravtKMn zdravilišrii Termes Topolsic^a so lani zahck^žili še t ()()() noritcv voc kol Ido poprej- Vlaijanj letos le loliko. kolikor l)o amorti/arije - danes manjka prihli/no 100 poslelj - Nov liolel s štirinii y;vez(li(^aini? Tatjana Podgoršek V Naravnem zclraviližcu ler-tnc jbpolsicti boJo lelo 2004 uvrsiili med jcla, v kaiercmst^ presegli postavljene cilje lako na področju luristicne kot ludi medicinske dejavnosti. Žabe lež ii i so 106 ilsoc nocilev ali za IO(X)vcikol lelo prej,/a dobra dva odstotka so povećali ludi storitve na pcxlročju medicinskega programa. Med gosli so prevladovali dojnaci, 40 djelje Mins iz Velenja) kupi! bivše upravne proslore Bolnišnice IbpoLŠica in objekt preuredil v hotel s štirimi zvezdicami. Na vprašanje, kaj pi'>me-ni tovrstna konkurenca za zdravilišče, je Fijavževa odgovorila: «Predvsem izboljšanje ponudbe. Ugotavljamo namreč, da imamo v hotelih Vesna in Mladika predvsem nu višku zdraviliške sezone pre- malo nočilvenih zmogljivosti. Ob obstoječih 4{)() posteljah jih ?e danes manjka približno 100. Zaradi lega moramo naše stalne gosle preusmerjati v termine, ki jim ne ustrezajo. Zato vsako dcxiatno ponudijo nasta-nitvenil) zmogljivosti jemljemo kot priložnost, da gostu ponudimo tisto, kar od nas pričakuje. Ciosi ponudbo potrebuje in kraj mu jo mora zagotoviti, če želi biti turistični kraj.« Direktorica Term Topolšica L/-dija Ffjavž Špeh: »Leto 2004 je najbolj zaznamovala uredi' tev vodnega parka Zora.« Nova šola in obšolske dejavnosti V Solčavi žradlKni() (lo\()lj(^nje za klaviii(H) - Gradijo nov vodovod - Maíx^snikov plaz sv iiinirja - V proraninu samo 100 milijonov tolarjev Občina Solčava je po površini ena največjih v Sloveniji, po številu prebivalcev pa ena najmanjših in tudi od lod težave s (prc)nizkim občinskim proračunom. »Predvsem imamo velike težave z naložbami, saj največkrat ne moremo zagoiovitj niti lasine udeležbe pri nujnih projektih. Naš letošnji proračun bo dosegel okrog 100 milijonov bomo lahko lažje gospodarili, saj nujnih nalog na vSolčavskem še dolgo ne bo zmanjkalo,« je na začetku poudaril župan občine Solčava Vojteh Kleme nš^k. Med največje gotovo sodi izgradnja nove Sole, gradbeno dokumentacijo zanjo pa že pripravljajo. Zupan o tem pravi: »Od podjetja Iskra Perili smo že odkupili preostalo polovico nekdanje šole in tako je ol)čin« sedaj lastnik celotnega poslopja, kar je prvi pogoj za naložbo v šolstvo. Znano je tudi, daje bila naša občina pred leti že na seznamu listih, ki naj bi uredile center šolskih in oh.šolskih dobitcv.« Dolgoletna želja domačinov in posebej živinorejcev na celotnem področju gornjega dela Zgornje Savinjske doline je klavnica, saj imajo sedaj nekateri kmetje z višinskih predelov do najbližje tudi kilometrov. Viijieh fClemenšek: »S tem prcî-jektom se ubadamo že nekaj let, zdaj pa je končno napočil čas, da ga tudi uresničimo. V niarcu nuj bi pridutnli gradl»e-no dovoljenje, najti pa moramo najboljšo rešitev za finančno pokritje. Z minisir-stvom za kmetijstvo se že dogovarjamo, del sredstev bi zagotovili z javnim razpisom, del so takratne težave uspešno rešili in zagotovili dovolj zdrave pitne vode, na njihovo nesrečo pa je veliko nev.5cčnosti povzročil Macesnikov plaz, ki jc takratno zajetje skoraj uničil. Tudi s pomočjo državnih sredstev so poiskali nov vir in zgradili zajetje ter nanj priključili cclolno Solčavo. »Ta dela smo dokončali lani, letos pa bomo po vsem kraju obnovili vodovod. Hkrati bomo pri vseh uporabnikih namestili števce, torej bomo vodo poslej zaračunavali ludi pri nas. Obenem žehmo vse objekte priključiti na že zgrajeno čistilno napravo,« je med ostalim še povedal župan otičine Solčava Vojieii Kleme nše k. Dobra vest je, da so ukrepi zadnjih dveh let na Maccsniko-vem plazu končno obrodiU sadove in eden največjih plazov v Sloveniji se je lani vsaj v zgor- Župan Vojteh Klemenšek: >^0d nove vlade pričakujemo zagotovitev boljših pogojev za delovanje občine.« tohirjev. Od tega samo za šolske prevoze plačamo 12 milijonov, za vrtec dodatnih 10,skupaj s Šolstvom je t o že preko 30 milijonov tolarjev. Cc prištejemo še občinsko upravo. Je jasno, kako malo nam osuuic. Zalo precej pričakujem od zagotovil nove vlade pri zagotavljanju sredstev za delovanje lokalne samouprave, vesel pa sem tudi novega ministra za to področje, saj je bil župan in gotovo dobro pozna težave občin, zlasti manjših. Zato upam, da bomo tudi mi kaj pridobili in Nekdanje šolsko postopje je sedaj v občinski tasti. Pričakujejo ureditev centra obšolskih dejavnosti. dejavnosti. Takratno vodstvo nam je bilo zelo naklonjeno in smo z njim dogovore že začeli, z zamenjavo tega vodstva pa se je v.se obrnilo na glavo. Zdaj je vodstvo spel novo in od njega veliko pričakujemo in želimo projeki znova obuditi k življenju, saj smo trdno prepričani, da hi bila uresničitev tega načrta za Solčavsko velika pri- s sovlagatelji, občina pa je svoj del v znesku krepko preko K) milijonov že prispevala za potrebno dokumentacijo. Povsem jasno je, da bodo svoje prispevali tudi člani naše domače zadruge.« Veliko težavjim je v zadnjih letih povzročal vodovod za Ssii za poveztwanje, ivomejše sodelovanje, je bilo lani - po trditvah Fijavževe - glede tega vendarle nekoliko drugače. Konec leta so namreč v kraju oblikovali deK)vno skupino, ki se bo lotila priprave razvojnega programa turbotične dejavntJsti za celot no okolje. V njej so poleg šoštanjskega župana še predsednik KS Ib-pc^lšica, predstavnik tamkajšnje bolnišnice in bodt>či ponudnik nočilvenih zmogljivt>sti. »Skupaj b(^mo preverili, kje v kraju je mogoče oblikovali noiilve-ne zmogljivosti, v katero smer bi bil razvoj dejavnosti najbolj smiseln, s čim bi poskrbeli za kakovostnejšo turistično ponudbo (šporini objekii. razvoj vodnih površin, infrastruktura, v kateri so ozko grlo med drugim parkirišča). Skralka, vprašanja, pomembna za nadaljnji razvoj kraja in turizma kol dejavnosti v njem. naj bi reševali vsi, ki vidijo v njem svojo priložnosi,« je še poudarila direktorica Term li.>polšica Lidija Fijavž Špeh. REKi-i sa ... l\i\\ Jiirjev(x\ lastnik Športnega centra Vnh (liiik: »Kardi»l>r(» sostje.« Kmetje nezadovoljni z velild Idavnicami Postopki za pridobiiov tlovoljciij za vaško klavnice zalilcviii in dolí>()lí\ijni Topolšica - V zadnjem času .se vse bolj pojavlja nezadovoljstvo kmetov nad velikimi klavnicami, katerih usluge so zelo drage, čakalna doba je dolga, zaradi velikih razdalj pa so tudi višji stroški prevoza. Zaradi vsega tega se med kmeti vse bolj poraja ideja po vaških klavnicah, kar bi pomenilo veliko krajše razdalje in čakalne dobe ter s tem ludi nižje stroške. Neformalen sestanek na\o temo je .sklical Janko Stakne na .svoji turistični kmeiiji Vrž.i.šnik v Topolšici, na katerega je povabil tudi predstavnika Ministrstva za kmetijstvo 13(»^(lana Punj^artnika in Dejana Peharja. Poleg njiju so se sestanka udeležili še podžupan Občine Šoštanj Stetan S/alio. župan Smarlnega ob Paki Aloj/. Podgoršek. ter podžupana Slovenj Gradca in Mozirja. Na sestanek pa je prišlo tudi okoli dvajset listih, kijih vsa zadeva najbolj zanima, torej kmetov. Ti bi lahko za odprtje vaških klavnic pridobili ludi evropska sredstva, za kar pa je le malo možnosti. Od obeh predstavnikov ministrstva namreč niso izvedeli nič kaj spodbudnega, saj sta pojasnila, da je postopek pridobivanja dovoljenj izredno zahteven, dolg, drag in zapleten. V Mozirju je kmei, ki že ima dovoljenje za vaško klavnico, vendar je ne more odpreti zaradi izredno strogih zahtev inšpekcij. Dodatna težava pa naslaja zaradi nedorečenosti zakonodaje, saj je težko predvideti, kaj ho čez dve ali tri leta. Tudi suokovni sodelavec, ki ga je s seboj pripeljal podžupan Slovenj Gradca, je o zadevi govoril zelo skeptično, poudaril je predvsem tri vpra-šanja, in sicer: velike stroške z (odprtjem in delovanjem vaSke klavnice, zapiranje obratov obstoječih klavnic, ker ni dovolj živine, in neusklajenost inšpektorjev in veterinarjev. Dabi neka vaška klavnica bila rentabilna, bi morala zaklati od 1000 do 1500 glav živine, kar pa je ogromna in težko izvedljiva številka. Za zaključek diskusije je gostitelj pozval krnele, da mgljivosti.« l'osl<»vni parduTji poviřali naročila v lelošnjem programu so predvideli 15-od.sloinopt7večanje realizacije. Po zagotovilili Franca Vedenika je povod za pogumno zastavljene načrte povečanje sodelovanja tudi z ostalimi strateški partnetji, kol sta Elaa s katerim je Veplas začel sodelovati lani, in velik proizvajalec bagrov iz Avstrije, s katerim so prav tako lani razvili nekatere izdelke. Na področju lii- lech kompozitov pa imajo poleg obstoječih še nekaj novih projektov. Tik pred podpisom pogodbe je namreč sodelovanje s'Iehnično univerzo v (jradcu, s kalero razvijajo iz- Franc Vedenlk, direktor podjetja Veplas Velenje: »90 od-stotkov reatizacije dosegamo s strateškimi partnerji, kj so letos še povečali obseg poslovanja z nami.» delke na visoki tehnološki ravni, prav lako skupaj z avstrijskim panneijem razvijajo ve ime elektrarne, katerih način izvedbe je nekoliko drugačen od dosedanjih. »Vsaj ti dve pogodbi bosla narekovali precejšen del ne samo letošnjih aktivnosti, ampak tudi aktivnosti v na.slednjih letih.« Zaradi zmanj.^anja in za-sičenosli trgazjamboriza jadralno de.sko naj bi se lotili proizvodnje ncwega hi-tech izdelka iz kiirhona - palice za bejzbol, s katerim bi se prebili na ameriški Povečanje posItTvanja s st rateški-mi partnerji in razvoj novih izdelkov sla narekovala iskanje dodatnih prostorskih zmogljivosti. Že lani je Veplas vzel v najem 1700 kvadratnih melrov pcwršin Tekstilne tdročju» naj bi zadovoljili večini ekoloških žalitev. »Najtrši oreh bo reciklaža kom-pozilnih odpadkov. C) tem bo morala reči in storiti kaj tudi država. Nekaj si obetamo od projekta, ki ga v zvezi z recikliranjem vodi firma Kolpa San, Veplas pa je eden od partnerjev v tem projektu, « je sklenil pogo-vi^r Franc Vedenik, direktor Ve-plasa Velenje. Vase zelje rastejo. Naj vaši prihranki rastejo z njimi +131,03 % 1.000.000 SIT (31.12. 2001) 2.310.300 SIT (31.12. 2004) Rastko je n^donosnejil slovenski posebni vzajemni sklad v zadi^Ih treh letihi ^Poso 1208} «MÉ.flMMM'feMte^ Za Informacije In pristop k posebnemu vzajemnemu skladu Rastko obiščite najbližjo Finančno točko âll pokličite Ďrezpíáčnl oranžni telefon. KD lniivsinMnaa.&a se mM d^Tovnim usom tm iW6t3 In ccQo4o«"< Birtr tucH Oa pevz T^ondui loĐifi požiffiťioft^ WW8v vcilkl twn odvtsrioM gg^u v/tdnartwi pyjiyv. Vi^nort MOlfi 20 pMeoni vufertvi sUsd KO BoAfi pa 2 záto >e oDřivijena flonosfieti na sfHstv« 2ffari|!a2BvXB0AO| SOLSTVO Ravnatelja o združevanju V Šošlaiiju bodo nanu^sto (lv(^li zavodov z novo šolo dobili (Micga - Pi'(^d inuinovaiijoin v. d. ravnatelja po Šosiaiiju kroži anoiiiiiika - Kaviiaielju osnovne Karla l)(\slovnika - Kajuha Darku Menihu odiiK^rja v(îe prostot a kot lavnaieljioi osnovne šole iiibe Roeeka /denki Klaiiter - Dvomila da delo staršev Miiena Krsiič • Planine ŠoSiynjí^kii znymcnitosl, lo ne piik'mo prvič, so gouwo anonlmke. Cel phv. sc jih običajno vsuje prod volitvami, pi^ja-vijo pa se ludi kdaj »vmes«. Zadnja, spisana /a minisiistvo za áolstvo, poslana pa na več naslovcw, se k)lcva obeh ravnale-Ijev i>o,^iajijskih o.snovnili šol, pri Cemcr jima »očila« predvsem »napake« pri izvajanju pouka iclesnc v/gojc. 1'od ano-nimko so podpisani »starši - davko^ plačevalci«. Na dveh straneh dolgem pismu je ravnatelj s Kajuhovc šole deležen neprimcmoveČslavk/u|)aii mc vpmsal m mnenje o Kaviienikn.« y Sosla nju že nekaj časa tečejo aktiv no-vrt ziiruze^'anja dveh javnih zavodov v mega. KoHko ste kot ravnatelj vkJjiiČeni v to? »Tako pri združevanju kot pri imenovanju v. d. ravnateljev aktivno sodelujem.« N Darko Menih: »Anonimiie so v Šoštanju preverjen način, s katerim se skušajo znebiti nezaželenih kandidatov.« Kajuhovci bodo končali prej Ob gradnji nove šole zaposlenim in učencem na Kajuhovišoh ni prav lahko. Najprej so v neposredni bližini rušili objekte Lesne, za tem je pnšia ruš-itcv njihiwe telovadnice in gradnja nove Šole. Potrebnih je bilo veliko dogovarjanj in usklajevanj, da so zagotovili nemoten pouk. Pouk telesne vzgoje poteka v Športni dvorani in dvorani Partizana, kamor je Ireba Čez precej prometno eeslo. Pot tja in nazaj poteka pod sîrogim .spremstvom pedagogov. Rušetije Kajuhove šole se bo pričelo 13. junija. Vsak dan kasneje bi pomenil, da Vegrad, ki šolo gradi, do i. septembra ne bi uspel uredili avtobusnega postajališča in zelenice, ki sta predvidena za prostor, kjer danes stoji šola. »Ministrstvo smo že zaprosili za spremembo Šolskega koledarja. To je na^ovlogo, da namesto 24. junija pouk končamo teden prej, odobrilo. Pouk bomo nadomestili ob sobotah,pravi ravnatelj Darko Menih. Naknadno je prispela nova vloga, tista, po kateri bi šola »padla« že 13. junija. »O tem, kako in kje bo teden, ki smo ga sprva nameravali preživeti v šoli, potekal, bomo stari5e podrobno seznanili. Učenci bodo »šolo« imeli, ne v našem objektu, ampak drugje. Ves leden bo potekal normalen šolski pouk.« Kar nekaj f^ovoric o tem kroèi po .^avto-nju. »Slišijo se tako o vedejevstvu kot o nadaljnjem delu. Kar se nas tiče, imamo o obeh svoje mnenje. O lem smo govorili na konferenci učiteljskega zbora, kjer smo oblikovali stali.šča in jih posredtwa-li na d^iino, dobili pa odgcwor, da se ne-kalerih stvari ne da prehiievaii in da se je treba držali črke zakona- Naše pripombe so bile usmerjene v to, da bi postopke izbire nwega ravnatelja pi>spesili, tako da bi šc^Io l.septembraže vodil nov ravnatelj, bir bi bilo tudi najbolj smiselno. Ne bo namreč ravno enostavno začeli, pa tudi pogon. Če sc lahko tako izrazim, dveh kolektivov, združenih v enega, najbrž ne bo preprost.« (tovori se o dveh stvareh, če prav raztt' nienu Eno so postopki zp imenovanje v. d. ravnateija šoie v izgradnji, druffo pa v. d. ravnatelja Ntn-e os/iovnešofe So.^tanj. Ainpak saj nova Ma že .stoji? «V. d. ravnatelja šole v izgradnji? Cc mora biti, kot pravijo na občini, potem bi ga že zdavnaj morali imeti. Zakaj ga župan ni imenoval takrat, ko se je zasadila prva lopata pri gradnji nove šole, da bi vodil vse [X)trebne postopke? Ne pa zdaj, ko sva oba ravnatelja že opravila svoje. Vršilec dolžnosti je zdaj formalnost.« Po Šoštanju se te nekaj časa f*ovori o tem, kdo naj hi d ravtiateija bil. Gre za nehla-njega posJatwa in hivšef^ rav^ nateija ene od velenjskih osnovnih Sol, Jožefa Kartičnika. Ste že slisali za to inie in če ste siisali» kje ste siišdi? »'/ji ime sem slišal od župana na sesiim-ku, na katere^ je ločeno povabil oba ravnatelja. Vprali me je. kaj menim. Naravnost sem pjvedal, da se s tem ne strinjam. da naju je z ravnateljico sasednjc Šole s lem de^adiral. izničil najino delo in ponižal- Povediil sem tudi, da bo to velik stix>šek, in ga vprašal, kdo ga 1x1 plačal. Občina, je odgovoril. Strošek se mi zdi ncpolrebcnvčasu, ko telovadnico še nI Bo pa telovadnica nujna 1. septembra. Če je ne bo, bo 81 K) otrok na ccstl« l)a ne hotlo hraki dahiii občutka, da se ť zvezi s šolstvo/n v ohčitii vse vrli okoli ravnateljev^ vrti se tudi okoii delovnih /nest zaposlenih s sedattjih dveh šol. Se pogovarjate (luli o tem ? «Na sestanku spredstavniki ministrstva smo pregledali število potreb po posameznih predmetih in izkazalo se je, da pre.sežkov med tistimi, ki imajo asirez- no izobrazbo in so zaposleni za nedoločen čas, ne bo. Bo pa šlo pri nekaterih predmetih na tesno. Nekateri se bodo morali sprijaznili s tem, da bodo za nekaj ur prevzeli varstvo vozačev, morda kakšno dežurstvo. Tako bi lahko 19 ur, ki so potrebne za polno zaposlitev, porazdelili na vse za- Zdenka Klanfer: »Ozirati se na govorice Je tako'tako.fi poslene. To se mi zdi dobra rešiiev. Je pa vprašanje, kaj se bo dogajalo v prihodnjih letih, ko bo ou-ok manj in ko bo tudi manj oddelktTV.« Poz/iate vsebino anonimke, podpisatie s »starši - darkoplaCevalcit* ? »Tudi sam .sem jo dobil. Pretresla meje z neresnicami in kleveiiimi, ki so v njej. Prepričan sem, da je niso pisali starši našili učencev. Ti so se vedno, ko so imeli pripombe na naše delo, oglasili in skupaj smo rešili vsak zaplet, ki se je pojavil. Zadevo sem predal policiji.« Z vsebino se ne bonu? uki'arjali, vseeno pa hůxeíla ali dve o te/». Res pri pt>uku teiesne vz^fjefitrsirate satno in etliru) odbojko, tako da vaši učenci dru0Ji šport' nih ve^in ne obvladajo in sezoio tudi ne udeležujejo tehnoianj? «Ni res. ( e lii si pisci pogledali se/name, ki pričajo o lem, katerih športnih tekmovanj se udeležujejo naši učenci in kakšen rezultate pri lem dosegajo, česa takega ne bi spravili skupaj. Da se šola ne udeležuje vseh tekmovanj, je pa normalno. Saj se jih nobena ne. Ne dr^i, da pri pi)uku športne vzgoje 'zganjamo* samo cxibojko, ampiik 'zganjiimo* tudi druge stvari, kar je razvidno iz dnevnikov. Nobenega športii ne za postiiv ljamo. Drži pa, da je na naši šoli malo večji poudarek dan odbojki, kar je p(">vsem življenjsko. Vsiika stila goji aliniielo do čc,sii ta- kega, kar druga morda ne. Odbojka je pri nas tradicija, v odbojko so povezani interesi učencev, staršev in okolja « /denka Klanfer: »OlHinski svei l)ci 7ÁÍ v. (I. na^el pra\e$2a Tlineka.« Kako potekajo akimiaui zdruzevattja zavodov? »Rekla bi, da po načrtu. Kot ravnateljica ene od dveh šol tudi sama sodelujem na koordinacijah. Ta hip je aklualna oprema, ker je gradnja šole v zaključni fazi. ob tem pa p<')lekajo ostale aktivnosti, Februarja naj bi bil imencwan v. d. ravnatelja insprejel akt oustanovit-vi. Oboje je sivar usian^^iclja, ki se bo pri tem ravnal skladno z zakonodajo. O vsem sproti obveščamo učence, starše in delavc*e na šoli. To se mi zdi zelo pomembno. Na sestanku s predstavniki ministrstva za šolstvo smo že načeli tudi pogovore o številu oddelkov, o sistemizaciji delovnih mest in te pogcTvorc bomo še nadaljevidi.« iiodo delo obdržali vsi ziiposieni? »Oddelkov na novi Šoli bo precej, takt) da bo večina imela zapcxslilev, ne bi pa mo^a reči, da Čisto vsi.« Pri kiilerili kadrih se ulejsiie sti? »Težko bi rekla, mogoče pri tehničnih delavcih, dokler ne bo zgra-jcnaŠportna dvorana. V zvezi s kadri bova morala ravnatelja sc^delo-vati s tistim, ki bo imenovan za vršilca dolžnosti in se o konkretnih rečeh skupaj pogovorili, pri Čemer računam na pom i"« oMine.« Koliko pa so vam zjuine ^vorice, da naj bi bil v. d. ravnatelja v Šoštanju gaspod Kavfičitik? »Ozirali se na govorice je tako tako. Občinski svet, ki bo izbiral v. d. ravnatelja, bože našel človeka, kije za w usposobljen In ki mu tudi pravne zadeve niso tuje. Vemo, da ustanavljanje novega zavoda polegne za seboj precej stvari.« Vi se boste prijavili? »Na mestu ravnateljice delam že več kol dve leti in veliko sem vlomila v lo delo. Seveda se ["iom. Koga bodo izbrali, pa ni moja stvar.« Anonimka ? Jo poznate? Res dajete v te-ItA'adnici dopoldne prostt>r športnim klubom? »Pismo je bilo naslovljeno tudi name. Prejelo gaje već IjudL To je značilno za obdobje, v kalerem smo. Take stvari se dogajajo. Pisci so izbrali napačno pot. Sola je vedno ^xiprta, kdorkoli lahko pride in vpraša, kaj se v njej dogaja Večino časa si športno dvorano delimo s sosednjo šolo, imamo urnik, vse je zapisano in o kakih uvoženih igralcih in klubih v dopoldanskem času, o čemer govori anonimka, ni g(Wora vSamo ko je šlo za mednarodno odbojkarske lekmc, so bili v njej irije trening. Kar pa se lice dvorane Partizana, je ta v pristojnosti Šptut-ne zveze Št^lanj.« ■ PernOYO.(elefoti:S728080 ř9^,telelor}:8919140 Qabert(B,tstefon:891$210 www.tr^¥inë-kos8nca-sp.si e-msil: kowicd^lj3.n$t lapnh^^očopomlaúsmoy&nže prptd^ vse vrste semen in zgoćr^ semefsiô iTDrrfiir (ř^afisů&d in KHelčsk). Spœjemamo imùib 23 piSćanćkB in kokoši nesňtel ÙJJJJÙL TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pireiici) Atofefi.* 03/ 572 80 80 rtžSplendorlkg 179,00 olje Zvezda 11 269.00 CokûiinoZkg 1.990.00 kavaBar1CK)B t49.90 mokâBot^l kg 199.00 minerait^ voda Pnmuía 1,51 45,00 vanžada Fany 1,51 79,00 lignji oii^čenil kg 999,00 toaletni [upIrHarmtiny 229,00 praypfalekAltSk^ SAMO 899.00 krnim íe&men 1 kfl 38,90 krmna koruza 1 36.90 krniasesnlrBzancilkg 37,90 umetno gnojfio NPK15-15*15 vreča 2.600.00 KAN 2.160,00 (CENAZA UUrT40 SNOdlU) Pffi m Zi VflEĆ) Brezplačna dostava na dom! Združevanje v »papirnem« postopku Sošlanjski sveUiiki Ixxlo iia ponedeljkovi seji v ostinlku sprejemali odlok o iistaiiovitvi javnega \ zg(>jii()-iz()l)iaž(walnega zavoda osnovne šole Soslanj Milena Krstič - Planine Šoštanj - Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-i7ol^ra:?.evalnega zavoda Osnw-na šola Sa^lanj je prvi akt v »papirnem« postopku ustanavljanja nove Sole. V o.snutku ga bodo svetniki sprejemali na ponedeljkovi seji (31.januarja), /njimse namesto dveh šol ustanavlja ena. Usenet, ki obiskujejo sedanji dve Soli, in na novo vj^lsani učenei bodo že v šolskem letu 2t)l)5/06 obiskovali pouk v novi osn ni šoli v Šoštanja. Priprave za začetek dela zavoda naj bi pod nadzorstvom ustanovitelja, opravil vršilec dolžnosti ravnatelja, ki ga bo s posebnim sklepom imenoval svet Občine !^ra, vedno jc bil v p<")ziciji» nekaj časa pa jc bil ludi minister za promel. Zgornji» Savinjsko doline^ zaslopa skupaj s prav lako pozicijskim poslancem Mirkom /amcrnikom. Oba sla vodji po-slan^kih skupin, skupaj pa imala njuni slranki veliko moč, skoraj večino v parlamentu. .Vř zavedale te moči? »Ib se mt")goče lepo sllii, v resnici pa gre In^lj kol za moč za veliko odgovornost, predvsem pa za ogromno dela. Dobesedno ves leden sem v Ljubljani, kjer je usklajevanje s poslanci včasih zapleteno in težavno. Res pa je seveda ludi, da si potem seznanjen z dogajanjem. Ib vscslransko delo mi ugaja in ?elim si, da nc bi bil prepoznaven samo po enem področju, po prometu in prometni inl'ra-slrukluri.« '/m razliko ml Mirka Zamcr/ii' ka imate vi fjt veliko izktisenj v poziciji, hili ste tildi vlan prejšnje vlade. Kako se počutite zdaj? »Dobro se počutim. prav7aprav sem bil vedno v poziciji in drugačnega položaja nili ne poznam. Vedno sem med tistimi, ki morajo pri svojem delu »narediti določene rezultate.« Kar se tiče sedanje koalicije, moram reči, da 7 vsemi poslanskimi skupinami, ki sestavljajo novo vlado, zelo dobro sodelujemo. EX^ber stik smo vzpostavili tudi z op<')zicijskimi strankami, lako da mislim, da se bomo lahko dogovarjali za akiivno delo in čim boljše rezuhate.« Doiakniva se še nekoliko vaše /tekdatije dolž/iosti, Včasn, ko ste hHi mi/tisier zû promel, Je bilo to ptHÍročje^ kije bilo metl naj' bolj kritiziranimi, kar sicer tti c» udno, saj ima Slovenijtt iyemno slabe prometne povezave. »Ne vem, če jc bilo ravno med najbolj kritiziranimi. Zagotovo pa je res, da je promet in prometna infrastruktura področje, od katerega je odvisno življenje vsakega državljana. Mislim, da smo lahko kar zadovoljni, da smo v zadnjem obdobju na tem pt»dročju veliko p^islorili in da so ludi napovedi dobrc. Konce koncev sc avtocest ni program kljub krilikam normalno razvija. Konec lanskega leta smo napravili nov korigiran nacionalni program, v katerega smo zajeli ludi nekatera področja, ki jih prej nibiáo, Konkretno tudi boljšo eesino povezavo Korone in Velenja z avloceslnim omrežjem. Krilikam ob rob pa: dejstvo je, da je vedno premalo denaija, da bi postorili vse, kar si ljudje ?.elijr, potem pa v skladu s finančnimi moi^no.slmi ludi sama izgradnja. Tudi sam se nameravam inienzivno vključiti v to pripravo, in siccr sibom prizadeval, da vseinsû-lucije, ki si^ txlgovorne za izvedbo potrebnih postopkov, čim » -d Ć V'- ' -ji*- rčsn »r^ 'A "U JI B rv Odslej tudi v VELENJU! AkcUa VIP/ Varen Internet Paket ° H [kSâJÛS] [pO^SÎ^ITQDSœS] Panda Titanium 2005 Antivirus naročniško 8kl9nei824 mssecev INFORMACIJE: 0) OTIUJ, od 08.00 • 15-00 OZ. na d(d in na digitalni fotoaparat PANASONIC. Ponudbâ je na področja, kjer jè ftvedbâ tehnično možnd. prej opravijo svoje dek>. Zakonska osnova, kol sem že dejal, za to je.« O hodovi lokaciji povezttvť z a v-focestnim omrežjem se v ietn oko-Ijn veliko ugiba, kaj pa je ée d/f' fiovorjetio? »Nič drugega kol lo, da bo ta cesta povezida Avstrijo z osrednjo avioeesto proti Ljubljani. Potrebno bo sklenili meddržavni dogovor o Jej mejni ločki (kje bo stična Uička obeh povezav). Vse lo in ludi nadaljnja irasa bo odvisno oú dogo^ vorov.« Verjamem, da novi vladi Zja upate, saj je bila oblikovana tudi z vašo pomočjo» Kam pa bo predi sem usme-rila svoje moČi vaša siranko? »Večkrat nam rečejo, da smo v lej vladi najšibkejši člen» da smo in Kimo razdiral-ci koalicije. '/. zagoto-vosljo trdim, da ne bomo niti najšibkejši člen niti razdirale! koalicije. Aktivno smo sode U w al i že pri pripravi programa. Veseli smo, da je velik del koalicijske pogodbe plod našega dela. Seveda pa je potrebnega v koaliciji veliko dogovarjanja, medseb)same/nDi pod-jctjili seveda še ni mogoče ^m)-rili. Vsekakor pa je potrebno ravno zaradi takšnih, kol jih omenjale in so tudi v tem oko-lju, temeljito premisHli, kako bomo usmerjali odločilve. Osebjio pa mislijti, da mora po-Ihika lu prisluhnhi predvsem stroki.« Torej še nisie nié odločili ? »V programu smo zapisali, da je prodaja potrebna (koliko in kdaj, še nismo določili), da pa je ireba upoštevali enakopraven odnos domačih in lujih kupce v. To, da bi se zavzemali, da bi bilo dr/avnc» premoženje prioritetno prodano domačim kupcem, li pa bi lahko deleže v nekaj letih prodali tujim kupcem, ne bi vodilo nikamor. Se enkrai pa naj poudarim. da naša stranka želi, da bi ostalo čim več vitalnih dcíov v lasti države.^« Veliko je ngihanj, ali ho Slovenija z novo vlado bolj ali manj socialna? »^Očitkov, da bo Slovenija zdaj manj socialna država, je veliko, še posebej od ZLSD in predvsem Mirana Potrča. V našem programu je jasno opredeljeno, da moramo ohranili vse elemente socialne države. To podpira tudi naša stranka.« Kakšno prihiklnost torej obetate, kakšna bo Slovetiija ob kott-C u prvega mandata Janeza Janše? »Predvsem je zdaj že jasno, da bosta prvi dve leti zelo težki. Pogoji za prevzem evra so izredno zahlcvni in tudi finančno stanje v državi je vse prej kol rožnato. Dejstvo je, da ho temu (reba prilagodili državni proračun in izkoristiti možnost črpanja več evrKiir lepa druščina nas je, predvsem smo ženske, enako misleče in radovedne. Vse imamo že precej znanja iz astrologije, se pa šc učimo. Po izobrazbi smo zelo različne; med nami je profesoriea angleščine, magistra kemije.ekonomski tehniki» uradnice. Naša želja je, da postanemo velika družina. Žlelimo, da se Šaleška dolina tudi tovrstno prebudi.« Ustanavljanje kluba je teklo Ponosni na opravljeno delo Društ vo za l)()i proli raku Velenje deluje 15 lei - Osrednja naloga je ni-eveiiiiviio v izobražcjvanje elanov - Si) ver noviu^l v delovanju v prihodnje Tatjana Podgoréek Društvo za boj proti raku Velenje je eno od 11 regijskih tovrstnih društev v Sloveniji, po dejav-niwti pa st>di p(wsem na vrh. Šteje 4i K) članov. Z vzponi in padci, večjimi in manjšimi, neprekinjeno deluje že 15 let. Svečanost ob jubileju bodo pripravili jutri (v pelek) ob i H. url v orgelski dvorani velenjske »iashene šole, po-peslnli pa jo bodo dijaki in pro-fesoiji omenjene šole. Branka Drk je članica Društva za boj proti raku Velenje že I."^ lei. Zadnji dve leti je njegova predsednica. Z zadovoljstvom ugotavlja, da so lahko ptim^sni na opravIjem^ minulo delo. »C^ilj delovanja vseh tcwrstnih dra^tev je uresničevanje programa mednarodne zveze ter s tem tudi slovenske Zveze društev ra boj prtv (i raku Slovenija in rak do 2010. Predvideva zmanjšanje števila rakavih obolenj. Će vemo. daje za polovico slednjih kriv način življenja, za drugo polovico pa je pomembno, da jih odkrijemo dovolj zgodaj, je jasno, kaj je asrednja naloga društva opoz.a-rjanje na pomen zdravega načina življenja, na znake bolezni, seznanjanje čim širšega kroga ljudi o možna^tih zdravljenja in seveda tudi o aspehih. Moram reči, da se pri tem zelo irudím<í in ne povsem zaman.« V la namen so v minulem letu pripravili predavanja, \5 učno izobraževalnih delavnic, na katerih so osrednjo pozornost namenili zdravemu življenju, pravočasnemu odkrivanju bolezni, temu, kako se naučili z njo živeli čim bolj kakovostno. Nanje so povabili člane, si m pa tize rje Predsednica Društva za boj proti raku Veienje Branka Drk: »Potovho rakavih obo* lenj lahko preprečimo z zdravim načinom življenja, za drugo polovico pa je po* membno zgodnje spoznavanje znakov bolezni.« in prijatelje društva, odziv pa je bil čudovit. »Naših srečanj, pogovorov s strokovnjaki se udeleži vedno več kol 60 ljudi. Med lanskimi najbolj odmevnimi bi morda omenila srečanje z zmagovalci v boju proti raku, s ka- tero smo zaznlasali, da hil /akljiiœk voliraslc^n Š<>^tar\j - Mešani pevski zbor Svoboda Sa^tanj i:c ^sio Icio sixlc-luje s Komornim orkcsirom Vrli-niku in Mc.šanim pevskim zborom Mavrica Vrlmikii In rezullai lega sodelovanja je bilo šesl no-volcinih konccrtov. Leiosscjc izvajalcem pridružila sopra- na Slraussa, ljudsko pesem v priredbi Marka Fahianija Večerni-ea, 5e pcisebej pa je segla ptwlu^il-ccm do srca pesem / roko v roki za mir, ki jo jo v slče, najbrž nekaj v zraku, kajti drugače si ni mogoče razlagali še posebno dobrega riizpoloženja ob plesu in peiju. Seveda imajo Zi\ lo zaslugo ludi lantje iz zbora, člani ansambla Spev. Saj jih poznate, kajne? Me P/ Svoboda se želi šc najlcfše zahviditi vsem. ki so finančno ali materialno pomagćili pri izvedbi novoletnih koncertov, saj brez pomoči spc^nzorjev lakozahicvne^i projekla ne bi bilo mogoče izvesti. ■ Z. $., Mo: Marjan Tekauc Maja, fizerka z igralsldm talentom Maja Voliuul jc^ na izbor Supernova nuillitalenls sliow prijavila iz ratiovediiosli iii uspela |)rcprieali strogo žirijo in publiko, da je odliena igralka - Frizerka, lčila, da se prijavim na Supemov(\ Vsi so mi rekli, da ne bom lega naredila, jaz pa sem bila odločna. In tako so se začele oddaje. Dobivala sem scenarije za dve oddaji vnaprej, dvakrat, irikrat sem tekste preleiela in šla. Le enkrat pa smo nalogo dobili šele na odru. Tako sem morala iii vsav-no, moralasem biti šoferka kamiona, ustavi- ti sem m<^rala avtobus ., Maja pravi, da je bilo sodelovanje na Super-mwinemizKiruîalenlcîv ena velika velika zabava. »Vsi smo pcsiali veliki prijatelji, sedaj gremo skupaj tudi na smučanje. Prijavljenih Maja Vol mut iz Have pri Velenju je pometta z vso slovensko konkurenco in zmagata v ka* tegoriji /grd/cev. Zmaga ji pomeni vetiko, ne ve pa še, aH bo vplivala tudi na nadaljevanje šolanja. je bilo kar 1300 kandidatov, polem so na izborih v pt>llinalu in finalu kandidati izpad«di in bilo nas je vedno manj. Vse skupaj je trajalo iri mescce, v Ljubljano pa sem se vcrzila dvakrat ali trikrai na teden. Tokrat sem prvič slala na odru in igrala. Ze od malega sem imela željo, da bi nastopala pred ljudmi, pa tega nikoli nisem naredila. Po poklicu sem frizerka in v svojem delu zelo uživam. >Scdaj pa sem poidrila še en svoj talenl-dbujat številni prijatelji in sorodniki, kar/a cel aviobusjihjc bilo. Najbolj meje podpiral moj stari oče, ki je šel spal že ob 18. uri, daje lahko od 21. ure dalje gledal celo ixidajo. In seveda navijal!« Maja jc za nagrado dobila skulerja, la ga kljub mrazu že vozi. na denar (2,4 milijona S W) pa Še čakiL Najprej bo naredila veliko zabavo za vse prijatelje, ki sojo podpirali v času izbora, k temu pa dodaja, da sojo iskreno podpirali tudi sosedi iz Kavč. Praznikjniso pusiilizu sulx) le vonja jx) pL^koíili in kuJia/iem vlnu, lemveć w me obogatili nuli za nekaj novih poznanstev. Med njimi je pnn'^U)voprLsrôw.srečanje z načrtovalcem Velenja, ar-hiiektom Janezom Trçnzem. Modrv mi,sli so se ujele na mag?ieto-/onskitraL Če niiwznavvnja zgodovine. iX)zniivanjay kako iie ur-hantem clognja v daljsvm časovnem n/zdohju, potem jciiHmni-zemjH)dof)en YOmseiovenvi ligni iz knjige Vpor množic: »... Prir\' tako je danamji tiger istoveten 5 tignmi izjmv od mednarodne kukume komanikacije kot izolacijojx)sameznih iinwtniko)' in shipiti Utopčemh^idmgigreh, oz. iaopič<« 21. januarja - V prostorih 1 liše mladili v Šmarl-ncm ob Paki so člani šaleškega literarnega društva Hotenja na priložnostni prireditvi predstavili 15. številki) literarnega almanaha I lotenja. V njej s svojimi leksti sodehije 35 avtorjev iz Velenja. ( elja, Šentjurja. llolenjaso izšla v okviru lanskih Herbersteinsko-Lilerinih srečanj. Teme za prozna dela in poezijo so avtorji izbrali sami. uredil pa jih je Ivo Strc^pnik. Na prireditvi v HLŠi mladih so nc- kíilerí avtorji predstavili svoje prispevke, Štiri pesmi iz literarnega almanaha pa so uglasbili člani velenjskega ansambla SR\M in jih ludi zaigrali. Kol smo Šc slišali, bo šaleško li-lerarno drašivo v bližnji prihodnosti izdalo erotična Î-Iotcnja. Izbor proznih del in poezije na to lemo so menda že opravili, sedaj pa iščejo pokrovitelja, ki bi bil pripravljen prispevati denar za nakup 100Í) kondomov. ■ tp Bš $ predstavitve 15. številke Hotenj 107,8 MHz R/^ÚBÍQKB IDO e^s®pí75fií7l Glasbene novičke 'Ka dogaja ' Mylcc nenavaden, a zanimiv nasltjv /a rubriko, s katero velenjski radijci od nedavnega bogaiimo lorkovo dopoldansko dru?enje z na.^ímí zvestimi poslušalci in poslušalkami. Pod njo sc podpisuje Sebastjan Voluvc • mladenič. ki mu idej, kako bi pritegnil poslušalce, z njimi čim več kramljal, ne manjka. Na sporedu je torej vsak torek ob 8. url. seveda nalrekvcnci 107,8 M! Iz. Se&a$t/an Voiavc: ' Na slUanje vsaj tudi vsak torek ob 6. uri." "Vsi ne pojejo in nimajo priložnosti imeti m>jili pet minul slave na kakšnem pop star-su. So pa lahko zanimivi zaradi svojega poklica. dela, ki ga opravljajo. Moja rubrika jim daje priložm^st in motnost govoriti o icm, a» predstaviti, hiti vsaj 30 minul v srodiî^èu pozornosti i^te javnosti." jo povedal Se basi j an in nadaljeval: "Ne gre zvi^li n.isi. JKIJ !ti i\\ vkupiii.i NuJc. 'NjvCi^ hod»» pi)skiis;ili •> skl.idhn Itpo la kii M.X Ko\(i:ki on i,i:r\i(i riiuo- M)\(i\ I ."^l' k'lniL i I ur 'vHi^.i I V Sl.^enijji ' ill iiii«i5 pripf fi,' I vn iikk».!ie plvUnin podali«. RaMca. 112 n« liiifH*|o Irska zasedba U2 bo turnejo Vertigo 2()().^ - turneja nosi naslov po uvodni skladbi z najnovejšega albuma How To Dismantle An Atomic Bomb, ki je izšel novembra laní -pričela 28. marca v San Diegu in nato v dveh mesecih odigrala šc 12 konccrtov po ZDA. Evropski del turneje bodo irski rock zvezdniki odprli H), junija v Bmlju, na Stari celini pa b Yock pesem, za najlx)ljši videospi^t in za najlH)|j.so rcKk pe.scm v izvedbi dna ali skupine 2 vokalom. Grammyje bodo podelili 13. februarja v Los Angcic^U- Mhidl^iKoťk Oloťťť Tudi letos lx> Festival Novo mesto organiziral glasbeni fe-slivjil Rock Otoćec. Vsako le-lo omogoči organizator na velikem odru nastopiti ludi mladim neuveljavljenim glasbenim skupinam. V la namen Mladinski center Dravinjske doline v scxîrganizaciji s Festivalom Novo mesto organizira prcdizborni ťcsiival »7.A Rock Otoćec 2()().S«. Na predizbor-nem festivalu bo izbranih 7 najboljših skupin, ki se bodo predstavile na velikem odru Festivala Rock OtoCec 21K).'>. V letu organizirajo lokalno prcdizborc v sodelovanju s 23 lokalnimi organizatorji, (liasbenc skupine se la!iko prijavijo pri lokalnih organizatorjih v već slovenskih mestih, med njimi ludi v Velenju, Šmartnem oh Paki in Žalcu (inibrmacijc o lokalnih organizatorjih na www.nicJd.si in \vww.ri>ck-ottx:ec.a>m.). Prijava mora vsebovali: podatke o skupini (naslov, e-mail, GSM), posnetek vsaj dveh pesmi, kratko predstavitev skupine in fotografijo skupine. Na sliki: lanskoletni uvrščeni v finalni nastop Sphcricube. Viťloi Ui Kh Miain fvU lrťl|ťf{si otroka rodili \ Madiitlii Soproga britanskega nogometnega zvezdnika Davida Bcckhama. nekdanja članica britanske pop skupine Spicc Ctirls Victoria Beckham, želi svojega tretjega otroka rodili v Španiji. Po pisanju britanskega tabloida Sun, ki se skličuje na zdravniške vire, je 3(1-letnica izrazila željo, da bi tokrat rodila v Madridu in s carskim rezom. Dojenček naj bi tako na svet prijokal 25. fe-bruaija v madridski Mnišni-ci Rubor, pri pc)rodu pa naj bi Victoriji pomagal ginekolog i^panske kraljeve družine. Da bi si zagotovila zasebnost, sta zakonca Bcckham najela celo nadstropje bohiižnice. David in Victoria že imala dva dečka, petletnega Brooklyna in Romea, ki je septembra do polni! dve leti. \iil(iiliiio\ koiiťorl Jaihi Plrsieiijdku 14. februarja, na praznik zaljubljenih, bo Jan Plestenjak na Gospodarskem razstavišču v l.juhljani pripravil Valentinov koncert- Na koncertu bo predstavil ludi skladbe I novega albuma, ki bo na prodajne police prišel naslednji dan. Presenečenje tako albuma kol koncerta pa ho Ja-tiov duel z dekletom, ki je za zdaj Se neznano, i/brali pa ga bodo med devetimi ňirši javnosti Še neznanimi pevkami. Pri iz^Hiru primernega dekleta bo poleg Jana imel besedo znani producent iz 'Jrsla Fulvio Za fred o. lU-lťliiNii MÏ2 Letos mineva deset let. odkar seje nanašal glasbeni sceni pojavilo ime Mi2.1. decembra 1995 je imela zasedba - takrat šc kol duet - svoj prvi na- stop na prireditvi v Rogaški Slaijni,sledilo je snemanje prvega CD-ja, nekaj gostovanj in formiranje benda Mi2, ki se jc, z nekaj zamenjavami v članstvu, ohranil do današnjih dni. Štirje izdani albumi, nekaj Slo koncerlov, ^levilni vi-deospot i, prva mesta na gla.s-benih lestvicah in šc marsikaj jc bilanca dolgoletnega glasbenega udejstvovanja. Z izidom singla Sv. Margareta Mi2 najavijajo uradni začetek praznovanja obletnice, polne zanimivih in raznovrsinih glasbenih dogodkov, ki bodo Irajalivsedo I. decembra 2005, ko ho zaključna zabava. I/idu singla Sv. Margare-la bo sledil še istoimenski vi-dcospot, kmalu pa ludi ključni dogodek desetletnice - izid novega, že petega albuma skupine. Snemanja potekajo v Studiu 7 v Ljutomeru pod budnim očesom in ušesom Porota in Petra iz skupine Posodi mi jiirja. kjer Mi2. razen v odlični akustiki in inspiralivneni ambienlu, uživajo ludi v dobroiah domaČih kleli in lavcm. : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE I 0 Izbor poteka vsako soboto ob 9.3S uri. ^agovalno skladbo pa lahko # ^ slišite v prograjTiLJ Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 ^ A In po poročilih ob 18.dQ. ^ IRAMMSTtlN-Ohnetfich 2. JOY GRliTTMAN-Schnappi das Uetne Krokodil 3. SCOOTtR-One Tokral so največ vaših glasov pobrali člani nemške zasedbe Ramm-steln. SIcer zapriseženi predstavniki energičnih in glasnih zvokov so tokrat zmagali s počasno, baladno sllje. Čvek ju je ujel, ko sla prijalelju pomagali kuliaii golaž. Glede na lo. da sta pred sabo Vi^s čas imeli zeU^njavo, ki jI domačini raje rečemo »malovje«. sklepamo, da jo imata ra|e kol pa meso. Lahko pa liKli. da se molimo hi da je bila zeleniava le za okras. Airbus - riajvíTje potniški) ielalo Airbus, ki jti Zc tlve leti zapored proizvedel več letal kot Biwing, namerava v pnlVKlnjiluIneh pred-Slavili največje p^Mni^ko leialo na išvelij -Slirimoiornl in ttvonad« sin>pnf )'supeijumivi«. imenirvan A3R0. Pmdajajc mcmlaSe pred uradno p red Slav i Ivi j o presegla vsa pričakovanja. "Hidi veČino leli» niCnih problenîov so sirokovnja-ki že odpravili, Venilar pa si bcv do suxíknvnjaki dolcmćmf 5elc konec marca, ko bo 308 Ion Težko IciaJo končno ludi poíeielo. Šeie lakrat bodo ini^enirjl lahko ugoîovili, ali njihov l/delck deluje bre^hlbmi. V leialo se ho naťnkrai lahko vkicalo555 pomikov, lorcj irctji-no več kol v do sedaj največje letalo Bl. Živela naj H v piid-zemlju in se le ponoči v smrlnem birahu preti dinozavri priplazila na ptîvr^e. kler so poskrbela za svojo prehrano. la naj bi zajemala predvsem nočne insekie. Pomen sesalcev je porasel potem, koje pred (î5 milijoni let v Zem-ijo treSčil asleroid ali komei in povpTočil dramalično spren>em-bo globalne klime in s lem postopno izumrlje dinozavrov. Ih-ko so sesalei brez prave konkurence nasledili svel in se eventualno razvili v večja, btilj raznolika bitja, ki sose naučila i/koríSČaii b<ïgastvo okolja. Nove najdbe bi lahko ta tradicionalni vidik /a vedno spremenile. Fosila namreč nakazujeta na ;o. da so bili nekateri prvoim sesalci precej večji in bolj raznoliki, kol so sklepali smukov njaki. Ce-to dovolj močni, da so laltko konkurirali ilinozavrom. Razisktwalci so do najdb, ki segajo v obdobje pred mj 128 milijoni Ici, priSli v usedlinah province Liaoning. kjer so do sedaj naíliženizcxJličnooliranjenih kosti din(yzavrov in zgodnjih vrst ptic. V trebuhu prvega ii>sila v veli-kosli velike mačke, ki so ga poimenovali Repenomamus robu-sius. so jasno vidni u^ianki zaužitega mladega pernatega dinozavra, vr>\Q psiltacosaur. Ore za prvi neposreden dokaz o tem. da .so se Zgodnji sesalci prehranjevali /, manjšimi vreicn6ixji. Drugi fcîsil je 5e nekoliko b<ïlj impre.^iven. Gre za sorodnika znane vrsie Repenomamus giga nt us; davnega sesalca velikosti psa. težkega okoli 15 kilogramov. Odrasli predstavniki vrste Repenomamus giganius bi so po mnenju sin)kiwnjakov brc/, težav lahko zoperstavili manjSim vrstam dinozavrov. Bilje je imelo dolge zobe sekalce, s katerimi je iatiko trgajo plen.vendar paso bili njegovi kočniki precej plo.^čali in topi. kar nakazuje na lo, da je hrano jiožiral brez večjega prežvekovanja. Severína v ploteninali Kašico HrvaŠka pevka Severina bo predst av Ij ala pomladno -pole i no kolekcijo slovenskega podjetja Rašica. P\) prepričanju odgovornih pri RaSici. ki izdsluje pletene izdelke. naj bi Severina poosebljala značilnosti nove kolekcije in ji dodala pridih glamurja. karizme in elegance. Novi k;tiaiog naj bi Í7icl Tebru-aija. Podjetje pa \ríÁ svoje izdelke na slovenskem, hrvaškem in bosanskem trgu, kjer je Severina zelo pri ljubljen a. Pi^skusili bodo prodreti tudi na angleški trg, kjer so že odprli dve protlajalni, februarja pa se bodo predstavil: ludi na sejmu v Birmingham u. Izliopalí na|starcjši hni Ncnîi^ki znansn.'eniki so iz gU»-bifke luknje na Anlitfkliki izk(îpa-li najsiareji^i kos ledu na svetu. Iz ledu bodo znanstveniki dobili vpogled v podnebje, kaJcrSno je bilo pred skoraj milijonom lel. ko se na Zemlji Ae ni bil pojavil c%i-vek. Vodja projekta I leinz Miller z Inî^titutaza ptîlarnu in oceanografska raziskovanja Alfred Wegener je izjavil, dasejesveder, ki je prebil plasti anturkličnega ledu. ustavil na globini 32711 metrov, saj je naleiel naobmo^e, kjer se je led pod vplivom lave topil. "Kos ledu. ki snio ga potegnili iz najvei^e globine, je siar okoli 9(K) let." je dodal Miller, Vrianje luknjev ledeni skoiji se jc zacclo leta 1996 v sklopu pro-jekia EPlCA (European Project for Ice Coring in Antarctica), v katerem sodeluje deset evicjpskih drtav. Cilj mednarodnega projekta je. dazanalízx) le§kotr-ditev teorije, vendar kot vse kiii^e sestavina, prisotna v brezalkoholnem pivu. blokira nastžyanje Škodljivih kemikalij in Ščiti telo pred poškodbami DNK. ki povzroča rakasta obolenja. I Neko« m danes Rei^il i smo so iz balkaaske-ga kotla. /J«j marsikje pri nas ponujajo balkaasko kuhinjo, Ve< kot denar čeprav nekateri župani tarnajo zaradi nizkih plač. zaradi lega i^e niliče ni (Xisiopil. Pada ne kdo res porekel, da jim trud na španskem de-kwnein meî^tu pt^plačajo za-dwoljni i^íl^čanit Jasen vzr<^ u los 1x1 pust na slwcaski kulturni praznik. Slišim, da be v nekaterih krajih odločili, da na ta dan ne hxlo pripravljali priredilev: ne pustnih, nc kultu mili. Da jih nebikdozamenial. Kdo je 20 skupoj Rxlalki kanejo, daje pri nas vse manj pravih por»:>k, ko si zvcMtílv^ cH^ljuhita moški in ženska. Vse već pa želja, da bi se poročali ljudje istega spola. Kill da bi bila to piMr-ditev tarnanj nekaterih mo?, da ležko shajajo z 2enami. in Žena. da jim delajo preglavice mo^je. DelHev v zadnjih dneh je prišlo med upokojenci do precejšnje razdelitve. Razdelila jih jetxiločitevonera/delilvi dela regresa. Hepoxnovaníe Rit občin med Velenjem in (Vijem jc denarno piniprio nedeljski in praztiiini avtobusni prevoz. Ker so občani takcï želel i. Zdaj ga bodo uki-nil i. ker ga Mmv nc belijo. Očitno so bQe pc>trel>e tako prazTK. kot .so avtobusi, Aktualno Pri iskanju pomoCi poslancev za lokalne potrelTC se ne gleda na barvot Smibljenje Premiigi>vnik iSče ženine za svt'^e hčerke. Pi>nujajo solidno doto. od ženinov pa seveda pričakujeja da Ixido imeli kaj pod pala^m. Sporhio Clekira igra letos z visoko napetostjo. Stresla je veČino s'vc^ih nasprotniktn'. Opozorilo Ker so zadnji Čas pripravili veliko akcij, pri tem pji opazili, daje med vozniki zcli> malo vinjenih, policiji opiYzaija-jo, da Če bo šc tako naprej, btxlo akcije ukinili! Škodo /adnji čas nas razno druitv tako na^waijajo. kako nam bodo pomagale, da bomo prišli do veliko denarja po raznih pnxnetnili poíkcxibali, daje nekaterim že karžal. da niso bili rc.s pt^^škt^dovani. A Će bi hili. bi jim bilo Še l'tolj I NAŠI KRAJI IN LJUDJE Gasilski pogled nazaj in naprej Olani Gasilsk(>ga di-uštva ŠošUinj-tnoslo so so v s()l)()l,() zbrali iia I2(). občnoiii zboru -()('(Miili so opravljeno delo in pogledali naprej Iz dela pasilskih društev ^^ Milena Krstič - Planine_ ^oStanj, 22. januarja - Zh šaUanjskfmi gasilci. I17jih je» jc ša niiiiislra za notranje /adeve Vinska (îora - Sredi dccembra jo Franc Sever kol predsednik svcia KS Viask« Gor« pisal novemu ministru za notranje zadeve Dragutinu Mateju, saj ga jc zanimalo, kdaj bodo prenesene prisiojnosii s Policijske po-slajc Aalcc na Policijsko posla-jo Velenje- Naj spomnimo, da so je Vinska C«5ra c^b uvedbi nove lokalne samouprave preselila iz OWinc Žalec v Mcsino občino Velenje, vsi upravni postopki pa vedno niso končani. In zato krajani Vinske Ciorc šc vedno volijo v žalskem okolišu, za njih pa je prisiojna tudi Policijska postaja Žalec. Zato, recimo, ob prometni ne-sreCi v kraju posredujejo ;^alski policisti, pa imajo velenjski veliko krajšo pot... Franc Sever je o lem pstaja Žalec je j>e vedno pristojna na obmcïiju KS Vinska (jora. To sc premika že IO let. Po mojerr dopisu sem že v manj kot mesecu dni dobil od- govor ministra, da bo pristojnost prenesena /o v mcsecu januarju 20t)5. Torej v enem mcsecu dela novega ministra. Policija Velenje bo tako žc v nekaj dneh pristojna ludi za na^ kraj, karse mi7di pozitivno, .saj živimo skupaj. Pa ludi prijave prireditev in podobne zadeve bomo lahko urejali v Velenju in ne veC vilicu. New pravilnik, ki ga je minister žc podpisal, naj bi bil uradno predan le v petek, pa seje zapletlo. Zato smo »O vračanju denarja ne vem praktično nič« Kaj pravi o izgradnji vodi)Vo(bi v Vinski (>on in vraćanju čili upravni organi.Težava vseh infrastrukiurnih objektov, ki se gradijo v prostoru, je, da prečkajo mnoge parcele. Pri tempa naletimo na težave z lastniki, ki imajo včasih drugačne interese, kot je osnovni interes lokalne skupnosti - oskrba in izgradnja komunalne inlrastrukiurc.Zalo&') postopki včasih mukotrpni in trajajo zelo dolgo. Lansko leiosmo zgradili del vodovoda iji kanalizacijo na trasi od gost išca T^jc do gosteča Obirc. dela so v zaključni fazL Za drugo fa/o izgradnje vodovoda v Vinski (lorije proti koncu p<«iopka dopolnitev projektne dokumentacije in predpostavljamo, da se bo gradnja nadaljevala konec letošnjega leta, če bodo seveda pt>;lopki tekii po naših pričakovanj ili." Ovračajiju denarja krajan<^m. kiso svoj delež nakazali na račun krajevne sKiipnosli Vinska (iora (tega pa vodijo na MO Velenje), direktor Komu-nabcga podjetja Velenje po njegovih besedah nc ve »praktično nič«. »Razen dveh ali treh izjem, ki so na naš račun plačali svoj prlspevekza krajevni vodovod, nismo dobili nič denarja ne od krajancw in ne od krajevne skupnosti. Sredstva za izgradnjo vodovoda črpamo iz sredstev z.a razširjeno reprodukcijo. kijih po občinskem odloku piiJnramo od vseh uporabnikov naših .storitev, drugi vir so ugodni krediti izekok'ïSkih skladov. Zacnkraisha-jamo s temi sredsivi. Ob priključitvi pa so krajani dolžni plačati svoj prispevek tako kol v vseh ostalih krajevnih skupnostih. In dokler ne dobimo drugačnega stališča, bomo to uveljavljali. Ob prevzemu vodtivoda bo torej treba ta delež poravnati.« ■ bš Nezadovolini z občino Mozirje V ki ajevni skupnosli R(u"1ra ol) Savinji (k)l:)ro (U^lajo, a želijo ver -Niso zadovoljni z odnosom mozirske obelne do njili. zlasli pri naložhali - Želijo in zahtevajo kanalizacijo v naselju Varpoije --Lelos slavijo 42()-letnie() podelitve lišklh pravle v krajevni skupnosli Rečica ob Savinji so tudi v preteklem letu opravili kopico drobnih, vendar za krajane dobrodošlih nalog. »Posebej smo zadovoljni ob temeljiti posodobitvi mrliške vežice. Zgradili smo več kol po-(reben nadstrešek, torej smo nalogo dobesedno spravili pod streho. Zgrajen je ludi prizidek za sanitarije, kijih bomo dokončno uredili in opremili v prihodnjih mesecih.« pravi predsednik krajevne skupnosli IVter Knlenc. Nc skriva tudi zadovČinske službe bi tu zanesljivo morale sioriti več,« trdi Peter Kolene. Člani mozirskega občinskega sveta iz rečiške krajevne skupni)-siisoobsprejemanjuproračuna Občine Mozirje večkrat izrazili jiezadovoljstvo v zvezi z razporejanjem sredstev, ki je bilo po njihovem mnenju vškodo Rečico ob Savinji. Peter Kolene: »V občinskem svetu si prizadevamo, da bi dokončno in Irez nepotrebnega zaostrovanja razjasnili, kaj in koliko .sc gradi v posameznih delih mozirske občine. Predstavniki naše krajeve skupni^ii smo krajanojii dolžni prikazali dejan-.sko stanje in ga seveda izboljšati, pri čemer pričakujem razumevanje ludi ostalih članov sveta in občinske uprave.« Se pa v tem času na Rečici ob Savinji ukvarjajo tudis prijelnejšimj zadevami. Letos namreč mineva 420 Icl od dne, ko je kraj pridobil irškc pravice. Zatorej je na mestu pobuda, da bi ta dogodek pcxíastili na primeren način. Ziimisli je dovolj, šc v tem lednu pa se bodo vsaj okvirno dogovorih o vsebini in obhki. mjp nzela velenjska navdušen nad obi.sk ministra Mateja v Velenju prestavili za nekaj dni, saj bo prenos pristojnosti z ene na drugo policijsko postajo slavnosten. Računam, da bodo prisotni tudi najvi.^ji predstavniki Policijske uprave Celje in seveda komandirja obeh postaj. Minister bo zagouwo prišel v Vinsko (joro in na Policijsko postajo Velenje, ne vem pa še, če bo delovnemu obisku sledilo srečanje s predstavniki MO Velenje,« df)daja Sever, saj pravi, da na MO Velenje ni naletel na pravi odziv in zanimanje za srečanje z ministrom za notranje zadeve. Ob tem doda, da morda ludi zalo, ker je bil ž-upan prejšnji teden odsoten. Povedal nam je Šc, daje delovni obisk Velenja dogovorjen tudi z ministrom m šolstvo MUanoni Zverom. Ob tem nas jc zanimalo, kako sicer poteka ločevanje Vinske (iore od /^alca. »Mislim, da jc upravni del, ki so ga najbolj občutili krajani, že prenesen v novo občino in s tem urejen. Vpra.^anje je .še ob volitvah, saj volilno območje Vinske (îorc ob volitvah poslanccv v držav- ni zbor še vedno sodi pod alec. Dr/i, da 1201) volilccv, kolikor nas je v Vinski (ion, bistveno ne more spremenhi volilnega izida. To sodi pod pri-.stojnost novega ministra Viran-ta, ki sem mu ludi že po>slal dopis. Mogoče je malo smešno, da delam sam, mimo občine. V tej dolini je žal lako, da se še vedno delimo po političnih barvah in se ne znamo usesti za eno mizo, da bi strnili moči. To na srečo velja le za politično področje, na vseh t^sialih ne šcpa,« je še povedal Franc Sever. liani delali inalralce\' do dela? »Da, vzdušje je res dobro, fantje .se že od lani izvrstno razumejo in delujejo kol ekipa. Povsem sem zadovoljen tudi z njihovim pristopom k treningom in z njihovim delom. Nikoli ni bilo nobenih težav. Sprejeli so ta način dela, kar je zelo dobro, Če ga ne bi. ne bi bilo mogoče doseči teh rezul-laiov.« Bled premočen tudi četrtič 1\)ki'al siliranje zelo izciiarono - Že sinon (loniara lekiiia s Salonilom Tjdšd Rehar V soboto so po dobrem mesecu dni odmora nadaljevali državn<'> prvenstvo odbojkaiji v 1. državni ligi. Državne prvake je že lakoj na začetku čakalo i;gemno težko delo, saj so gostovali pri vodilni ekipi lelašnjega prvenstva, ki ima en .sam poraz pri Aulocommercu z Bleda. To je biki že četrto srečanje leh dveh ekip v letošnji sezoni, vse Štiri tekme pa so dobili Blejci. Obe v pokalnem tekmovanju in tudi lekmo 4. kroga v íarčen boj za uvTStilev med prvo četverico, saj so razlike zelo majhne. Auttx'ommerce ima sicer že zelo visoko prednost sedmih pred Kamnikom, za njim pa Šoštanj'Iop(hišica na tretjem mestu zaostaja za tri točke. Državnim prvakom 'dihajo z^i ovratnik' Olimpija, Prevent, Krka in ludi PivaČina. Med temi ekipami, kar je napovedal že NajdiČ pad nadaljevanjem prvenstva, se obeta tudi o.sier l>oj za uvrstitev med prve štiri ekijx' in s tem razigravanje najprej v mini ligi in nato Še v pcjlllnalu in finalu. Za osvojitev cilja, zadanega pred letošnjo sezono, tj. uvrstitev med prve Štiri ekipe, čaka Šoštanjčane v zadnjih petih krogih zelo težki) delo. Napak si ne smejo več privoščiti, Sinoči je v Šoštanju gmtoval Salo-nit.kije vzadnjem krogu dokazal, da ga letos ne gre p<.'»dccnjcvati. Prvenstvo se bo nadaljevalo že v sobolo, ko -^oštanjčani gustujejo pri novincih v ligi - Piračini. Naslednjo domačo tekmo imajo igralci Šoštanja 'IbpoLŠice 5. februarja, ko bo v Scštanju gcsloval Cal-cit Kamnik. Obeta se torej vrsta težkih tekem. Okrnjene priprave Gorenja Bliža se drugi del rokometne.se-zx)ne. Rokometasi Gorenja se pospešeno pripravljajcî, čeprav v zelo okrnjeni sestavi, igrajo pa tudi že prijateljske tekme. Tako st» na Dolu pri Hrastniku premagali domačega člana 1. B-državne Iiges37:2y(18: 15). V naslednji tekmi so se v Rdeči dvorani srečali s lermom iz Škofje Loke. Nastopili so brez sedmerice svojih igralcev- Manjkali so reprezentanti Vid Kavtičnik, Marko OŠtir, Vedran Zrnić in vratar Dušan Podpečan, zaradi pcKkodbc ni igral Luka DobelŠek. ki je bil prav lako v širšem izboru selektorja Slavka Iveziča, trenutno pa ni v Velenju tudi Mo-mira Iliča(SČG), ker mu je potekel vizum. Zalo so dobili prÍložn('>sl za igro vsi drugi igralci, tudi mlada Pr-gomei in Marušič. ki sla skupaj dosegla kar sedem golov. Gostje so bili prvih petnajst minul boljši, trikrat so imeli prednost treh zadetkov, nalo pa so se VcIcnjČani razigrali in si sredi drugega polčasa dvakrat priigra- Rudar z Muro neodločeno Tudi nogometaši Rudarja, aktualni prvaki druge lige, se že nekaj časa zavzeto pripravljajo na nadaljevanje prvenstva. Po jesenskem delu so Iretji. ne skrivajo pa. da želijo vnovič osvojiti naslov. Možnosti za vadbo imajo zelo dobre, saj so ob glavnem igrišču dobili še pomožnem igrišče z umetno travo in na njem bodo odigrah vse prijateljske domače tekme. PI^'c tri so cHligrali prejšnji leden. V sredo .»io s .S ; 1 premagali člana tretje hge iz Zreč. Strelci zn domače so bili: Ibrahimovič 2-krat, Stankovič, Sprečakovič in BorŠtnar za Rudar, 1er Ćerenak za gosle. V soboto so O : D igrali z Muro, v nedeljo pa so gostili avstrijski SAK. Tudi s CelovČani so igrali neodkíčeno, izid je bil 2 : 2 (O :1). Za domače sta zadetka dosegla Jeseničnik in Kijano-vič- Proti Muri je Ki^stajnšek igral brez menjav (Milan Miklavič jc v drugem polča-^u zamenjal kar nekaj igralcev). Rudarji so uspešno kljubovali prvoligašu. Ciostje so sicer imeli več zrelejših priložnosti za zadetek, vendar je mladi Rudarjev vratar Jahič nekajkrat izvrstno posredoval. Še zlasii se je izJcazal, koje ubranil nevarna strela Rakovicu in Spa-sojeviCna, nekdanjemu Rudarjevemu igralcu- ■ ii prednost desetih zadetkov, nazadnje v 43. minuti z izidom 24 : 14. Gonmje-Termo 32:25(15:11) Vel en j«. Rdeča dvt^rana, gledalcev 150, sodnika Širigl (Velenje), Anderlič (Slovenj (iradec). (Jorenjei Prošt, 'íamše 4 (2), J. DobeI.š^.'k 2, (íajšek 1. Bedeko-vič3, Prgomel2, B-Oštir I, So-Vič 4( I ), Sirk 4, Rular 2, Marušič 5. Šimon 1. Lesar 3. Skok. Tako so igrali I. A SRI . 17. krog Elcklia- postojnska jama 105 : i'^y Elektra: Kudarin 5. Šipuru 5, Ručipj 18. Krcjič 20. Ne-deljkoviéè, Bur^íč 22, Vídovič 3. Nachbar 5. Čnicr 7. Nuha-nović 12 kïiifi Alpoiadnji novega sniueisra na Kožlju - Naoil je dolgoročen, letos sniuranj(^ v dolini le. če ho sneg Vťlcnjť - Vrcinenske razmere se i/. leta v leto spreminjajo. Zime niso več lakSne, kol smo jih bili vajeni v prcleklih clcscUeljih, najvcC ležav zaradi pomanjkanja snega pa Imajo zagotovo upr«ivniki smuclšC. V meslu Velenje je reševanje problemaiike smučišča v Šaleku, ki leži na obrobju mesla In je zalo meščanom lahko dostopniH zaustavilo prav vreme. Mile zime namreč obratovanje smučisča ie dražijo, zalo ludi lelos bolj slabo kaže. da bi bilo smuCii^Ce sploh odprto. Upravniki smuCiŠČav Šaleku so člani Smučarskega kluba Vcle-Jijc, za obratovanje pa naj bi poskrbela Mcsina občina Velenje. Čeprav je lokacija atraktivna, je leJ^av več. Ne )c, dasne^a v niî^i-nah pozimi ni več dovolj za do-hvo .sezono, strokovnjaki pa pravijo, da bo lako tudi v prihod- nje, ampak v Šaleku je oprema povsem zastarela In dotrajana. Tako bi po besedah predstavnika Smučarskega kluba Velenje Jožťta SilovSk« morali zamenjati celotno i nlr astru k turo, od vlečnice do vse ostale opreme» nujno pa hi bilo zgraditi ludI nov vodovod, ki l>i omogočal umetno zasneževanje. Zemljišče je Še vedno v zasebni lasii. zato je doslej Mestna občina Velenje z obema lastnikoma vsako leto podpisovala najemno pogodbo. Letos tega i>e niso storili, saj se vse bolj nagibajo k lomu, da bodo med zimskimi počitnicami otrokom. Željnim smuke, omogočali brezplačne prevoze na urejena smučišča. »Če bi želeli resnično urediti smučišče v Šaloku, bi morala občina odkupiti zemljo, ki vodi do vznožja smučišča, in ob njej tudi manjšo stanovanjsko Iui5o, urediti dodatna parkirišča, zgraditi nov most od parkirišča do vznožja smučišča in odkupiti tuji celoten hrib, po katerem je smučišče speljano,« nam je .še povedal Silovšek. Predstojnik urada za javne negospodarske zadeve na W() Velenje DHfko Lihtincker nam jc te dni potrdil, da so se o leh m<^žnostih s člani smučarskega kluba že pogovarjali, vendar je pomislekov veliko. Sploh, ker je MG Velenje solastnica RTC Golte in ker imajo tam svoje prostore tudi člani smučarskega kluba. Ne zapirajo pa vral in moi:nosli. da se Še dogovorijo za ureditev smučišča v Salcku. V smučarskem klubu se v za-«.Injem Času bolj ogrevajo za ureditev smučišča na novi lokaciji, na Kožlju. Lega je namreč vedno senčna, iztek novega smučišča pa naj bi bil v TrebušI, nad novim nakupovalno-pcidjel-niškim centrom, ki ga bo tu gradilo celjsko podjetje Elektro Turnšck. Ta naj bi bil zainteresiran tudi za vlaganje v novo .smučišče, ki bi bilo urejeno tako, da bi omogočalo smuko pozimi in poleti na umetnih masah. To pa so seveda dolgoročni načrti, o katerih se zaenkrat le še pogovarjajo, saj zagotovo ne bodo poceni. Kdo vse jih bi pomagal uresničili, tudi še ni mogoče reči. Povprašali smo tudi, kaj je s kočo, ki jo ima na GtUteh smučarski klub, in izvedeli, da sojo zaradi dotrajanosti podrli. Zasebnik Tomaž Ročnik bo na isii lokaciji zgradil nov objekt -v pritličju bo prostore za svojo dejavnost dobil Smučarski klub Velenje, v etaži pa naj bi za.seb-nlk uredil apartmaje. ■ bš Plavali v Italiji in Nemčiji Najboljši plavalci velenjskega plavalnega kluba bili ob kt">ncu preteklega tedna zelo aktivni. Zelo uspešno so nastopili v Italiji in Nemčiji. V italijanskem mestu Viareggioje vslovenski reprezentanci kadetinj (letnik 92) tekmovala Nina Drolc. Med reprezentancami iz sedmih držav je zmagala Slovenija pred Italijo in Madžarsko, Nina pa se je v dveh disciplinah uvrstila v finale. Vjužnobavarskem mestu Bad Reiclienhall je potekal množičen plavalni miting. Na njem je nastopilo 642 plavalcev Iz 55 klubov iz .sedmih držav. V tako številčni in močni konkurenci-so velenjski plavalci osvojili 16 medalj: 4zlate, fisrebrnih In 6 bronastih. Najuspešnejše so bile Jana K(»radcj. Tina Mvža in Tamara Marlinovíé, ki so zma-gaiev.svojem letniku. RcziiIIjU (Mďre^fíio): Ženske letnik 92 - KM) m prosto: 6. Nina Drolc 1:0330: 200 m prosto: 4. Nina Drok 2:14.ls. Kť/iiiUiU KHrl)<*nhall):Jana Koradoj je bila L na50 m prosto (3134) in 100 m delim (lrlfi,06), 2. na 100 m prosto ter 3. na 1Û0 m prsno: Tina Meža je hiia 1. na 100 m prsno (1:28,S)5) in 3. na 100 m delfin: Tamara Martinovićje bila L na 100 m prsno {l:]<í,28)in2- na lOOmdeinn: Tamani (iovejšek je biia2. na 100 m delfin in 3. na 100 m prosto ter 4. na 50 m prosto in 100 m hrbtno: Jože Blazina je bil 2. na 50 m prosto in 3. na 100 m dellin ter 4. na 100 m prosto; Spela Hiršel je bila druga na 100 m delfin in ň. na 400 m prosto; Aleksandra Radlvojevič je bila 2. na 100 m prsno: Sandra l^mdža je bila 3. na 100 m hrbtno, 5. na 100 m prosto in 7. na 50 m prosto: Marko KrMiČje bil 3. na 100 m delfin in 4. na 50 m prosto in 6. na 100 m hrbtno: Tjaiia Pušnik je bila 6. na 100 m prsno in 9. na 100 m delfin; Ajda Arlič je bila 8. na UXJ m prsno; Vlado Stjepić je bil 8. na 100 m hrbtno: Jaka Gorišek je bil 9. na K«) m delfin In 100 m hrbtno. ■ Marko Primožič Uspešni tudi Icadeti Tempa V.sťiboto In neileIjo»22. in 23. januarja, je bilo na Muli finale ekipnega prvenstva Slovenije za kadete. Člani velenjskega namiz-notcnlškega kluba Tempo, Intrik Rose, Jer nuj Oislovnik in Dejan LameSič, so nastopi zelo dobro in na koncu le z enim porazi"^m osvojili končno pelo mesto v državi. S kančkom .srede bi lahko bila njihova uvrstitev še višja, saj so [z boja za najvišja mesta izpadli zaradi nesrečnega kroga treh ekip z dvema zmagama. Na prvenstvu sc^ premagali ekipe Puco n cev, Ptuja, (jOrnje Radgi'jne in Izole s 4:2 in doživeli poraz z ekipo iz Murske Sobote z 1 : 4. Na Mladinskih igrah Alpe -Adria v Biasci v Švici je od 17. do 20. januarja kot članica slovenske reprezentance nastopila tudi Ivana Zen». V posamični konkurenci se je uvrstila na mesta 5 do H. sk"upaj z ekipo Slovenije je osvojila peto mesto v ekipni konkurenci»v paru z Manco Faj-mut z Raven na Koroškem pa je bila še bo)j luspešna, saj sta v konkurenci parov osvojili bronasto medaljo. ■ DK Uspešni v poicalu Člani SSK Velenje Anže Obreza, Robert Hrgota in Žiga Ur* lei) so iškupaj z klubskim in reprezentančnim trenerjem Igorjem Jelenom konec tedna aspe.Šno zastopali barve Slovenije na tekmi za alpski pokal v nordijski kombinaciji v Planici. iT—..«•Z -i MS / Ij.j > i Anže Obreza, Žiga UHeb, tgor Jelen (trener), Robi Hrkota p igor Žižek alpskem Na sobotni lekmi je po suverenem vodstvu po skokih Anž.e Obreza ubranil prvo mesto tudi po tekih, na nedeljski tekmi pa je po doskoku žal nesrečno padel in v drugo ni mogel nastopili. Na obeh lekmah sla se I Irgo-ta in Urleb uvrstila v zlato sredino. SSK Mislinja je v soboto in nedeljo pripravil tekmovanje za pokal Cockta za mladince do 16 let. Na tekmovanju so se zelo Izkazali tudi skakalci SSK Velenje. saj je Klemen Omladlé zasedel 4. in 5. mesto, Gašper Ber-lot 5. in 12., Miha C»aber 20. in 22. ter Marjan Jelenko 24. in 35. mesto. V Žireh je bilo pokalno tekmovanje za dečke do 12 in 13 let. Pti dečkih do 12 iel je z naskokom zmagal Niko Hižariz SSK Velenje. Patrik Jelen pa je osvojil 12. mesio. Pri dečkih do 13 let je bil Tomaž Žižek 5.. Jan Koradcj pa 50. V KIsovcu pri Zagorju pa so tekmovali najmlajši. Dve leti mlajši od vrstnikov Malcv/ Samec je za-.sedel 23., komaj Šestletni Vid Vr-hovnik36. In začetnik Blaž Sluga 52. me.sto. SSKVelenje še naprej vabivsvojevrste mlajše dečla: in deklic^í, ki bi radi trenirali smučarske skoke. Informacij na tel. 041 776 485. ■ JO 7S sz NA KRATKO l\iiia. ^laja in /iva odlične Na dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani so odlično nastopile mlade alletinje AK Velenje Nina Kokot, Maja Mihallnec in Živa KoželjniL Vse namreč kaže. da boik"* v svojih katej^irijah dfjsegle norme za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke, olimpijskih dnevih v Maroku ter za dneve mladih v Italiji. Izvrstna je bila posebej Nina Kokol.ki jevskoku vdaljinos580cm zmagala pri mladinkah in bila druga pri članicah. Maja Mihalinec je bila pri mladinkiih s 7,88tlaigiu Živa Koželjnikje pri mlajših mladinkah zjnagala na ftO m ovire z 8,75, prvi mesti pa sta na 60 m mvo-jiliše l'rSkfl.Men pri pionirkah 28,21 in ManJa I*artpri mlajših pionirkah z 8.29. Pri pionirkah na 60 m ovire sta bili Špela Mard/etko 4. z 10.08 in A]jaCiijale5. z 10,11. Vskoku v daljino je pn pionirjih DarioCivič s 587 cm osvxyil 2. mesto, pri članih pa je bil Malic Ne/mah 10. s 725 cm. Křivánek dru^i Slovensko dvoransko državno prvenstvo vatletskem mnogoboju je bilovosrednji dunajski dvorani Prater. Vsedmeroboju je pri Članih s 5457 točkami naslov državnega prvaka cwojil Marlix>rčan Uroš Kogal.članAK Velenje (iorazd Krivanck pa je za naslov p>dprva-ka zbral 4434 točk. IXesrcťcn poraz KegljačI Šoštanja so v 11. krogu vzlîi^ne skupine 2. lige g ptujske Drave. Za domačinke je prvič nastopila mlada lirška 1'reiog in dosegla tudi svojo prvo točko. Šoštanj: Kranjc487 (1), U. Prelog463 (1). Cverlin 481 (I).Borov-nik582(i).Lc^zič495 (1 ). M. Prelep47^ (0). Na lestvici sos po 11 točkami na prvih treh mestih ireljaekipa Mi-roteksa. Impol in Nafta, kegljačice Šc^tanja pa so z8 točkami na 5. me slu. Tekmo 9. kroga bodo Šoštanjčanke znova igrale dom a. te k-mo proti Impt^lu pa blxlc^ v soboto začele ob 13. uri. lahakovič zmagal še na Hrvaškem v hrvaškem Samoboru je bil mednarodni turnir v karateju. na katerem je sodelovalo kar 11 držav, studil pa je v priprave reprezentanc za evropsko kadetsko prvenstvo v CirČiji./.a barve Slovenije sta v kadetski kategoriji nastopila tudi dva člana KK Tiger, Omerlabakovič všponnili borbah in Anita AnuŠič v izvajanju kal. Anita je v prvem kolu naletela na domačo tekmovalko iz Hrvaške in z njo tudi izgubila. Veliko uspešnejši je bil OmerTabakovič, ki je v prvem kolu gladko premagal nasprotnikii iz Slovaške s 5:0, v drugem kolu je z rezultatom 3:0 premagal Hrvaškega reprezentanta Patafto,vpolHnaluje pred njim klonil reprezentant iz BIH. v finalu pa je z rezultatom 3:0 premagal HrvaŠkega reprezentanta, Po zmagi v Žalcu je Omerju to že dru^ osvojeni turnir v letošnjem letu. [Vliož nadaljuje niz zmag v 4. kolu državnih lig z zračnim orc^žjcm, ki je bilo 22. in 23. januarja 2i^)5 v Kidričevem, je ekipa Mroža v 2. državni ligi v.streljanju z zračno pištob še četrtič zapored premagala vseh enajst nasprotnikov in zabeležila Še 4. zmago v nizu. Za spoznanje slabše so se (xJrezali mladinci z zračno pištolo, ki sc^twojili 3. mesto. P(*>amično zmago je z odličnim rezultatom mednarodne vrednosti (368 krogov) dosegla Alenka Dimec. Nekaj Športne sreče pa je zjnanjkalo strelcem Mroža v streljanju z zračno puško v 3. državni ligi, da bi zal'ieležili še 3. zmago. Po 180 strelih (1800 možnih krogov), so jih za krogpremagali strelci iz Trbovelj. Kljub drugemu me,Mu v4. kolu so strelci Mioža zadržali vodstvo po štirih krogili 3. lige. I\ova zmaga l^airicije IVIasinak v petek in sol)oto so se mladinci Spc.)rtnega društva GIG zopet izkazali. Patricija Mastnak sijev slalomuvPiancavalu prvi dan pri-smučala Še eno zjnagc\ naslednji dan pa en odstop. Tina Zager se je uvrstila prvi dan na 8., drugi ]>a na 6. mesto. En ixlstop in eno 12. mesto si je priborila Aiya Višček. istočasno so svíýe /nanje smuč-iinja dokazovali tudi fS samim zagonom kluba sem 'xelo zadovoljen, kajti smo zelo mlad klub, ki je bil ustanovljen iz nič. Vloženega je bilo ogromno Iruda in finančnih sredstev, Nakupili smo namreč morah lako opremo za kondicijsko pripravo tekmovalcev, kol tudi opremo, ki jo olrtKi polrebujeji^ na snegu. Prav tako so nai^e želje $ svojim delom izpolnili trenerji icr lekmcwalci. Ti dosegajo tako na regijski kiît na dr?.avni ravni odlične re/uhate.« Dek) na snegu pred.slavlja le del smučarskega športa Njegcwa druga pokivica je kondicijska priprava. ki poleka vse leto. >*V našem klubu imamo izredno velikt^ srečo, da pri nas dela gospod Marko Klemenčič. Zatlolžen je za kon-dicijskopripravxMckmovalcev. Pti-udariti moram, da je mednarodno priznan sln>kovnjak, ki je delal v Italiji, Španiji, 12 let ludi na Japonskem, lako dít mu l/kuŠeiij gotovo ne primanjkuje«.je .se dodal Aleksij. »Želim povedali Še, da smo edini klub v Sloveniji, v kaierem so tekmovalci t)prolčeni plačevanja mesečne parlicipacije in nakupa smučarske opreme. Razen stroškov bivanja na treningih in ilarinin na tekmah slaršcm ni potrebno plačevati ničesar. To je vsekakor omembe vredna poseb-no.st!« V letošnji sezoni Se nimajo v načrlu organiziranja tekmovanj, v prihodnje pa pripravljajo eno zelo zanimivo tekmovanje, kar pa bo šc nekaj časa ostala skrivnost. ■ «r^ .t Il. \ ^^rff 'k k ď^m i J i -I Sašo Oštir/n Marko Prk/Č s svojim/ varovane/ »Gremo vsi na Sleme fajn se met... ... da bomo tam spoznali gorski svetTo jc začetek leiu^nje himne MČzimovanj. Po zadnjem vikendu smo z zimo-vanji na polovici. Zaenkratse lahko pohvalimo s kar 116 taborniki. kj so se po tri dni družili, ziiba-vali ter imeli tu in lam tudi kanček domotožja. A splošna ocena je kljub vsemu - odlična! Tokrat nekaj več besed namenjamo zimovanju tabornic in tahor-niktw drugih razredov devellelke. Natančno 40 so nam jih slarsi zaupali »vvarstvo« med 21. in 23. januarjem. Andrejev dom na Slemenu je kar «pokal« od otro.^ke energije, neverjetnih domislic in izjav, ki si jih lahko »zmislijo« le »ta mali«, in ncnaziidnje -»poka-lo« je od smeha, zabave in energije tistihj ki s(m)o .se trudili zi- mtwanje narediti taksno, da si ga bodov'si zapomnili. Urnik zimovanj je že ustaljen- Nekaj več kot polurni sprehod do Andrejevega doma. na.sianitev, dogovor o tem, kaj bom<^ počeli. . #7 uvodna temkomctaŠi pa niso edini predstavniki Slovenije na prvenstvu v Tuniziji. Z njima sla namnič tudi uveljavljena med-mďodna rokometna sodnika Janku [^)žc'žnik in Darko Kcpenšck. Po sojenju na lanskih olimpijskih igrah torej nov vrhunec uspešne SíxlniŠke kariere, ki pa je še zdaleč ni konec, saj se oba ozirala proti Kitajski v lelu 2008. Cas nezadržnť> beži in olimpijske igre v Aicnali so skoraj že preteklost. Kakšen je pogled nazaj, jev imenu obeh sodnikov povedal Darko Repcnšck? »Prav gotovo jc hilo sojenje na olimpijskih igrah veliko priznanje za slovensko sodniivko i>)rgunizaci-jo, za naju osebn-jenje malega žejiskega ûnala.« Dobro opravljeno delo rojeva nove sadove tudi v novi tekmovalni sezoni, .saj sta spel na zahlevni pre-izkušnji, To člaasko svetovno prvenstvo gotovo je, siij je glede na utkíležbo precej m<»čnejŠeodc>lim-pijskcga turnirja? »/.aupanjc v naju se je po igrah še povečalo, kar pričajo najinaso-jenja v evri^skih pokalih, predvsem v mo.ški ligi prvakov. Denimo tekme Zapon"»žje-M<.^ntpe Hier, Kiel-R^tex in San AnlonicvBar-celona. Sodila sva tudi kvalifikacijsko lekmt^ za m<«k jcnjc na moškem svetovnem prvenstvu. Opravila sva tudi zaJilev-nc teste telesnih zmogljivosti, ki so pokazali, da sva res vrhunsko pripravljena. Povsem jasno je, da želiva svojiî kakovi"wt znova potrdili. Ce sva uspela na olimpijskih igraii,naj boiakoše nasvctovncm prvenstvu.« Bo to pravi višek njune sijajne kariere n>kweinih st^dnikov? »Na vso srečo kaže, da vendarle ne bo tako. Kmalu po igrali v Atenah sva dobila prijetno informacijo, da sva možna kandidata za sojenje naolimpijskih igrah v Pekingu, kar pa bi bil nedvomno pravi vrhunec najine sodni.Ške pcMl.« Vrhunski sodniki so razumljivo pravi poznavalci razmer v .svetovnem rokometu. Kaj Darko Re-penšek napcwedujc za sk^vensko izbra nt) vrsto? »Pošteno ptwedano, me slovenska reprezentanca na velikih tek-movanjili doslej šc ni prepričala. Drugo je seveda evropsko prvenstvo na ikimačih lleh. ki je brez cK^oma veličasten dosežek. Žal pa vse ostalo kazijo nastopi in odnos do dresa s sk>venskim grixim. ko reprezentanca igra na tujem, kar .se je denimo pokazalo na svcltv vnem prvcnslvu na Pi"»rtuga!skem In igre v Atenaii. Težko rečem, kako h^^ v Tuniziji, ne glede na dtv ber vtis na pripravljalnih tekmah. eno od njih sva z Jankom tudi sodila Zaenkrat kaže vse dobro, morda tudi zaradi delne menjave generacij, saj sc« se po mojem obč-ulk"u nekateri starejši nekako že kar zasitili nastopov. Torej-če Darko Repenšek in Janko Požežnfk s prikupno Atenčanko bodonavrimnski ravni mladostna z-agnanosl pomlajene vrste, pri-slop k igri in srčnost pri branjenju slovenskih barv, lalikt'» naši niko-melaŠizelo prijetno presenelijo.« Janko Požežnik in Darko Repenšek Ix^la v Tuniziji Síxlila tek-me skupine D, v kateri so Nemčija, Srbija in Cnia gora. Norveška. Egipt, Brazilija in Katar. Sknj pin a torej, s katero se skwenska reprezentanca ne mcv re sestati v nadaljevanju prvenstva v boju za najvišja mesla. In kdo je največji favorit za naslov leiašnjcga svetovnega prvaka? »Jlidi sam sem se že ujel v raz-miŠljanjuo tem, saj sem bitvdv sedanjili napovedih zelo uspešen. Tokrat pa zaradi okc^liščin nimam pravega favorita Švedi so repre-zentanco že pomladili, zdaj to počenjajo Nemci. Danci so to storili že pred obema» zalo lahko pK^enetijo. Posebno vprašan je so Rusi, Španci za razliko od državnega piwnstva nimajo prav močne reprezentance,vedno uspešni in nepredvidljivi pa so Hrvati. Ce že moram, moj «tip« si> Danci in za njimi I Irvati, kaj več pa ne upam napovedati.« Zanimiva napoved, ki si j<.> bomo skušali zapomniti, obema pa želimo uspešno s<-)jcnjc in p<'•trditev »nap(")tnicc« za Peking. mjp 18 VI PIŠETE "»•^ÉAS 27. januarja 2005 Prehlad? Ne hvala! Zdravniški koMčok Ki'ïledarhko smo že skoraj na polovici zime, vrciiic pa ni prav nić/inisko. Tcnipi;-raiurc Oinuîsc ra- dovedno cwirajr v nebo in ;^eijno Čakajo, dd bodo prve sijczinkc pobelile bližnje gričke. Zaradi Icmperalumih sprememb lil t^bcasno ostrega vetra se oblačimo lo-plo, ogrinjamo v debele plašče ali bundo in zavijamo v tople Sale úikapc. Kljub lemu pa ^ piigtïdo uc nu'-icmiï izognili nadležnemu prehladu. Prehlad je VTieljC zgornjih dilial (tx-wa.dv noMiih sinastw. žrela in grla), ki gu i'hw-zrocajo raziieui virusi. Po/namo jih okoli 2(X) vrsi. zalo pi> prebolelem preliîadu, kigaje povzročil eden izmed njili.ne postanemo odporni proti ostalim prehladnim virus^ïm. Prehladna olN>lenja se pre-nx^o kapljičnoskiiihiimikapljieami ob govorjenju, kasljanju, kihanju. Lahko se prenaiajo ludiz diHlkiu^em ptwi^iii, onesnaženih z izk>Cki dihal. Najbolj izposlav-Ijeni so ljudje, ki imajo siabâ> ixlpomost zaradi drugih bolezni in pa majhni olro-ei oziroma novoK)jcnćki. /jiaki prehlada se pojavijo 18 do 48 ur po okiižl^i. Nosna sUizniea pospešeno izloča sluz. s katero ptX'Jcu.^a prcprcíiti širjenje okužlv. Prekomerna sluz lidiko napolni obni'isiio votlino in s lem pt^vzroCi glavol»!. Rilnik se sil&bo pi'i^xti,kaâJja. ne zuj^tiava vonja Li okusa, nek a leri Kliniki U^jo zaradi Ki-lecin v sklepih. Vzrok, da se kontakl z virusom raztx>h^v ti v prehladno .">bolenje, je lahko šibek imunski siMem ali pa neustrezne prehran-.ske navade, k i piwzročajo kopičenje si ru-pov v nascm telesu. Včasih lahko ni^o ixJpomosl pripik'moéasivenim ležavani, ki slabijo obrambni mehanizem. Rjizlog jc lahko tudi pomanjkanje hranilnih snovi ali čezmerno umivanje antibiotikov. Okužbam z vinLsom prehlada se ne mf> rcmo izognili, /.zdravim načinom življenja pa se jim lahkih učinkoviio upremo ter preprečimo razvoj bolezni. Pî'imembnaje redna in iiKirema uraviuv ležena prehrana, olx^gatena z vilambii in minerali. Kzdravju veliko pripomore redno uživanjem zadoslne količine siulja in zelenjave. Najlx>ljSa zašćila proJi virusnim okužbam je uživanje vil;milna C, ki fic skrivM v kiviju. pomarančali. linîonah in si.'iku bezgtwih jagixJ. Preventivno delujejo Uitli živila. Ixigalas karolenom. rumeno ali jdeéevrtiîino ins;idjc. leimio zelena listnala zelenjava fn s^Mala (spinača, brokolubl itva. ohrovt, zelje, mol ovilec). ki krepijo odpť)rnť>si sluznice. Óiwcški orgiuuzem ogrožajo različne lu-jc 5J10VÍ ali organizmi, ki povzR'ïÎajo bolezni. Obrambna spi>sobnosl organizma je (xîvisna od njegwega imunskega sistema, ki prepo>3wva in uničuje telesu ikixlljrve snovi. Privečini Ijutii imunski sistem ,svo-ji> nahgo opravlja učinkovita Njcgcwega tiekwanja ne Čutimo. OlT^limo le pi^sle-dlce. kadar ni uCinkčuíIjivo za okiižbe. zaradi česar pogosleje obolevamo, okužbe potekajo z vočzaploli in lFajaj<>ihilj časa. lnmn.sk I sistem deluje slabše, kadar živimo nezdravo življenje, kadiinti bi pijemo večje količine alkohola. Nanj vpliva ludi jiezdrava prehrana, dolgoirajni'^ zdravljenje z ajitibiotiki..Mrcs, stradanje in delov neustreznih ekoloških liizmcrah, /naki ijslabljene imnnosii so miL^tni ali suhi lasje, izpadanje las. nepojasnjene kronične IxileČine. kroniřna ulrujeno.si, zamašen nos ali Izcedek iz nasa. krhki in lomljivi nohti, obdobja nemoči, depresija In pre-lirana obćuUjivosl. Da bi piwcčali i^branîbno sposobnost le-lesa, moramo redno krepili imunski sistem. Poirudili se bomo in pričeli živeti zdravo, B'wkrK'll bomo za usirezen počitek in dovolj spanja. C^ spimo manj kol sedem ur, podv^ijimi"» možnost obolenja. Vzemimosičas in poslu&tjmogla.shv Po-slusajije najijuliwî glasi* vsaj ptil ure dnevno zviša raven proteina IgA. ki določa, kako hitr^) se na^ Imunski slsîcnî odziva. F\w*mbnajc rcdiia telesna akiiviuîst, zalo bomo jutro pričeli s telovadbo, izvajali a'dne sprehode, odtekli kilometer ali dva ali pa se l»mo rekreativno ukvarjali ssp^^rlom, ki nam je blizu. Načrtno se bomo izogíbiili stresnih.siluaaj, se jih naučili bliižill in jih sprejemati bolj pozitivno, saj stres poveča možnost obolenj kar za tri-kr?l. (f'im vc^ časa se bomo gibali na svežem zraku, V olxlobju, koje veliko ljudi prelilitjenih. se bomo iziîgibali zaprtih prostorov, kjer mrgoli bacilov. Poskrbeli K)mo za temeljito higieno insi redno timl-vali roke. Ljudje, ki si vsaj petkrat dnev-nouji]ijejo roke, prepolovijo možnosl prehlada ali drugih okužb. Zelo je pomembna redna spolna aktiv- nost. saj zvisii raven proteina IgA. Ob orgazmu sc spro^ajosmwi, ki pcv>pešiije-jo imunsko aktivnost in ubijajo bakterije, Uživali btimo veliko C-vitamina. skritega vs;idju, predvsem v timonah. /-nani.sodtv mači pripravki limon in medu. Nekateri dtïdajajii w kvas, spet dnigi moi^ko vodo ali jabolčni kis, Ptipi>roČljivi-)je uživanje medu z matičnim mlečki>m, cvetnim prahom in propoHsom. Redno bomo užŇali čc5>en. ki vscl^ujc vsaj proiibak-terijskih sestavin in nam pomaga premagovati okužbe. Raziskave St'» pokazale, da imajo ljudje, ki pojedi> najmaiij en lonček jogurta dnevno. manj prehladwkot tisti, ki jogiirla ne uživajo. V l\")ju pjot! prehladu se dobro obnesejo tudi zeliščni čaji -bezgseglj z umivanjem telesa z mrzlo vtxlo ali menjajočiml prhami, le-lo se na zunanje dražljaje mraza ne bo odzivalo več tako oWutljivvi. Za krepitev odpomo.sli je koristno obiskovanje savne. Paziti moramo, da se visoki vročini izpostavljamo samo zdravi. Sicer nam savna lahko povzroči hude okvare srea in krvnega obtoka. Paziti moramo, da bomo ves čas skrbeli za dovolj velik v:ios tekočine. Telojopti-trebuje karI dnevno. EXwolj tekočine oliranja sluznično membrano, ki prekriva dilialne piMl, vlažno in zdravo ter tako preprečuje okužlio. Včasiiise bo zgodilo, da Ixmio kljub vsem preventivnim ukrepom zbc^leli. Pričeli lxv mo smrkat;, k;Lč-itek. ZlezI I Ix^mo v p^>stel jo. se dobro spo tili 1er poskrl">eh, da bomo popili dovolj tekočine. '/.ix\ zaenkrat še ne poznamo enega samega zdravila, ki l>i čez noČ odpravilo prehlad. /Jravljenje poteka simjv lomai.sko, 'io ponîcnl, da zdravimo v.sak simplom bolezni posel^j. Posvet / zdravnikom je nujen tiikrat. kadar traja prehlad več kot 10 dni. oziroma že prej. Če so simptomi zelo izraziti, na primer: pri visoki lemperaturi. C'e nastopijo težave z dihanjem ali bolečine v eslh. Tudi pri dojenčkih, ki kažejo znake prehlada s telesno temperaturo nad 38 ®c;je nujen ol-nsk zdravnika. Posclxj niiv ramo hiti pozorni pri majhnih otrocih In slarostnikili po íí5. letu. pri katerili pogtv Slo prihaja do zapletov zaradi dodatne bakterijske okužlx* žrela, uScs in pljuč. Pomagale namKxio inhalacije fn številni zdravilni reipilki, kot so napitek tz dišeče vijolice, gczditega siczenovca. islandskega lišaja, veiecvelnega lučnika, materine dušice, mrzličnika. ozkolistnega IrptMca. timijana, žajblja ali sleza. Uihkosl pripravimo čaj iz ene same zeli, lahko pa jili tudi p<>ljubn.î kombiniramo v me.šanice in zraven uživamo čim već limone in medu. Vlekami lalikobiez recepta kupim^i pripravke prc po tckt>čini. Ves čas pa bomo liživall hrano, bogato z vitamini in minerali. Ob tem l>omo po-slusall glaslx") In se veselili življenja. Kaj pa nam mure en majhen prehlad. Naše okrevanje bo tako hitro in učinkovito. Plim. Janez Pofes. dr. med.' internist t^lad/ dopisniki poroCcy o Dan na srednji biotehniški šoli jHnunrjH nas jv učilvljica razveselili! z novico, da uremo čez nekaj dni na Srednjo biotehniško »olo V Krnnj. Z veseljem smo phênkovall ta dan In vožnjo do Kranja. Kaj pa jť zh učence Ivp.si'ga. kol dan, ko pouk i)otck;t v naravK.^ Pred nami jehjl lorcj še en tehniški bili cvetovi, panično steblo in plixJ maku. Z napodi in nasveti proťcsorice nam je napt\sled le uspelo, ť^iprav nismo imeli Veliko časa. so bili cvetlični aranžmaji čudoviti. Natii pa smo nekaj C;«sa preživeli še v kuhinji, kjer mis je profesorica naučila delali jogurt In surovo maslo. Najprej smo se poizkusili v Izdelavi jagodnega jogurta. Pripravili smo glavne sestavine: mleko, mleko v prahu, navadnijogurl in jagode. Sestavine smo po določenem postopku zmešali In zmes past Ili v termostatu, ki ohranja i.v to ten] pera turo, V nadaljevanju pa smo naredi H še surovo maslo. Sprva profesc^rici nismo vei^cli. da laiiko z dll tako dolgo, da je res naslalo maslo. Oba nasa proizvoda smo z veseljem pi^kusili. Bila sta d5')lira. In nalo je prišel čas slovesa. Nekateri z veseljem, drugi razočarani, da jc tehniškega dne žc konec, smo se posUivili od profesorice in bkMehniškc šole. 1h danse nam l?o vtisnil v spomin, a ne kol dan, ko luini je cxlpadel d'>ičajm pouk v učilnicah, pač pa kol dan, ko smo se zabavali in se naučili veliko mwega. ■ Maja Ovčar. 7. 6/9, OŠ Livada KOSCkI i;VROPIi v WŠIII i(]ILM(; \ll loma letošnjega, po vr.sti žc 15. otroškega parlamenta je na na.^l št>li prerasla v pravi projekt spoznavanja. raziskovanja in predstavljanja različnih evropskih drŽav, njihovih /n^ičilnosli. posebnosti ter različiiasti. Ta zanimiv projekt je vodila profc.sorica zemljepisii in zgt'^dovine. gospa Marija VoJovnik. tudi mcntoriea Šolske «skupnosti, ki nas je k delu ludi ves Čas sp\MÍ-bujala In nam seveda pomagala. Tako smo učenci sedmih in osmih razredov .svoj-: prave male raziskovalne naloge zveseljem In dobro mero domišljije predstavili učencem na.se šole. Mislim, da smo sc kar dobro {>dre7ali. saj so učenci zelo pozorno in z velikim zanimanjem pt>.slušali ter S4>-delovaii pri vpra,5anjih-Vsak naš nastop pa so seveda spremljali tudi naši učitelji, -taz sem z Martinom In Nino predstavljala Švedsko, ki smo jo učencem predstavili nekoliko drugaCe. saj seje Nina oblekla v Piko Nogavičko, jaz v Ania> - Pikino prijateljico - m Martin v To maža-Pikinega prijatelja, Seveda so tiidl dnigi zanimivo predstavili svoje izbrane drŽave. Hrva-skojc tako predstavila Darja, ki sc je za eno šolsko uro prcobickia v Severine. Manjkali pa seveda nI .smel niti Ivica Kostclč, ki ga je odigral Ibniaž. Italijo, ki je znana po svojih testeninah In najbiiljših picah, sla jo kot pictv pek in dvomi norček predstavila Kristina In Voraiic. Spela in Mateja pa sta imeli nalogo, da čim bolj podrobno pjcdsiavila Grčijo, kar jima je v čudovitih plesnih oblekah iji ? njihovo glasbo seveda zelo dobro uspelo. Turški ples pa. ki se odvija v Turčiji, so na svoji predstavitvi zaplesale lina in njimi prijateljici, Tudi listi, ki jih nisem omenila, so se zelo izkazali in sc ob tem seveda ludi najvcijelneje zelo zabavali. Všeč mi jc bilo, da smo Imeli učenci lomožnosl. da svetim sovrstnikom in mlajšim od naspri-nc.scmo kiiščke naše skupiîc Evrope kar v razrede. ■ Ines Hržica, 8. b, novinar' ka Šot. nov. ek/pe z OS bratov Letanja VILAi)! IN laKOlH 17. januarja seje na naši šoli odvijal š^ijski oirc^l parlamcni. ki je letos namenjen temi Mladi In Evropa. Vsi učenci nase šole smo bili vključeni v priprave na Šolski aktualne zadeve v Evropski uniji vj,e bolj zaninjajiv V jiašcm razredu smo razmišljali o življenjskem standardu, ki naj bi bil v skupni Evropi boljši - želimo si kvalitetnega izobraževanja, zagotovljena delovna mesta in primerne plače Ptičakujcnio, da bo naia država v skvipni Evropi napredovala, se razvijala in nam omogvvJala svetlo prihodni'tsl. Poleg razrednih razmišljanj smo predslavljali tudi države Evrope mlajšim učencem razredne stopnje. ki so se zelo zabavali, saj so poleg natančnih predstavitev sHsali njihovo značilno glasbo in tudi p^jskusili zanimive dobrote iz predstavljenih držav. Na parlamentu smo se zbrali predstavniki razredov, g. ravnatelj, vse učiteljice in učitelji, g. Pavič - pČinskem parlamentu v Velenju. ■ Nina Pušnfi<. 8. a, novi-narisircnem nacl/orupronieia izvajali prcvcn(ivm) akcijo z na-slovoiTi Promil. Kol žo inio pove, so hiii v njoj posebej po/orni na vinjene voznike, saj je alkohol najpogoslejîJi sekundarni vzrok promctnili nesreč. Samo lani so vinjeni vozniki na območju Policijske posiaje Ve- lenje povzročili 9 odsiolkov vseh prometnih nesreč, ugotavljajo policisti, Akcija Promil je trajala od 22. ur zvečer, do 6. ure zjutraj. Na območju Policijske ptwlajc Velenje je bila razdeljena na dva dela. V prvem sc^ policisti, deset jih je bilo, do 2. ure zjutraj ustavljali voznike na Partizanski cesti v Velenju, v drugem delu, od 2. pa do 6. ure zjutraj, pa na nekaterih najlxMj pn^ble-maticnih odsekih cest na območju Velenja. Šoštanja in Šmarinega ob Paki. »V tem času smo ustavili in preizkusili 7() voznikov, od teh jih je pet napihalo več kot je dovoljeno. Najvišja vrednost je znašala 1,49 promila, druga pa 1,30. Voznika čaka oblo^ilni pred- log, ki pomeni kazen najmanj 1()0.(H)0 tolarjev in 10 kazenskih točk. Naj povemo, da so bile med vozniki, ki so popili več, kot bi smeli, tri ženske. Ostale I ri voznike pa čaka kazen 60.000 tolarjev in 5 kazenskih itîêk,« je povedal komandir Policijske postaje Velenje l^ožidar l^e/devšek. Semaforji po evropsko Nov zakon o varnosli vcesinem prometu odpravlja ulripajoro zekMio -l5o(lo v Velenju »p()I)ravljali« seinarorje? Milena Krstić ' Pianlnc Velenje - V letu in pol naj bi, kot 10 narekuje novi zakon o vamcKti cestnega prometa, semaforje povstxl uskladili tako, da na njih ne bi več ui ripala zelena. Zakaj? Komandir Policijske ptistaje Velenje Bw/idar Pez-devsek, pravi: »Zeleno utripajočo luč je uvedel pravilnik o promolnih znakih na cestah ïy leta 1085. 7 uvedK> novega zakona o varnosti cestnega prometa leta 19Q8, je bilo to pravilo vključeno v zakon. Zelena utripajoča luč je biia opozorilo voznikom, da se bo prižgala rumena in da morajo svoje vozilo pred semalbrjem ustavit i- Riizcn v primeru, če bi to bilo možno napraviti varno.*' Zakaj se je z novim zakonom to pravilo spremenijo? «Gre za uskladitev zakonodaje z evropsko. Evropa zelene utripajoče luči ne pozna,« pravi Pcz-devi>ek. Po novem zakonu bo treba v 18 mesecih povs(>xi. na vseh na- pravah za dajanje svetlobnih znakov, odstraniti zeleno utripajočo luč. »To bo prineslo krajši varovalni čas med zeleno in rdečo lučjo. Zelena utripajoča luč je opozarjala na to. da se bo prižgala rumena, sedaj pa lega opozorila ne bo več. Vozniki se bodo morali križii^čcm približevati že z večjo pozornostjo in seveda primerno hilr kaj vzela? Najbrž kaj praktičnega. Tako je v sredo izbrala tudi gospa v eni od velenjskih trgovin s tekstilom. Všeč sla ji bila posteljnina in prt. Veselja z lepšanjem doma pa je bilo konec listi hip, ko so jo pri nečednostih zalotili. V čelrtek je brez kolesa ostal avto, parkiran na Kardeljevem trgu v Velenju. Tat je moral bili kar spreten, lastnik pa presnelo jezen. Kdojevpeíekol>sirelil psa v Skornem, policisti še preverjajo. Ga je kak lovec? Lastnica je ranjenega pripeljala do velerinarja. ««« Zaradi glasne glasbe so policisti v petek zvečer napisali plačilni nalog stanovalcu na Kersnikovi v Velenju. Njegov glasbeni izbor so sosedje poslušali ves dan, malo pred 23. uro pa so policisti naredili temu konec. V Šaleku je bilo naslednji dan nekoliko drugače. Zgornji so bili hrupni, pa so jih spixinjišli opozciriti. Tako kot se tudi dela. Prijateljsko poveš, da tako negre ...A je spíxinjemu med kajenjem na balkonu ne dolgo za tem zgornji na glavo zlil kozarec vcxie. Zdaj se bo pa s Icm ukvarjalo sodišče. Policisti že pišejo obdolžilni predlog, kot se temu reče po novem. V nedeljo je bila gripa in kakih posebnih zapisov v policistovih beležkah ni bilo, zato pa je bila ena loliko bolj polna v ponedeljek. Nekdo je razbijal po meslu. pa malo po zavodu za zaposlos'an-je, pred banko, pred Gorenjem zlomil rampíX policistom pa prinesel evropsko zastavo, ki jo jc sneJ pred sodiščem, ker se z Evropo ne sirinja ... So ga pridržali, ker so ocenili, da drugače ne bo šlo, in ga naslednji dan odpeljali pred ustreznega sodnika. Menda je bil tudi Jam precej hud. ■ 20 TV SPORED «»^CAS 27. januarja 2005 ČETRTEK, 27. januarja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 03.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Volkovi, Čarovnice in velikani, 35/39 09.15 PodkJobukom 09.30 Oddaja za oioke 09.50 Hiša eksperimentov, 2/8 10.15 Mednarodna ob2crja 11.05 Izzivi 11.30 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 DriižEnsIte zgodbe 14.15 Podoba podobe 14.40 Odpeti pesniki 15.00 Poročila, fyomeî 15.05 Mostovi 15.40 Cedrik,4/52 15.50 Igrajmo se na Kosovu 16.05 Enajsta šola 16.35 Ceiinein Cecile gresta na tjmejo, dokum. fiim 17.00 Novice, siovKiska kronika, šport, vreme 17.30 Geometrijske basni, ris. lan. 18.20 Duhovni utrip 1S.40 Risanlia 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene briga 22.00 Odme\fl, šport, vreme 22.50 Giast^ni večer 00.25 Dnevnik, špcrt 01.20 Tednik 02.15 Dnevnik zamejske t/ 02.40 hfokanal SLOVENIJA 2 06.30 hfokanal 09.30 Tv prodaja 10.00 Otroški irfokanal 10.50 Tv prodaja 11.20 Zabavni ififokaiai 11.50 Tv prodaja 12.25 Odprto pfvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek 13.25 Pomagajmo si. tv Koper 13.55 Sledi, oddaja tv Kop^ 14.25 So leta minila. 3/6 14.50 Circon regional 15.30 Starodavne skriviosti, 2/5 16.25 Starodavne skriviostl, 3/5 17.20 Mostovi 17.50 Davi. izbor iz jift. programa 13.55 Pod rušo, 4/13 20.00 Evroliga v Košarki, Union Olimplja : Asvel, prenos 22.00 Trudeau. 2/2. drama 23.45 Evropsko prvenstvo v umet. drsanju, moški 01.15 Babica - prepad med generacijami! 02.00 Ukradeni poljubi, fm 03.30 Infokanal 07.55 03.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 00.00 01.35 02.35 09.00 10.15 10.20 11.20 14.00 16.25 16.30 IS.OO 18.40 13.45 18.50 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 21.25 21.30 22.45 22.50 22.55 Ricid Lake Rubi, nad. Klor. nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtnarjevatiči. lad. Na kraju zločina, nar, Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva iiči. lad. Zrelo srce, nad. Klor, nad 24 ur - vreme Rubi, nad. 24 ur Trerfa Seks v mestu. nan. Alias, nar. XXL premi a"e Zahodno Krilo. nan. Verjetii umor, kanad, film 24 ur Nočna panorama lUUMll 27 4« 52 Pop Com: gostje: Oleki Vabimo k ogledu Odprta tema, ponovitev Naj spot dneva Videostrani. obvesfa Vabimo k ogledu Odbojka, Šoštanj TopolSica : Salonit Anhovo Odkrito povej naglas - delo dijakov ir študentov Regionalne nowce Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Videostrani. otvesfa Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje; O epilepsiji R^ionalne novice Lovro Kuhar - Prežihov Voranc Vabimo k ogledu Naj vlža - Gostje: Gorski cvet Iz olimpijskih krogov Naj s|X)t dneva Videostrani, obvestila PETEK, 28. januarja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Barve, 8/10 09.20 Risanka 09.25 Enajsta šola 10.00 Modro 10.30 Z vami 11.20 Preživetje v divjini, 4/8 12.15 Osmi dan 13.00 Poročila, špcrt, vreme 13.15 Moč kapitala, tarča 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Grimmove pravljice, 4/13 16.05 Risanka 16.15 Iz popotne toibe 16.35 Gasilci, dokum. film 17.00 Novice, slovenska Kronika 17.35 Velike gradnje, 4/5 1S.30 Žrebanje deteljice 1B.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vrane, šport 20.00 Najšibkejši člen, kviz 20.55 24.15/24 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 PoSnočni klLb 00.05 Homo turisticus 00.25 Dnevnik, vr^e, šport 01.20 Dnevnik zamejske !v 01.45 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 irtokaial 10.00 Otroški infokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni řnfokanaS 12.30 Tv prodaja 13.00 Obzorja duha 13.35 Dutiovii utrip 13.50 Odprto prveitsvo Avstralije v terisu, posnetek 14.55 Glasnik 15.25 Gigi, amer, lim 17.20 Mostovi 18.10 SP v rokometu (M), Slovenija : Češka, prenos 20.00 Starodavne skrivnosti. 4/5 20.50 Alpe, Donava. Jadran 21.20 City folk 21.50 So leta minila. 4/6 22.20 Jakuza. amer fiim 00.10 Neimenovani,španskililm 01.50 irfokaial 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.10 23.05 23.10 00.40 01.40 09.00 10.00 10.05 11.20 12.45 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.20 19.25 19.55 20.00 20.40 20.45 21.20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30 Ricki Lake Rubi, metl, nad. Klon. nad. Tv prodaja Zrelo srce. nad. Vrùiarjeva hči, nad. Trenja Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hň, nad. Zrelo srce. nad. Klon, nad. 24 ur-vreme Rubi, meh. nad, 24 ir Nazaj na bojnem polju, film Vroče mesto, ran. XXL fremiere Očetov prijatelj, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama Dobro jutro, infomiativno -razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, ponovitev Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica : Salonit Anhovo Naj spot dneva Videostrani, obvesflla Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice Rad igram nogomet, otroška športna oddaja Iz olimpijskili krogov Naj spot dneva Videostrani. obvesflia Vabimo k ogledu Lokalni utrip Kozjanskega in Obsolelja Regionalne novice V hannoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Vabimo k ogledu Zelena bratovščina, oddaja o lovci 11 In lovstvu iz oddaje Dobro jufo Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila SOBOTA, 29. januarja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz škdjke 07.35 Risanka 07.40 Pod klobukom 08.00 Gasildl, dokum. film 08.20 Jakob na kvadrat, film 09.55 Najšibkejši člen, kviz 10.45 Polnočni klub 12.00 Tedrik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Homo turisticus 13.30 Slovenci v Italiji 14.00 Ta moja dnjâna, 3/6 14.50 Življenje in časi sodnika Roya Beana, amer, film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.25 Sožitja, tv Maribor 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Utrip 20.00 Se zgodi, 4. del 20.30 Hri-bar 21.30 Prviindmgl 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Izbranec, 4/12 23.15 Svetloba v temi , amer, film 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik zamejske tv 01.50 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.45 Tv prodaja 09.30 City folk 10.00 Športni studio 10.05 Evrop, prv^stvo v umet. drsanju, plesni pari, prosti program, posnetek 11.25 Športni studio 11.35 SPvalp, smijč.,SVSL [M}, prenos 13.15 Šponini studio 13.20 Odprto prvenstvo Avsfalije v tenisu, tinale ženske 14.30 Športni studio 14.35 EP v umet. drsanju. ženska, prosti program 15.45 Športni studio 15.50 SP v smuč. skokih 16.45 Športni studio 16.55 SP v smuč. skokih 17.45 Športni studio 17.50 EP v Limet. drsanju, ženske, prosti program, posnetek 18.30 Športni studio 18.35 Liga prvakinj v rokometu: Temes Bergen - Krim Mercator, posnetek 20.05 SP v rokometu (M), Slovenija : Rusija, prenos 21.45 Dnevnik nekega naroda 22.40 Sobotna noč 23.50 infokanal Tv prodaja Tom In Jenv. ris, sen ja Mali rdeči traktor, ris. serija ZelerjavčkI, ris. serija Katka in Oriîi. ils. serija Transformerp, ris, selja Ogijeva dnjščina, ris. senja Action man, ris. serija Potovanje v središče zemlje, risani film Galidor Glavca, nan. Šolska košarkarska liga Mi. amer, f Im Smrtonostni krokodili Bomeo, dokum oddaja 24 ur - vreme Freska na zidu. amer tilm 24 ur Zadnji udarec, amer, film Ocvrti zeleni paradižniki Mjena mladost, amer, film 24 ur, ponovitev Močna panorama 07.30 08.00 08.10 08.20 09.00 09.10 09.35 09.45 10.10 11.00 11.30 12.00 13.05 14.50 16.00 17.10 17.15 19.00 20.00 22.10 00.30 02.05 03.05 09.00 MIŠ maš, ofroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Rad igram nogomet 10.15 Naj spot dneva 14.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 V hannoniji z naravo 18.30 Naj spot dneva 18.35 Odkrito povej naglas 19.15 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1337. VTV magazin, 20.25 Kultura 20.30 50 zvezd za otHDke 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Polkti'roil. glasbena oddaja 22.35 Naj spot dneva 22,40 Videostrani, obvestila NEDELJA, 30. januarja SLOVENIJA 1 07,30 Živžav 09 55 Orkester slov. vojske 11.00 S Tippi po svetu, 3/6 11.25 Obzorja dEJha 12.00 Liudje iJi zemlja 13 00 Poročila, šport, vreme 1310 Pri Jožovcu z Natalijo 14-15 Tistega lepega popoldneva 14,20 Poldnevnik 14.25 Človeški iaktor 14 30 Nedeljsko oko 1440 Pet minul slave 1445 Panika, igrana reportaža 1450 Planetv 1525 Predmet poželenja 15.45 Žive legende 15.50 Šport Sang, nogometna liga 16.00 Šport na današnji dan 16.05 Whoopi.18.del 1630 LoreĚla 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Glasbeni dvoboj 17 35 Kek's 17.45 Vabilo za dva 18.05 Vroče 18,10 Dnjžabna kronika 18.25 Žrebanje lota 1840 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20-00 Koncert ob 50. evrosongu 2135 Petitement 22 30 Poročila, šport, vreme 23.05 Prijateljice. Ital, čbfllm 00,45 Dnevnik, vreme, šport 0125 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Iniokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Infokanal 09.35 Tv prodaja 10.20 Hri-bara 11.25 Športni stijdio 11.35 SPvalp. smuč,, SVSL (Ž) 13.15 Športni studio 13,40 SP v smič. skokih, prenos 14.45 Športni studio 14.55 SP v smuč. skokih, prenos 15-45 Športni sftjdlo 15.50 Košarka nba acticn 16 20 Športni studio 16.25 Odprto prven. Avstralije v tenisu, finale moški 18.00 Športni studio 18.05 Magazin deskanja na snegu 18.30 EP v imet. drsanju, revila, posnetek 20.00 Nil. 2/3 20.50 Brez sramu, 1/7 2140 Žuto Orizari - obljub. dež^a. dokum. film 22,40 Dame in gospodje, nastopa Renne Fleming 23.40 Lepotica In zver, tv balet 0000 Infokanal 07 30 Tv prodaja 08.00 Tom In Jeny, ris. serija 0810 Mali rdtói traktor, ris. serija 08 20 ZelenjavCki, ris. serija 09.05 Mala Kitty, ris, serija 09 15 Translomierii, ris. senja 09-40 Ogifeva dnjščina. ris. serija 09 50 Action man, ris serija 10.15 SnegiJjčica, ris. flEm 11.00 Galidcr - vanjh na vesoljski meji, nan. 1130 GJavca, nan. 12.00 Šolska košarkarska liga 13 00 Na deželi je lepo, 19. del 13.55 Močno zdravilo, nan. 14.45 Bitkazmamili, amer, film 16 35 Hčerin fant, amer, film 18.15 24 ur-vreme 18 20 Entrada, kuhinje Latinske Amerike, dokiim. oddaja 19 00 24 ur 20.00 Ledena steza, amer, film 21,45 Športna scena 22-45 Prilazni ugrabitell. film 00.35 24 ur. ponovitev 0135 Nočna panorama kanali 27 46 52 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09,00 Miš maš 09 40 Iz pon,oddaje Dobro jutro 10-30 1336. VTV magazir 1050 Kultura 10.55 Športni torek 1115 Iz olimpijskih krogov 1120 Športni gost 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Nalviža 13 20 Iz sredine odd. Dobro jutro 1410 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1337. VTV magazir 1825 Kultura 18 30 Iz petkove odd. Dobro jutro 19 20 Pop Com, glasbena oddaja 20-35 Poslanska pisama Gost: Drago Koren 21,35 Vabimo k ogledu 21.40 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 31. januarja SLOVENIJA 1 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jjtro 09.00 Poročila 08.05 Dobro jjtro 09.00 Poročila 09.05 Iz popolne torbe 09.20 Oddaja za otroke 09.45 Gasilci!, dokum. film 10.05 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 14.25 Čari začimb 15.00 Poročila, promet 15.05 Dober dan. Koroška 15.40 Telebajski, 23/45 16.00 Radovedni Taček 16.15 Risanka 16.30 O plesu. 17.00 Novice, slovenska kronika 17.40 Preâvetje v divjini. 5/8 18.30 Žrebanje 3x3 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ta moja dmžira, 4/5 20.55 Izzivi 21.20 Umetnost Igre 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Vdove, 2/2 00.15 Dnevnik, ponovitev 01.10 Umetnost igre 01.35 Dnevnik zamejske tv 02.05 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.30 Tv prodaja 10.00 Otroški infokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 12.35 Tv prodaja 13.10 Obljubljena dežela 14.05 Alpe, Donava, Jadran 14.35 Dame in gospodje, nastopa Renee fîeming 15.35 Lepotca in zver. tv balet 16.05 NIL 2/3 16.55 Homo tjristiciis 17.20 Dober dan. Koroška 17.50 Davi, izbor iz jut programa 19.00 Učitelji. 5/8 20.00 Uganka o avtlzmu 21.00 Studio city 22.00 Cranberries, glasb. dokum ntarec 22.25 Študentska 22.55 Brane Rončel izza odra 00.40 hfokanal i__■ 07.55 Ricki Lake 08.45 Rubl, nad. 09.40 Klon, nad 10.30 Tv prodaja 11.00 Zrelo srce, nad. 11.50 Vrtnarjevatiči. nad. 12.45 Športna scena 13.40 Tv prodaja 14.10 Ricki Lake 15.00 Wtnarjeva tiči, nad. 15.55 Zrelo srce, nad 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Rubl, nad. 19.00 24 ur 20.00 Sedma nebesa, nan 20.55 Urgenca.nan. 21.50 Cena strast. 3/4 22.40 XXL premiere 22.45 Naša sodnica, nan. 23.35 InšF^ktorji. amer, film 01.20 24 ur 02.20 Nočna panorama letali 27 46 52 09.00 Dobro jutro, infonriaiivro - razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1337. VTV magazin 10.30 Kultura 10.35 Polk'nroli, glasbena oddaja 11.05 Naj spot dneva 14.00 ^deostranl, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikina nedelja, lutkovna Igrica 18.30 Otroški glasbeni videospoti 18.45 Regionalne novice 18.50 Pravljica za najmlajše: Botra Pelitra 19.05 Naj spot dneva 19.10 ydeostranl, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Dober večer, gospod predsednik, Franjo Bobinac 21.00 Regionaine novice 21.05 Košarica. Geoplin Slovan : Pivovarna Laško 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Naj spot dneva 23.35 Videostrani, obvestila TOREK, 1. februarja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Pepi vse ve 09.25 Cendrik, 1/52 09.35 Risanka 09.45 Zgodbe iz školjke 10.25 Sožitja, tv Maribor 11.40 Pri Jožovcu z Natalijo 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Hri-bar 14.25 Se zgodi, 4. epizoda 15.00 Poročila, šport, vreme 15.05 Mostovi 15.40 Marian, konj, ki pleše step 16.05 Risanka 16.15 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik 16.25 Obisk v akvariju. 5/17 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, špori: 17.25 Pogled na... Robbov vodnjak, dokum. oddaia 17.35 Slo. pesniki in pisatelji 18.05 Prisluhnimo tišini 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, špori: 20.00 Pod žarometom 21.00 Življenje v gorah 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Dnevnik nekega naroda 23.40 Slovenski pesniki in pisatelji 00.05 Dnevnik, vreme, šport 01.00 Pod žarometom 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.15 InTokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni Infokanal 13.15 Tv prodaja 13.50 Slovenci v Italiji 14.20 Uganka o avtlzmu 15.20 Cranbenles, glasb, dokum. 15.50 Študentska 16.20 Studio city 17.20 Mostom 17.50 Davi, izbor iz jutranjega programa 18.50 Nori maiar, tv igra 20.00 Frasier, 15/24 20.25 Prešeren. 3. del 21.35 Morje fšine, nizoz. Plm 23.20 Infokanal 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 If.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 IS.OO 19.00 20.00 21.00 22.35 22.40 23.35 01.15 02.15 Ricki Lake Rubi, nad, Klon. nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad, Vrtnarjeva hči Sedma nebesa Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva fiči, nad. Zrelo srce, nad Klon, nad. 24 ur ■ vreme Rubi, nad, 24 ur Preverjeno Kloniran otrok, amer, film X)C. premiere Tretja izmena, nan. Inšp^torjl 2, amer, film 24 ur ponovitev Nočna panorama 09.œ Dober večer, gospod predsednik: Franjo Bobinac. Gorenje d.d. 10.25 10.00 Vabi mok ogledu IG. 05 Košarita, posnetek; 10.35 Geoplin Slovan: Pivovarna 11.00 Laško 11.40 11.35 Naj spot dneva 14.00 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 18.00 TV irštnjkcija: matematika 18.40 18.45 Naj spot dneva 18.45 18.50 Pravljica za najmlajše: Botra Pehiffa. ponovitev 19.25 19.05 Videostrani, obvestila 19.30 19.55 Vabimo k ogledu 19.55 20.00 1338. VTV magazin 20.00 20.25 Kultura 21.15 20.30 Športni torek 21.20 20.50 Sporili gost 21.25 21.30 Tiirizem in mi 21.30 22.00 Asova gibanica 22.30 22.30 Vabimo k ogledu 23.20 22.35 Nal spot dneva 23.25 22.40 Videostrani, obvestila 23.30 SREDA, 2. februarja SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik 09.15 Obisk v akvariju, 5/17 09.20 Oddaja za otroke 09.35 Knjiga mene briga 10.00 Velike gradnie, 4/5 10.55 Prvi in drugi 11.15 Konceri: ob 50. evrosongu 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Nekaj minut za domačo glasbo 13.35 Ljudje In zemlja 14.25 S Tippi po svetu, 3/6 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Jurij Drobižek, 5/26 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, šport 17.30 Z vami 18.20 Homo turisticus 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Amen, koprodukc, film 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.10 Omizje 00.20 Dnevnik, šport 01.15 Z vami 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.30 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Oroški infokanal 10.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 14.00 Tv prodaja 14.35 Evropski magazin 15.10 jrasier, 15/24 15.30 Pot k nobelovi nagradi. 2/2 17.20 Mostovi 17.50 Davi, izbor iz jutranjega programa 19.00 Slačenje. 5/20 20.00 Košarka nba: Sacramento - SeaTde, posnetek 21.30 Košarlia nba acfior 22.00 Slovenska jazz scena 22.45 Morje tišine, rizoz, film 00.30 Infokanal 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.35 22.30 22.35 23.25 01.00 02.00 09.00 10.00 10.05 Ricki Lake Rubl. nad. řůon. nad. Tv prodaja Zrelo sfce. nad. Vrtnarjeva hči, nad, Preverjeno Tv prodaja Ricki Lake, pog. oddaja Vrtnanevahčl, nad. Zrelo srce. nad. Klon, nad. 24 ur, vreme Rubl. nad, 24 ur Ujeta v nakupovalnem centnj, amer film Na kraju zločina, nan. XXL premiere Naša sodnica, nan. Tea»k(i)CeV:>:«irq>u^.£M k*'rf K K io pKcTs-.> Bile »d 21A, d« 20.5. ' - J" V'- ^ ujisv.r.^ ^ru i " ^^^^^ iWATif^XM)« Sinsia »r-'^'- irpđr»^ WuO» (rr't«'ii*:«n t* bt^ n't—yt—i'Tii ï^iradraMtn kbm Pvjaia 9é ŽU. d« A Ak C • s^xa: 'c v ^KiJF SHUuTMiiVi^ii pte>lirDi, ilifea («•IHC^IIN'I 9ték pd Žg.tf. d» ^^^^^^ j/ie« v^atf ^ urvflrMorrTMkffiVBinaestgnoriSSI*''«, HiARIflJiiMAU vetrikti w '^•r b* Uv»d 2X7. .»»»y. ■ B» 9 m M «i^VB 6 Coivvtc^wwiiirvt«!«' '".t.rrvfrtri/-Devico »d 24.$. d» 2Ž.». Ciiniwaio^'WpwuwH'k^fif«ji-.ii vf»^ciii.ivl>*iipiwi» tfnwmí . ; i, *. ^ ^ T ir,-;. •• :i • '«Il Prt" ' * œ«» BI M Ifi ir-v'i ifis >1 •Jci*s.:;s ti'fsiteJiirHipcnxWi» fil^iri CT'Ua'iiinKnMOkA'^v/fr^; Aridara Ky i-^au r« ft fc^ril?* 24.10. d* 22.11. ri-íi UW^M l'tM. »J .9 009' •V>rv iift» "T-íoíí^-r^??« Str«l«< od 23.11 DB^»-«"-."?«-»!", j*«, Ws d« 21.12. . .-ri'isbr • If .siM •''i^i '•'•«av ; 'iíMT-fi 43 -sTitp» IXJi-rifa Eii»i/i, '«•S'liiJi « i '.r^'L^Wd Ví««!' 'ni .di«inr#«6<ííM ....... J. iv b:Xru««! / '.'.••l.-pTi '-rř'-'i.'t.-r^'"-'J« Kíi-iSřř .1 jii Werncnur «SiSasp- «d 22.12. do 20.K '-Tutten* T . - ViwtiKřWoíDif» w^vsnfr-'r; 9 '.'isvi bOcMPjTTvrn ihivr» ^řii |xi>í iw^ r.iiBWj,^L', -'.-î'-.rrvtosntoH teřira(i»cuy< ZiO Vodhor «d 21 1. do 1«.2. m^^Ki-m ivaneb^niitnvnBade iiižv-'t'i.'uv'- ut a&j tv »aMfswitttnmtkuMr^b:^! 'j^iC'. vHš 9 ^ Uj iftU Wii^k «iQiMU ^rvn« 9 i^c-. Ur Vani' ' Rl»l «d 20.2. do 20.3. 'JbB'oikwMAtmi'aare*jřpneriSw, r-*' '''^'.'«r: ni7 00 Dom kwllw») Vt^en« LrihnriK) ^edaJmeljuUjsu: k Milne • h^ijC Popije: Mođv«*kPu(iuiita).plUfl abonni Ir Cnan 19.« KuPum^flranâniartincbPM Qosievai^e gieium« sicuplne KO SvoboU SMroeismrt ÍSAka: 2aKûnslsrniB$n|n*^ KcnHUltt. A^a: Joh Xra^e 26J33 MaéieJo vc^o KlubsU veter NnU'Ilu, '^0. J a II mir S è^ti Tettmiivanta v staMu u mU|49 lu (WU Ponortoljok. 'il. )anuar 9 30 irdd Vriaii»^. vpliKa QvraVià KlavinU mojsinlii (icaj pod «oiftlf om • Ulila Barafiyav-ja (MuttarUa). Semna bo Icfinwnâ 10 13 lUvincQ 15 9fi 18 if Torok. lobruûf laoo Don kuQuii: Kvtz: ProtlomI oMJsnod] 1« mUidl In QltNinJe fldatega krtti Tonova pela • utna/liiNcstf otrofca tn iiarte 1S30 Uld4R»l0on»Vnkr^e ftífíúi locm 19.30 Drtm tailUfe V^rrlt t^tMsitaa pr«$(ivi • Me$u)o Q^daNiCa LJuUlan^ci: Inyw frergmaft Prtrvl Iz iakon&liega flrilenH (drama). B«* itfmiin ev^iA 1930 K 041 tal UszfO 6araii)i4ii (Vavlr). Hwftin levâkMpu pod vcOftlvnfn SJ*(*(IU. 2. trbnjar IZJS MM^tMiV'à^riu Unifie uilvarjalnd delavrt^e I'M viaMilu SreJne paij -utrvitlilnlM 2« Dlrofce )n slaria Kflp8(tCd2«mUAlM Spaiine urepravl|K • tha 2ine^avu jLXiMaek} In Čudežno diwo (U. Lolsren) T8Mi Llnivef?a»ll nbOnOfj Vufcnří, P;«Qavaif 9 • ts^ns lOtia Or. MaHiB tAat. ûsfiofHroa 19.(tt Kiđumlea ikfeia KUiAR: pradsiviw PMAittrezHrKa L|ubl|aiB Čťiríťk. 3. fťUrunr (^nnfije vcknpkc^3p^řmoJb>vniku7j;<^dliđvc1nldidř' liFvni ki «la ico.'^Ji vdiko fl<"icïkih iftljcnj. Piva nwnrfa /^^dîlA ^^(P. jmniijii, dru^ pe 30, &>>ruai)n IfTit To sfd (>tli nsjvf^i ifi nsjbolj lrj|i,í(tii nearečl v doseduiji zgKJovínJ vclçnj'JcciJf preraoirvnftfl! v prvi ntfweťlje «nrti» 7,v druji pa •30.j{inuAijuk(kafljc Libipcev; • d«lavck l«nke]Jiiih organizacij rdruliece^delo Rudoika ligoita Vcienjť. iilcklrMtrvjni.* optZD W-.K Velenje, UeUft'Ct temeljnih orjçii-tii^acij rdntži.'n«p íU±t T«miwlekt(ân? pa so % o lem odloííti nu rvfermitiimii 5. fcbnuitj?t ífle^ lets; . >|.Jtim;iriM i/3ckd nateia) a viloviin\'6jo vz izposoja kini dra-gj. Imdo Íjiku dopoldne ud 10. do 12. un* v VUl Mojťa. /v«ZAjev»n dneh objsvib nidipro^raniukuvnoKii z^inie«« (t-t^ruar, Polc^ nieM;(mh ohlik deld zml^di/);! in inbdc, koi 50 torkova in sredina pa kuhanje $ Cidcjem in i^la zn je februar liidl rvscc /iitukih pc^llnic, v njem pase bodo mJad t (c* veseliti nidi pu^u m oknunovvju, Velenje skijp:k'flj«j - /iniske počitnice bodo, kot Ic nekaj let do:?|cj. dntge Je teden dni VratJn»bociopo(ek:ilec>d 21.do25.februari:i.k umups lahkci pri2h:jemci^dsakoai.'A udnj. ViLh Mojca bo (iidi v/imd:kb poiiujicah n3dprla vran lii^ um. ki hodo poiitntcc prehvljall v dolini. Med drupiii oodo orp-ni/irali zztieiri in jzlei na Golee. kjer bodo de- bli ^cÂake.itneîne^idosv IzktSio vpv(ek.25. februarja, pri-jeve 2ar\j pa le Utirajo, /ft vo^ ioformacij tuUkn ludi pokličete na Sr/A>M Vtknje ) «97.75-401. Svet zovoda osnovne Šole livofb EfcnkuvQ 60,3320Vclc!yc Ka/pisij|r ilťEovno mrsHi \vn:iJ\ - Kandidati morajo » imenmanje na fuokcijo ravnaielja iz-pbijevau .^ki^rte ukoiiskcpojnje in pn:icv^ docn cd d:ttum:t ob;iVc nn natkav avoda. s pripisom »Za ta/^i« lavoaielja*«. • Kandidrtti boóo prejeli pi^oo obvenilo o i2horu V23kuD> tem roku. Pre^vrouvo cv»!« razpisuje proiio delovno iiivsio RFFI RIAT 7 V KNJK.O\OnSK\ DW,\ {m/î) () B^ In ne ve K:^ sa « rasno zgodu sn k^ |e la po^edlcâ n|&93ve iKm^lie BI.I^AJ] ODNOSI {komtim iKibaicmka drvnj) fl«ií|»;UI«N)cho4s Vleoa: Naiďte PorTnar. JuBâ RoiMirU. Jbdí Uw Cbve Owari 0o(2i)a: mnji Sr^9,2. 2.. &b liOOkoOÍO.fS' prml^ tueá s/o miskkrt sMvp Odn. 2iřriislnr«n ptsec osmrlnc s p<-akJfft/n art"Q}ïni, je osrei>v ifc na, pnM kakf«9i se tparop Je ostali ti|c Ma, An«. íotog^mja. AnwiCan. kâ, ki tKi v LorWvj, Aln, ki v Lcrdcr 0nb«a 2araé ro^adlv Iguten, m L^. ry, sârrazmsîii duinuDlos ki sv 2 rtjini spozfij 2dr9
  • dopcidan >696 24 Predpreda^ «Ktpriií naH&gajn Mna (v Ć3SU ER0SQV) nrnani in V* prwl predvapnimi ! Nagradna križanka Pentlja ftntlj cr Csnierjsvs 1đ /mesins imilca/ Vslsnje TeL.(ai:03 &666039 TRENUTNO AKRiALNA PONUDBA. • VEUKA (ZBIRA PUSTNIHKO-STUMOV • PRIKUPKA DARILCA ZA VALENTINOVO, 0. MAREC IN DRUGE PRILOŽNOSTI.. Vddno imamo na zalogi ves pi-»rnSM maief lal in potrebSiine 22 SolarjS Oek)vnl Cas. vsakdan oúZ-óo 19, jre, vsako soboto od Ô. do 13 ure 2A VELIKO SREČO SO POTREBNE MALE POZORNOSTI! kritanke. oprem1)ene Z vaiim naslovom, pošljite na NaUds.d.c. 0., KKlnceva2a, Velenje, s pnpisom f^ija, nah kasneje Oo 7 lebruarja Izžrebali Como tn nagrade (praUićna darila) aTRTlK. 27 fifiMWS 6.00 Oobro (Utro in veselo v nov dan; S.3Q PonjiSila; 6,45 Na dansšfijf dan, 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne mtormactje- porodilo Avto moto zveze Slove^ nije, 7.30 Poročala; 7,45 DanaSnji kulturni utnp. 8.00 Policijski nasveti. 6 30 Poročala. 8 45 Policijska kronika; 9.DD Zanimivosti m vedeževanje, 9,30 Poroôiia; Rekreacfiski na-sveti Olimpijskega komite;a Slovenije, 10.00 Na svidenje. 14 DO Pozdrav, 14.10 Na današnji dan, 14.30 Poroćila, 15.00 Aktualno, 15 30 Poroćila 16.00Kda[.kjôMi 16.30Po-roCiia; 17.00 Zdravniški nasveti, 18.00 Kvazi kvi2.19.00 Na svidenje. PfllK. It. KiPgona €.00 Pozdrav in veselo v ncv dan. 6.30 Poročila, 6.45 Na današnji dan, 7.00 Horoskop: 715 Porat;lo Avto moto zveze Sioven^je; 7,30 PoroiJřla: 7 45 Današnji kulturni utrip; 8 00 športni utrip; 8.30 Poročila; 9.0G Gospodarski utnp; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.OD Pozdrav; 14 lONa današnji dan. 14 30 Poročila: 15.00 Aktualno, 15.30 PoroiiJa; 16 00 Kdai,k|e,kaj: 16.30 PoroCila. 17 00 Glasbene novosD. 18.00 Mladinski boom. 19 00 Na svidenje. SOBOTI. 79. inniforto 6.00 Oobro jutro m veselo v nov dan; 6.30 Pofoiila; S 45 Na današnji dan, 7.00 Horoskop. 7.15 Cestne mlormactje- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7 45 Današnji kulturni utrip. S.ODPo-lepšajmosi sobotno jutro. 8 30 Poročila. S 45 Živali moje prijateljice; 9 00 Skriti mikrofon; 9,3D Porodila; Izbor pds« mi tedna: 10.00 Na svidenja; 14.00 Pozdrav. 1410 Nada-našnii dan; 14.30 Poročila; 15.00 AWualno: 15.30 Poročila. 16.00 Kdaj. kja. kaj. 16.30 Vimenu Sove. 17.45 Luninka-leido^op; 18 00 fíockšok, i9.0DNa svidenie N(D(lJA, i0.|O(iurio 6.00 DoOro jutro in veselo v nov dan, 6.30 Pcn)čila. 6.4S Na današnji dan. 7 00 Horoskop; 715 Cestne informacije • poručilo Avto moto zveze Sioveni* 16; Glasba razvadn življenje; 8.00 Duhovna iskanja. 8.30 Poročila; 3.45 D anašnfi kulturni ulrip.9 ODTrelježivljenjskocb' dobje; 9.30 Poročila: 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav 14 ID Na današnji dan; Čestitke; 16.0D Glasbene novosti. 16 30 Poročila, 17.30 Minute z domačim] ansambli. 18.30 Poročila, 19.00 Na svidenje PONtOlU^K II pnuario 6,00 Oobro jurro in veselo v nov dan;6.30PĐrcčil2;6 45 N3dan3šnMan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne inlormactje- pûro^^lo Avto moto zveze Slovenije, 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kufturni ulrip; 8.00 Zanimivosti 8.30 Poročila; 8.45 Policijska Kronika: 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila, 10.00 Na svidenje: 14,00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kmo vabi. 15 00 Aktualno 15.30 Poročila. 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponede^kov šport; 18.00 Glasbena lestvica. 18.30 Poročila, 19.00 Na svidenje. ionu l.ftbau^u 100 Dobro futro in veselo v nov dan: 6,30 Poročila, 7 00 Horoskop. 7.15 Cestne intormaci-je Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila. 7 45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja, 8.3D Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti. 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 1410 Na današnji dan. 14 30 Poročila, 14.45 Kino vabi: 15.00 Aktualne. 15.30 Poročila, 16.00 Kdaj,kje.kâi; 17.DD Naši kraji in íiudje;. 13.00 Povej na Qlas: 18.30 Poročila 19,00 Na svidenje. SKICU,U»oruar)0 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7 45 Današnji kulturni utrip; 6 30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inlormacife Avto moto zveze Sloveni-le: 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev le naša, 8 3D Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuie; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnii dao; 14.30 Poročile: 14 45 Kino vabi. 15.00 AkUialno 15.30 Sport; 16.00 Kdsj,kje,kaj.17,00Viinmi: 18.00 6 paket. 19.00 Na svidenje. Kino nagrajuje naromike Našega loso lSrafiailsnio:Mah)aC«$lnft, Tovatn$ka pol šo$Bn|. Maksûwornlk, CavarieMá.ŠAitanil^JoacaLegnat;SKomošoftanj (poTOlaona. grad pf^ete na dcn) OBVESCEV4LEC mali OGLASI KI IH ^OZNAMSTVA 2£NITNA posi^avstnicd "Zaupanja" urôja po$t6ne zveze zâ vse sisrosb. Gsm-03iy5Ce-495, SADOVNJAK SOÛ na sonini leQi (vinska tru in saû* no drevje) prodam. Gsm-03V621-531 dARAŽO r» Kersnikovi M (triplex) v Velenju prodam po ugodni 02. domovanj Gsm: 041/399-702. VANORAŽUprodarno hišo, 130 m^ stan površine, sončna k vseljiva tako), starali let.Gsni Crai/SIG-US. 2-SOBNO stanovanje? garažo, opremljeno, 60 ru^, v Velenju, prodamo Gsm. 041/474-772. 3-SOfiNO starK>vante, 63 m^, na Tomsitevi cesti v Velenjo, prodam. Gsm; 04CV676-633. ZIDANvikBnd.7x5m.v2.gr fazi, 1450m2zemlie,Studence pri ČrnovI, ugodno prodam. Gsra. 041/299-919. MANJâO hiso i mof,x m acdijci ANTONA DRAME $ Kîinov^iga 2J.5. Í93S'I5. i. 2m l&krenc> se zshv^ijujemov'scin sorodnikom, priajniuljc'in m xn^cdom /i arciero In cLimvanâsvoœ. ^e posct>âj hvriUi družini PuJšiaitcnik. ki namještala ob^immv letî itížtóh ircnotkih. Hvala osebju ZJriivsivcnega doma Velcnj»ž, çc^oûdo Ouhovnitu Marku Levn za oprjvjjen ot>red. pogrebni slui^bi U»r.gc>dt>j Premogovnika Velenje, gnvorniku Lipodcrvjlne t>esede in ćutnisioži. .Še enkrat trvaJa vwm. '/.pliipiit: tena .^Jka. sin Srefko. hčeri l\ trnka M Steika z lintiinami Nagrajenci nagradne križanke RADIA VELENJE. objavljene v tedniku Naš čas. 13.1.: • Aimansti «an VWnje. Šc6tan| nšmvtnooOPđC prerreta Ana Andrefc. Katfjova 12.3325 šo^ un] In Lea Babu V, LcAoiAca289, HHfm Vanùâ AiEtit, (rt MasraiETCt nal se 2 osetro Ukaz-rizo na urelniirvii taúnl-Ka N3S cas, KHnce^a. cesia co oona4aiik3 oo panu n>H 7 n 15. tffO don Gsm, O4V230-65T PRAŠICA.120 kg težkega, ugodno prodaná Tslelon* 58^0-214. TRI čistolavne psiCke, pasme rothwailw. stare 7 todnov. prodam za ^,000.00 sit/kom ali po dogovori;. G^: 041/543-205. TEUCO sivko, brajo 8 mdsa- cav, pfodam. Gsm; 041/882-903. KOKOVI nesnice. star« 1 leto. prodam za 250.00 Sit/kom Telefon; 02/8858-353. MLADIČKE m^anite wed la-bracbrko in nemškim ovčarjem, sta/a 8 tednov, prodam, Gsm 031/268-614, 04(V981-027 DEŽURSTVA ; Zdravstveni dorn Velenje OBVESTILO Spoitoy$ne iivsmanke. spoštovéfii lávífovífíd. oĎ' v^fôamo vsř. tfáfife/.i USrs- zsrviranň a sWĎo ivjin$ mai-ctnsks pomotff. fía to (Hafonsko Uevítíopolclicits SAMO V NUJ-m PRIMEFtiH. kû ;> aads bo-\62nï ait fxňkaObt ogrolsno žu- in /ff po/re£v?o uki^pAnfi ektpěZi rtujno mOi-cinsko pomot Pogovore na i$j iíBvUhifWTtíino. Zawtormacî-/e v zvez/ z rstevslno slatùo Vičite fí9 reish/Kko Sl^vilko 899S-478. ÚŘžarňO $liJtĎo pa fíg$99S-44S. Z^^trfnmlih 29 in 30. januaria - Mirna franj-kovi£, drstom. vd^urnizob* ni ambulanii. Vodnikova i. Zdravstveni dom Vsianie (od 8. do 12. ure). tfthwMvVelentat Leksrna Oenter Veler;je, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil m zdravil na recepte, predpisane istega ckie C^ nedeiian ir> oitav-nlh praznikih je or^niziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. teJefon ^8-1860. ívimmfúá iňlvai; Od ?fl. januaria do 30. januaria • UrDan Hrušová r, drvet med, Gsm- 041/887-040. Od 31. ianuarja do 3. lebruar-ia • Simon Mjklavžm. dr vet med . Gsm 041/633-87$. Delovni čas: ponedeljek • pet-«v od 7. do 14. ur»; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sredampetekoda.dol? ter torek in četrtek od 12. do 17. ure: Izdaja zdravil in zdravstva-nifi sprii^evaj - od ponedeljka do peika med 7. m 10, uro ter med 13. in 14. uro}. 107,8 MKt FM monas ZAHVALA Ot> «nrii droge lew J OSI PI NE H U DOVER NI K 191]-2005 hvaln v^tn za Ixraieiti insočiisivovanj«. Hvala gcftpodu Pavlu GroSlju, dr. med., inowhju Domn iň varstvoociraslih Vdenjeza N'so strokovno nesct^iina ddo. jinjňznosi in pom(ič. 1 Ivat« govt^miku in vsem. ki Sle bili v ujAkih irenuikih^Iovus!)/ nanii. t'ii njeni .V/rae/ é«/ie... ZAHVAJ-A Muojiu, mnojio je upmiil ljablj«iu Rin. brni in ne^k BLAŽ CANKAR 17.12.1979-17.1. 2W5 Iskreno se zahvaljujdtnovjieni bli^jijim indsljium sorodaliom, pn>ai£l)em. znancem, fto&edocn. ter kotekmu OS MPTVfelcnje, pospremili kzDdnjemu. mnogo prer.iDvmupodtiki^ d:) rovali cv'cijc in 5vu(e i«r L7rcklii>c>^jlje. f^uhcui 2uhv?ila Bla^rvim tcdcl3vc«m V/'ilnZcvunp in lughlikc NAVJS - Cor«njc. d, d,. 1er Žc P/, OU Velenje. Zahvaljujemo se Spk^ol bolniSolci Celje in Vrgenial fhižbi Velenje, hsT»h ^pspodu ctutiovniku, kvrirteiu iroSi). j^ovoniikonvi in Pojirebni službi KI' Velenje. Prav Iskrena ltva]av«ein, ki iie i>amv ceh le^kll) erenuiUli kakorkoli pomogli in «uiji obmni. Sfiitiiiaiijivi mama řJ/pn, hrat Datnijan s KtayHijo ter stric Vili ZAHVALA Za vedno je odStíl od nasdnipi t>će. nekod je treba svetovati pri izbiri teme, drugod pri nabavi rekvizitov, spel drugje samo s kakšnim materialom, da lahko izdelajo vozove...«. Kitliko shipin i>o letos? >»Misljm, da jih bomo zbrali okiv li 20. Nekaj bo standardnih, nekaj bo skupin, ki predstavljajo določen kraj z isto masko že leta. Cîreza znamenhešoSianjske Koše in Kure iz Skornega. Po-sebm'st našega karnevala jc Pepi Mobil iz Pristave, ki s svojimi avtomobili in točkami vedno navdui^ujc ... Seveda brez ko-renlov, pokačev, oračev in Ru- sov, značilnih pustnih likov s ptujskega konea, ne gre. Tudi letos smo v Šaštanj povabili veliko skupino. Med njimi so nekateri poslali nasi prijatelji in komaj čakajo, da nas obiščejo in pokažej(5, kaj znajo.« Pust se vedtu) ponorcuje iz aktu» ainih dof^kov. »Nekaj stvari, ki so vredne Pusta. se je v Š»Kakšnih pet minut sem držat mikrofon v nemi ti šini. h da bo kHor poln, sicer pa se nam za obisk na karnevalih nikoU ni bilo treba bati.« 524č?Je bilo kakšno Ido vmes^ ko tia ni bito? »P<1 mojih pseben govornik, /a te zadeve je bil v Si')^ianju zadolžen Toni Rehar, ki smo ga ludi lisi ikra l zaprosili za vodenje karnevala. Potem pa mi je naenkrat, sredi vodenja. dal mikrofon v roke in rekel, da mora nujno nekam. Kak-šnih pet minut sem v nemi tišini slal na tribuni, nisem vedel ne kaj naj z mikrofonom, ne kod Rehar hodi, pa sem začel nekaj blebetati ... Po karnevalu pa so mi rekli: saj si kar dober. Boš ostal. Od lakral mi je dodeljena vloga enega od povezovalcev. Druga dva sta Piksi Diski in Kremenko. Irojicii, ki se je ujela.« ■ Lani nai)ak. lelos lociio Lanski> leto smo v časopisu pomoloma napak napovedali začetek karnevala! Si ne morete misliti, kak halo je zaradi tega nastal. Letos smo preverili trikrat. Mini otroški karneval bo .^0. januarja ob 14. uri, 52. karneval Pust Šoštanjski pa 6. februarja ob 13. uri. Lepo vabljeni! Maskota Snežak Slarsi in vzgojiloljiee šivajo pustno kosliinie - V sprevodu/ai^olovo 15 skupinskiti mask M/Zena Kr5t/c - Planine_ Šuštiinj - Šoštanju se v nedeljo, 30. januarja, obeta drugi mini karneval. Povorka bo na kraj iwrednjcga dogajanja, irg Bratov Mravljakov, krenila ob 14. uri, v njej pa bo zagotovo petnajst skupinskih mask. Ć-eprav so v Sošlanju k sodelovanju povabili tudi vrtce sosednjih občin, odziva, kakršnega so pričakovali, ni bilo. »Zamisel o mini karnevalu se je lani, ko smo ga pripravili prvič, iřcka-zala za odlično. Tisti, ki so ga spremljali, so bih navdušeni in nobenega dvoma ni, da bo ludi letos tako,« pravi Peter Ra(l(»ja, ki v teh dneh kol predsednik Turistično olepše-valnega društva in kol ena od streh osrednjih figur velikega pustnega karnevala, ki bo v Šoštanju, f>. februarja, vleče niti, da bo v času pusta vse teklo koi po maslu. Soštanjč-anom se letos obeta štirinaj.st pustnih dni. Mnoge bodo potekale ali pa se končale pod ogrevanim šoiorom ob leliiem bazenu. Vesna Žerjav, ravnateljica Vrtca Šoštanj, je povedala, da so se na mini festival začeli pripravljali že konec lanskega leta, ko so se najprej se- Tako je bito lani. slali s starši varovancev. Dela s pripravo kostumov ni malo, a ker so starši pokazali pripravljenost, da pomagajo in sodelujejo, bo do nedelje vse sešito. Maskota tokratnega, drugega mini karnevala astaja ista kot lani: Snežak. V sprevodu pa bo videli od irobenlic do želvice. Vabljeni v Šoštanj, pravijo organizatorji in dodajajo, da gotovo ne boste obžalovali, če se boste vabilu odzvali. ■ »Kulturni« Pust Mozirsld Krepki") nad sto let že šteje izročilo pusiovanja v trgu mozirskem, ki mu člani društva Pitsi Mo-zirski zvesto sledijo in služijo, vwkakor pa ne jx>mnij<î, da bi se rajanje pustne bralov^ine »ujelo« s slovenskim kuliurnim praznikom. Takšno naključje seveda narekuje ludi spremembo ustaljenega sporeda pustnih prirediiev. kar je prav tako izjema posebne sorte. Na pustni danje tokrat praznik, zato v praznih prostorih občinske uprave oblasti ne bi mogli prevzeli, lega siv nobenem primeru ne morejo dovi^liii, zalo bo pustni župřoi pač vladal dan več. Braiiwščina Pasta Mozirskega bo dejavna že konec tega tedna. Njeni najmlajši člani z mozir-ske osnovne šole bodo namreč :?e to soboto sodelovali na otroškem karnevalu na Reki. prava piLsina brato%^čina pa v nedeljo na karnevalu v Maiuljih pri tem lirva^kem mestu. Mozirski pusi-njaki so zadovoljni ludi ob dejstvu, da jim bo na leti>šnjo pustno nedeljo končno uspelo nastopiti na osrednjem karnevalu na Ptuju. Sicer .s ptujskimi kurenti že nekaj let vzorno sodelujejo, le-l poldne, pustni župan pa bo občinsko oblast prevzel v p<-)ncdeljek ob 11 uri name.siov torekzju- Od kar je Pust Mozirski član evropske 2veze karnevalskih mest, se pustne norčije uradno začnejo vsako leto 11.11. ob 11. uri in 11 minut. t raj. Vsakoletno »otiranje« odvrat do vrat bo seveda v ponedeljek proti večeru, karneval pa kot običajno v lorekob L^. uri. Njegova vsebina je v pretežni meri seveda skrivnost, bo pa njena rdeča nit kultura, pri čemer ni skrivnost, da bodo šaljivo pripravili mdi krajšo proslavo. Pepel nič na sreda bo ludi letm žalostni dan z veselim zaključkom. ■ jp V Velenju Icarnevala (res) ne bo! Bodo pa v Saloku p()koi)ali pusta Pepija in so udeležili inodol)rinsk(îj>a puslneí^a siječanja na (iraški (JoiK pa karnevalov v Šoštanju in Mozirju Milena Hrstič - Pfaninc_ Velenje, I9.januarja-Izvršilni odbor Turistične zveze Velenje, v njej so zadnja leta pripravljali velenjski pustni karneval, je na sredinem sestanku potrdil listo, kar je že pred lem napovedal predsednik Jože Kandoir, da letos v Velenju pustnega karnevala ne bo. Se bodo pa udeležili medol"ičinskcga pustnega srečanja na Oraški Gori 8. februarja, turistično društva*) Salek bo 9. februarja pripravilo pokop pusta, sodelovali pa bodo na karnevalu v »Šoštanju in Mozirju. Turistična zveza je doslej organizirala 6 karnevalov, na katerih je sodelovalo 1.705 udeležencev (v poprečju 284 na karneval) ter 135 pustnih objektcw in skupin (dobrih 22 na karneval). V lam času so za izvedbo p