Gozdarji so zgradili novo cesto V decembru so vrhniški gozdarji končali z gradnjo gozdne ceste Korita. To 1070 m dolgo cesto so zgradili v nepolnih treh mesecih. Za gradnjo so porabili 3,4 mio din. Cesta omogoča lastnikom gozdov pod Kurenom in Planino lažje spravilo lesa, saj so sedaj spravilne razdalje za polovico krajše. Poleg tega so v preteklem letu pripravili tudi vse potrebne načrte za gradnjo gozdne ceste Raskovec. Ta 2300 m dolga cesta bo omogočila lažje spravilo lesa iz gozdov nad železniško progo v Raskovcu. Z gradnjo bodo pričeli v spomladanskih mesecih. Gozdarji se zavedajo, da predstavlja gradnja nove ceste precejšen poseg v gozdni prostor. Zato uporabljajo pri gradnji gozdnih cest že dlje časa poseben bager, opremljen s posebnim udarnim kladivom. Tehnika dela s tem strojem je ekološko mnogo bolj sprejemljiva, poleg tega pa je gradnja tudi cenejša. S tem, ko bo zgrajena gozdna cesta Raskovec, bodo gozdarji praktično tudi zaključili obdobje intenzivne gradnje gozdnih cest. Razen nekaj krajših odcepov bo omrežje gozdnih cest dograjeno. V prihodnje nameravajo v večji meri graditi predvsem vlake. J. V. Priprave na volitve Priprave na volitve v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti v letošnjem letu izhajajo iz temeljnih načel našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter iz dosedanjih izkušenj delovanja delegatskega sistema. Prav na podlagi ugotovljenih slabosti iz minulih let so tokratne priprave na volitve dograjevale volilni sistem kot sestavni del delegatskega sistema. Mnogo izkušenj pa so na občinski socialistični zvezi pridobili tudi z izvedbo in analizami volitev nosilcev vodilnih funkcij v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti pred dvema letoma. Skupaj z razvojem in kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja so izkušnje in usmeritve iz opravljenih volitev v letih 1982 in 1984 predstavljale osnovo za delovanje volilnih komisij na vseh ravneh, tudi pri predsedstvu občinske konference SZDL. odstotno pokritost evidentiranih s Predsedstvo OK SZDL je na podlagi političnih usmeritev zvezne konference socialistične zveze in programa predsedstva RK SZDL že v začetku lanskega leta sprejelo program neposrednih političnih aktivnosti v pripravah na delegatske volitve, ki so bile vsebinsko prepletene z uresničevanjem aktualnih nalog našega družbenega razvoja. Z več posveti, delovnimi razgovori, obiski in drugimi aktivnostmi ob pripravah na volitve je bil ustvarjen stalen kontakt vodstev vseh ravni, zlasti pa s temeljnimi okolji, v pripravah na volitve. Volilna komisija in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL sta na podlagi zbranih podatkov iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti pripravila tri občinska zbirna poročila o evidentiranih možnih kandidatih za člane delegacij in delegate za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, konec marca, konec septembra in konec novembra. Iz poročil je bilo razvidno, da se je aktivnost v pripravah na volitve tudi v temeljnih okoljih stopnjevala, saj je tretje zbirno poročilo zabeležilo že 100- predvidenimi delegatskimi mesti v naslednjem mandatu. Komisija in koordinacijski odbor sta sprotno ocenjevala zbirna poročila in na podlagi teh ocen izvajala potrebno aktivnost tako na občinskem nivoju kot v temeljnih okoljih. Za nemoten potek predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil v letošnjem letuje pripravila volilna komisija tudi občinske volilne dokumente, ki jih je najprej sprejelo predsedstvo občinske konference SZDL potem pa še delegati OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta na svoji skupni seji. Priprave na volitve so bile in so tudi predmet obravnave na sejah organov in teles vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Organiziran je bil posvet s predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini z namenom spodbuditi priprave zlasti v fazi evidentiranja. V vse dosedanje faze sta se aktivno vključila predsedstvo OK SZDL in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta kot usklajevalca in spodbujevalca neposrednih družbenopolitičnih aktivnosti. Temeljne kandidacijske konference bodo v občini potekale do 10. februarja, njihova poglavitna naloga pa je določitev kandidat-nih list za člane delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg tega se bodo na temeljnih kandidacijskih konferencah z mnenji, pripombami ali glasovanjem opredelili do evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS v občini, za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine in za delegate v skupščinah SFRJ (v zveznem zboru in zboru republik in pokrajin), za nosilce vodilnih delgatskih dolžnosti v republiški skupščini in za delegate v družbenopolitičnih zborih republiške skupščine. Prva seja občinske kandidacijske konference je predvidena za 20. februar, druga seja pa za 25. marec. Na prvi seji bodo med drugim oblikovali predloge za nosilce vodilnih delegatskih dolžnosti v občini in določili kandidata za predsednika občinskega izvršnega sveta, na drugi seji pa bodo določili kandidate za vodilne delegatske dolžnosti, ki jih bodo izvolili na prvih sejah skupščine občine oziroma skupščinah SIS v občini in v novem mandatu. Aktivnost se ni zmanjšala Izreden odziv krvodajalcev Zaradi pomanjkanja krvi za nemoteno delo v slovenskih zdravstvenih organizacijah je Rdeči križ Slovenije na vrhniško organizacijo Rdečega križa dne 13. Januarja naslovil prošnjo za izredno krvodajalsko akcijo. Kljub zelo kratkemu roku (predlagan termin Je bil 15. 1.) se Je na telefonska vabila odzvalo preko 50 kandidatov, samega odvzema pa se Je udeležilo celo 63 krvodajalcev. V imenu vseh bolnikov, katerih uspešno zdravljenje je pogojeno s transfuzijami, bi se želeli zahvaliti za sodelovanje vsem krvodajalcem, ki so se udeležili te izredne akcije, prav tako tudi vsem vodilnim in vodstvenim delavcem, ki so jim z ustrezno organizacijo dela omogočili izhode. Udeležba po organizacijah združenega dela je bila sledeča: Industfjja usnja Vrhnika 35 krvodajalcev Avtomontaža TOZD Kovinarska Vrhnika 15 krvodajalcev LIKO Vrhnika 11 krvodajalcev Skupščina občine Vrhnika 2 krvodajalca Čeprav ni snega ravno na pretek je sezona zimskih športov na vrhuncu. Prizadevni borovniški smučarski skakalci in ljubitelji tega razvijajočega športa v Borovnici so letos že izpeljali eno tekmo v skokih. Nastopilo je enaintrideset skakalcev z Logatca, iz Ljubljane, z Moravč, z Ihana in iz Borovnice. Na volilni skupščini so sc sešli delegati krajevnih organizacij ZZB NOV. Pregledali so delo občinske borčevske organizacije v štiriletnem mandatnem obdobju, se dogovorili za nadaljnje naloge in izvolili vodstvo občinskega odbora. poročilo na zadnji medmandatni skupščini. Analiza ankete je pokazala, da je vedno več borcev potrebnih občasne pomoči nadomu. Predsedstvo je začelo prikazovati ta problem pri vseh tistih organih in organizacijah, ki bi lahko pomagale rešiti ta problerh. Anketa je pokazala, tudi, da je služba pomoči za nego bolnika ali ostarelega na domu problem, ki gaje potrebno rešiti v naši občini in ta problem je samo del splošne skrbi za bolne in ostarele občane. Na pobudo KS Vrhnika Center, ki ima namen urediti poimenovanje ulic v tej KS, seje predsedstvo vključilo v razpravo v vrhniški organizaciji ZB ter dalo pomisleke na nekatera poimenovanja ter predlagalo nekaj imen iz naše zgodovine NOB. Pripomnilo je tudi, da je treba to vprašanje rešiti v vseh treh KS istočasno. Pred nekaj meseci se je ponovno pokazala možnost za selitev pisarne. Pri Črnem orlu so dobili dve sobi. V eni bi bilo mogoče urediti spominsko sobo, kar je že dolgoletna želja, druga soba pa je namenjena za pisarno. Treba bo še marsikaj urediti predno bodo lahko te prostore uporabljali. Za ureditev spominske sobe je predsedstvo imenovalo komisijo, ki bo prispravila predlog za vsebinsko ureditev. Kakor pretekla leta so tudi v tem mandatnem obdobju skušali poskrbeti za družabno življenje članstva. Vsako leto so organizirali izlete, vendar manj uspešno, saj jim je uspelo prvi dve leti organizirati po tri izlete na leto, predzadnje leto samo dva in zadnje leto nobenega. Treba bo razmisliti, kako bi s tradicijo nadaljevali in pritegnili na te izlete tudi druge občane, kajti glavni namen teh izletov je spoznavanje pomembnih krajev iz NOB in seveda tudi nekaj družabnega življenja. Povedali smo že, da komisija za obujanje in negovanje tradicij v tem mandatnem obdobju ni zaživela, zato je moralo predsedstvo opravljati tudi njeno delo. Razpisovalo je naslove za pisanje spisov ob Kurirčkovi pošti, organiziralo sodelovanje borcev v tej pionirski akciji, pripravilo V tem štiriletnem mandatnem obdobju so borci kljub »letom, ki jih tarejo«, kot pravijo, uspešno realizirali vrsto nalog in se aktivno vključevali v vsakodnevna družbenopolitična dogajanja v občini. Predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič je dejal: »Dogovorjenih nalog često ni bilo težko realizirati, saj so praktično prišle iz vaših vrst že skoro opravljene.« Ob tem jim je zaželel še veliko delovnega elana in predvsem zdravja. Sicer pa poglejmo nekatere poudarke z njihovega delovanja v teh štirih letih. Ko je odbor obravnaval posebno problematiko, se je sestal skupaj s predsedniki krajevnih organizacij ZB NOV. Taki skupni sestanki so bili pred letnimi skupščinami, pred aktivnostmi, v katere seje organizacija vključila pri pripravi na oba samoprispevka ter ob reševanju pokopava-nja »spomeničarjev« na Drči. Organizirali so izvedbo ankete o socialno-zdravstvenem stanju borcev ter njihovi aktivnosti. Podrobno poročilo so preanalizirali s predsedniki KO ZB NOV in podali podrobno knjižne nagrade in jih podelilo na dan Kurirčkove pošte. Organiziralo je tudi obiske borcev v vojašnicah pred 27. aprilom, 16. in 22. julijem ter 22. decembrom. Pred borčevsko organizacijo je novo delovno obdobje, v katerem bo še manj članov, ki bodo sposobni vključiti se v delo organizacije kot delegati v različne organe družbenopolitične skupnosti. Kljub temu je pred njimi več nalog, ki jih bo potrebno opraviti. Nekaj teh nalog so si zastavili na skupščini. Svet za obujanje in razvijanje tradicij ter varstvo spomenikov in spominskih obeležij pri OK SZDL naj bi nadaljeval z zbiranjem gradiva za dopolnitev vrhniške zgodovine s poudarkom na NOB. Naloga borcev pri tem je opozarjati na potrebo po kontinuiteti dela, pomoč pri iskanju virov in z nasveti. Doslej je bilo v Našem časopisu objavljenih nekaj prispevkov, ki jih bo mogoče uporabiti pri nadaljnjem delu. Med drugimi so bili objavljeni: V hribih je gorelo, Faškarska četa, Borovniška četa. V naši občini bo potrebno doseči oblikovanje in sprejem Družbenega dogovora o varstvu spomenikov in spominskih obeležij, dobiti skrbnike in v najkrajšem času natisniti podatke o spomenikih in spominskih obeležijih skupaj z njihovimi fotografijami — izdelati nekakšen vodnik, ki nas bo vodil od spomenika do spomenika, od obeležja do obeležja. V Odpraviti vzroke za pokanje cevi Kljub začetnim težavam je prva faza sanacije oskrbe z vodo pokazala, da je bila odločitev o zajemu podtalnice iz Borovniškega vršaja pravilna, saj tako po kvaliteti kot tudi po količini vode zadostuje za sedanje in perspektivne potrebe. Z dokončanjem prve faze je razrešena le ena Izmed nalog na področju oskrbe z vodo, saj bo sistem oskrbe z vodo v bodoče potrebno dograjevati in vodne vire zaščititi pred onesnaženjem. Tako so menili delegati na seji občinske skupščine v decembru, ko so obravnavali zaključno poročilo o gradnji I. faze sanacije oskrbe z vodo. Ugotovili so tudi, da je poraba s samoprispevkom zbranih sredstev potekala v skladu s sprejetimi odločbami v samoupravnih Organih SKOCES-a in na odboru za nadzor nad zbiranjem in uporabo denarnih sredstev. Seveda pa je razprava stekla tudi o težavah, ki se pojavljajo pri vzdrževanju in upravljanju vodovoda, saj je prišlo v zadnjem času do vrste okvar na cevovodu, oziroma do lomov cevi na trasi pod rezervoarjem nad Verdom. Zahtevali so podrobnejše poročilo o vzrokih motene preskrbe z vodo. Sredi januarja je potekal garancijski rok in izvajalec del ni več obvezen odpravljati napak. Napake pa so se pojavljale še naprej, zato je predsednik občinske skupščine 17. januarja sklical sestanek s projektantom, predstavniki izvajalca del, z upravljalcem vodovoda, predstavniki SKOCES-a in Zavoda za načrtovanje, z ožjim političnim aktivom občine. Glede na to, da napake kažejo na nemogoče obnašanje vodovoda so menili, da je treba takoj pregledati način izvedbe, plastične cevi in tudi obratovanje vodovoda. Ugotoviti je namreč potrebno kje so vzroki za preštevilne okvare in kdo je temu kriv. Najprej pa morajo vsi pristojni pripraviti program, da pridemo do normalnega obratovanja vodovoda in zagotoviti operativnost za odpravo morebitnih napak. Posebno strokovno telo pa mora ugotoviti kdo je za okvare na cevovodu odgovoren. Na volilni seji so se borci dogovoril za nadaljnje naloge letu 1985 so bili zbrani vsi potrebni podatki in narejene fotografije. Uresničila naj bi se dolgoletna želja — spominska soba. Komisija pri OK SZDL naj bi poskrbela za materialno uresničitev idejne zamisli sobe, ki jo bo dala komisija, imenovana pri 00 ZZB NOV Vrhnika. Vsi KO ZZB NOV in občinski odbor naj bi se trudili, da bi ustrezno organizirali pomoč bolnim in ostarelim članom. Te naloge ne moremo rešiti sami, zato je potrebno organizirati vse organizacije in društva, ki lahko pripomorejo pri reševanju tega problema. Občinski odbor si bo še nadalje prizadeval za organizacijo strokovne službe. Novi člani občinskega odbora: Alojz Dolenc, Ligojna — Drenov grič Valči Fefer, Vrhnika Franc Fortuna, Vrhnika Ivan Fortuna, Podlipa Ljuba Homovec, Stara Vrhnika Jože Jeraj, Bevke Anica Kim, Vrhnika Franc Krajne, Vrhnika Avgust Kobi, Verd Matija Lenaršič, Log Adolf Malavašič Franc Merlak Jože Otrin, Vrhnika Franc Pasetta, Vrhnika Danica Polončič, Verd Boris Renčelj, Dragomer Alojz Rožnik, Zaplana Josip Ružič, Verd Alojz Sivka, Borovnica Jože Stanonik, Vrhnika Predsednik občinskega odbora: Franc Pasetta (za dve leti) Podpredsednik občinskega odbora: Franc Fortuna (za dve leti) Sekretar občinskega odbora: Valči Fefer Predsedstvo odbora: Valči Fefer, Vrhnika Franc Fortuna, Vrhnika Franc Krajne, Vrhnika Adolf Malavašič, Vrhnika Franc Pasetta, Vrhnika Josip Ružič, Verd Alojz Sivka, Borovnica Priprave na volitve v družbenopolitično skupnost in SlS-e so v polnem teku. Kakor v dosedanjih pripravah na te volitve se bodo borci še poslej vključevali v te priprave/ če bo potrebno, bodo sodelovali tudi pri samih volitvah. OK SZDL bodo še naprej opozarjali na ustanovitev Plenuma OF in pomagali pri njegovem oblikovanju. Prizadevali si bodo, da srečanja v Razorski dolini ob dnevu vstaje ostanejo tradicionalna. Lovci so jih s tekmovanjem za Kraguljev memorial popestrili in tudi samo srečanje zelo dobro organizirajo. Borčevska organizacija pa bo še nadalje skrbela za kar najboljšo udeležbo. Še naprej bodo morali razvijati vse dosedanje oblike prijetnih medčloveških odnosov. Nadaljevali bodo s čestitkami ob pomembnejših življenjskih jubilejih in organizirali vsaj en izlet letno. V težavah bodo skušali po svojih močeh pomagati prizadetim in v najtežjih trenutkih pokazati svoje sočustvovanje. Borcem, potrebnim denarne pomoči, bodo skušali zagotoviti stalno ali občasno pomoč z upoštevanjem družbenega dogovora o priznavalninah. Nadaljevali bodo z dosedanjimi oblikami sodelovanja s pionirji, taborniki in mladino ter skušali najti še nove oblike, s katerimi bi še uspešneje prenašali tradicije in vedenja o NOB na mlade generacije. SEMINAR ZA VODSTVA 00 ZSMS Napredovanje mladih delavcev 24. in 25.1.1986 je OK ZSMS Vrhnika organizirala seminar za predsednike in sekretarje 00 ZSMS, ki je bil v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Večji del seminarja smo namenili problematiki mladih v združenem delu. Zato smo poleg mladih iz združenega dela povabili tudi vodje kadrovskih služb ter predstavnike RK ZSMS. Kljub skromni udeležbi tako mladih iz OO ZSMS kot kadrovskih delavcev (2 predstavnika IUV, LIKO), je bila diskusija zelo pestra. Veliko DO nima dolgoročne kadrovske politike, kar je verjetno tudi posledica družbenoekonomskih razmer. Čeprav imajo mladi delavci možnost napredovanja oziroma izobraževanja ob delu in iz dela, pa je odstotek takšnih, ki se za tovrstno izobraževanje odločajo, še precej nizek. Poglavitni vzrok je premajhna inspiracija in nagrajevanje, saj so pogosto razlike v osebnem dohodku med nekvalificiranim in kvalificiranim delovnim minimalom. To pa pogojuje slab odziv za izobraževanje in usposabljanje ob delu. Drugi del seminarja je bil posvečen alternativnemu gibanju v naši družbi in seznanitev z delovanjem alternativnih skupin drugod po svetu. Žal smo pri tem pri nas še zelo na začetku. Pri RK ZSMS deluje skupina za mirovno gibanje, ki je že izpeljala nekaj projektov. Eden takih je bila akcija »Proti vojaškim igračam«. Zanimiv paje tudi njihov program civilne službe, ki naj bi omogočil nekaterim mladim, ki zaradi določenih nazorov — religioznih ali drugih — odbijajo služenje klasičnega vojaškega roka. V Sloveniji pa deluje še nekaj ekoloških skupin, ki se aktivno ukvarjajo s problematiko varstva okolja. V Ljubljani obstaja klub »Lilit« v prevodu »slovenske feministke«, ki pa se le malce razlikuje od podobnih klubov v Zahodni Evropi, oz. drugod po svetu. O njihovem delovanju in programu pa nočejo preveč na široko govoriti, še posebej, če so sogovorniki moškega spola. V zadnjem delu seminarja smo spregovorili še o informiranju mladih in o mladinskih glasilih ter ugotovili, da se mladi v naši občini premalo angažiramo pri oblikovanju javnega obveščanja. Seminar smo zaključili z obravnavo osnutka gradiva za 12. kongres ZSMS, ki bo 4., 5. in 6. aprila 1986 v Krškem. Po našem mnenju je premalo pozornosti posvečeno mladim kmetovalcem, čeprav vemo, da je proizvodnja hrane strateškega pomena ne le za slovenski prostor, temveč tudi širši jugoslovanski prostor. Naslednja stvar, ki je tudi pereča, je problem štipendiranja. Bolj kot do sedaj, se bo treba — ne samo na papirju — posvetiti štipendijski politiki in preko organov ZSMS ter preko vseh ostalih subjektov odločno narediti spremembe pri štipendiranju mladih. . j n Vsem, ki bi radi vedeli o steklini v naši občini, kaj več 14. 1. 1986 smo prebrali v »Delu« rubriki »Pisma bralcev« članek z naslovom »Kaj je s steklino — in kako proti njej?« A. Kavčičeve. S člankom je dopisovalka izrazila določeno nelagodnost z nujnostjo bivanja skupaj s stalno navzočnostjo zavratne stekline med lisicami, ki prav gotovo vznemirja tudi druge prebivalce iz bližnje in daljne okolice sicer zelo lepega in mirnega, pretežno gozdnega naravnega okolja, ob vznožju Medvednice, s t. i. vrhom Planina. Teži jo tudi neljuba usoda treh psov, njenega žrtvovanoga varovanca in še dveh živali iz neposredne soseščine, ki so bile pokončane zaradi stika s popadljivo steklo lisico. Zanima jo predvsem, zakaj moramo večino živali, četudi so zaščitno cepljene proti steklini, po zadevnih kontaktih neizprosno in dosledno žrtvovati. Imet-nico uničene živali ob tem zato tudi zanima splošna vloga in pomen zaščitnega cepljenja živali proti steklini. Omenjena področja so bila v minulem obdobju s steklino najhuje okužena in za domačine ter njihove domače kot tudi druge divje živali, najbolj ogrožena v občini Vrhnika. Pretežno vsi primerki steklih lisic, skupaj 13 po številu, so izhajali prav od tod iz KS Borovnica. Troje steklih živali je izviralo iz Borovnice, s Ceste pod goro in z bližnje Poti v Jele, po ena iz borovniške Brezovice, Ohonice in Pekla, po dve z Dola pri Borovnici, Dražice in Zabočevega ter ena iz Storževega griča na Vrhniki. Ob tem je bil vzpostavljen direkten kontakt steklih lisic s 7 osebami in 11 psi. Osebe so bile vakcinirane proti steklini, psi pa žrtvovani. Iz prikazanih podatkov Izhaja, da je eplzootioloska situacija v občini Vrhnika glede sllvatične stekline slaba, saj je od diagnostično pregledanih živali na steklino pozitivnih kar 48 %. Takšno stanje še obstaja. Steklina je zoonoza, t. j. kužna bolezen, ki se prenaša med živalmi in človekom največkrat z neposrednim kontaktom. Iz literature izvemo, daje povzročitelj t. i. rhabdo virus, ki se prenaša na ljudi z ugrizom ali z nekaterimi živalskimi izločki npr. s slino, krvjo i. p. Po drugi plati pa je zanimivo, da primer posredne okužbe po izjavi odgovornih strokovnjakov, to je izvedencev, ki naravo te bolezni tudi raziskujejo, v literaturi ni opisan. Glede na vzorčnost oz. splošno veljaven prenos virusa, potemtakem tudi onega od stekline, dostikrat ni enostavno presoditi pomembnost posrednih kontaktov, ki so zaradi morebitne prisotnosti kužnih izločkov od steklih živali tudi lahko nadaljnji izvor bolezni in to v primerih, ko prispejo, pa čeprav le slučajno, na mesta telesnih poškodb. Na vprašanje, zakaj mora biti proti steklini cepljena žival, ki je doživela neposreden kontakt s kužnino, največkrat žrtvovana, prav redko pa je to slučaj po presoji indirektnega stika, bi odgovoril sledeče: Vakcina-cija sama po sebi ni 100% zaščita pred okužbo, vemo le, daje manjša; kolikšna je, pa zaenkrat pri nas še ne moremo ugotavljati, ker rutinska diagnostična metoda za serološko zanesljivo ugotavljanje stopnje imunosti oz. ravni odpornosti živali proti steklini, še ni osvojena, je pa v planu diagnostike VTOZD za veterinarstvo. Tudi sam organizem jeza infekcijo različno dovzeten, kar je odvisno od nekaj činiteljev, npr. od lokalizacije poškodb, vgriznin, prask ali drugih ran, količine in viruience virusov, obstoječe odpornosti, ki je trenutno lastna organizmu i. p. V pojasnilo naj dodam, da je naloga živinozdravniških služb povezana s humano zdravstveno službo, lovskimi družinami, organi milice, ustreznimi inšpekcijskimi in občinskimi organi ter drugimi sodelujočimi dejavniki prvenstveno naravnana k zanesljivi zaščiti človekovega zdravja oz. povezano s tem tudi k zmanjšanju možnosti okužb pri drugih domaČih in divjih živalih, ki nas obkrožajo. Lahko rečemo, da je veterinarska služba pri nas z uveljavljenim in doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov na osnovi republiške in zvezne zakonodaje uspela v minulem obdobju, z nemajhnimi napori, v celoti zadržati okužbo le med divjimi živalmi. Edina možnost, ki pri nas trenutno preprečuje morebitno izgubo naših štirinožnih prijateljev, je nameščanje le-teh v karanteno, to pa pomeni trimesečno osamitev, na steklino sumljivih mesojedov, v času inkubacije. Zaradi visokih gmotnih izdatkov, potrebnih v te namene, pa je ta pot obravnavanja bolezenskih primerov stekline, redkejša. Dodam naj le še to, da zadevna vprašanja iz veterinarsko sanitarnega reda nedvoumno urejata 9. in 10. točka 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Ur. list SFRJ, št. 34/80). Zaključimo naj z življenjsko resnico: »Če gremo iskat viruse tja, kjer so, se lahko okužimo z njimi. Zato delo v zvezi z zatiranjem in preprečevanjem te posebej nevarne kužne bolezni vseskozi sloni tudi na neškodljivem odstranjevanju kužnine in zaključni dezinfekciji.« VETERINARSKI IN LOVSKI INŠPEKTOR Janez Dolžan, dipl. vet. Pri Trovt v Zaplani V Zaplani pri Trovt, kot pravijo po domače Mrinčevim, sva se s »pospeševalcem« vrhniške Kmetijske zadruge ustavila, da poklepetamo o življenju na hribovski kmetiji. Doma sta bila oče in mati, Anton in Marina Marinč. Družina je sicer kar ševil-na. Imela sta pet otrok in štirje so še doma. Tistega dopoldneva so bili v službi. Popoldne, ko pridejo domov pa popri-mejo za delo. »S traktorjem moraš biti precej spreten, da voziš po teh naših robeh. To je opravilo za mlade, spretni so. Zdaj ko so otroci zrasli in ko smo si nabavili stroje, je delo na kmetiji kar precej lažje kot včasih, ko smo delali vse na roko in orali še z voli,« pravi oče. »Delali in delali smo vrsto let in včasih se je človeku zazdelo, da bi vse skupaj opustil. Pa smo vztrajali in počasi se življenje na kmetiji izboljšuje. Kar splačalo se je vztrajati,« meni mama. V hlevu imajo 18 glav živine in lani so začeli tudi že s pašo. Zemlja je na njihovem koncu slaba in če hočejo imeti dober pridelek, morajo gnojiti. »Še bolj bi moral gnojiti, če bi si hotel zagotoviti še boljši pridelek. Gnojila pa so draga in nikoli ni toliko denarja, da bi res dobro pognojil. Brez gnojila na naši zemlji ne raste nič. Pa še nekaj rabi naša hribovska zemlja: veliko, veliko moče. Lani je suša napravila veliko škode na travnikih in praktično nismo kosili otave. Posledice te suše se bodo poznale še letos,« meni Anton Marinč. Pravita, da je bila nekakšna preokretnica za kmete iz Zapla- ne, ko je Kmetijska zadruga začela odkupovati mleko. Z mlekom je zagotovljen stalen dohodek, čeprav, kot pravita, mleko še nima prave cene. In pri njih se ukvarjajo pretežno z mlekom. Včasih so imeli v hlevu slabe sorte krav. Potem pa so ravno zaradi »ukvarjanja« z mlekom »privezali« boljše sorte krav. »Zdaj imamo šekaste in zdi se mi, da so te za naše kraje najboljše,« meni oče. Usmerili so se torej na pridelavo mleka in mesa. Ko smo tako klepetali v njihovi kuhinji, sta povedala tudi, da se je življenje na kmetiji v zadnjih letih precej spremenilo. Tudi njim se nenehno mudi in tudi avtomobili pri hiši sov teh časih potreba in ne nekakšen luksus. Pritožila sta se, da jim divjad napravi precej škode in po njunem mnenju bi morali lovci povečati odstrel divjadi. Pri njih smo bili, ko je zapadel prvi sneg. Cesto do domačije si »rihtajo« največ sami, krajevna skupnost pa jim da nekaj denarja za pokritje stroškov pri pluženju. Kar dobro »se komandi rajo« pri Trovt, lahko rečemo na koncu. Kmetijstvo v Zaplani V Zaplani je povprečna starost gospodarje v kmetij 61 let. Obdelanih kmetij je 49. Zaposlenih gospodarjev je 14, medtem ko se samo s kmetijo ukvarja 35 gospodarjev. Ostalih družinskih članov je 158, od tega jih je doma 76, zaposlenih pa je 56 članov. Šolo obveznih otrok je 16, šolanje pa nadaljuje 13 otrok. Njiv je 52,60 ha, od tega je 31,1 ha posejanih s krušnim žitom, 3,8 ha s krmnim žitom, 10,3 ha s koruzo v zrnju, 19,3 has krompirjem, 7,7 ha s krmnimi okopavinami, 3 ha s koruzno silažo in 4,4 ha z deteljno travno mešanico. Vseh travnikov je 352,20 ha, od tega je 24,8 ha prikosnih, 103,2 ha 2-kosnih in 110,5 ha 1-kosnih travnikov. Za steljo je namenjenih 40,0 ha travnikov, za pašnik 71,9 ha in za sadovnjake 0,8 ha. Vseh površin skupaj je 715,8 ha, od tega je 315,30 ha gozda. V Zaplani je povprečni letni stalež živine: 2 konja, 5 volov, 154 krav, 62 plemenskih telic, 72 pitancev, 70 telet, 83 prašičev in 3 osli. Nov hlev je zgradilo 5 gospodarjev, obnovilo pa 14 gospodarjev. Z vodo je dobro preskrbljenih 38 kmetij. Krmo skladiščijo v senikih, ki jih je 25010 kub. m, in silosih, ki jih je 125 kub. m. Vseh strojev skupaj je 558, od tega 46 traktorjev, 26 plugov (4 skupni plugi), 5 bran, 12 trosilcev hlevskega gnoja (2 skupna), 4 trosilci mineralnih gnojil (1 skupen), 10 cisteren (6 skupnih), 16 drobilk (1 skupna), 2 sadilca krompirja, 2 sadilca koruze (skupna), 3 silokombajni (skupni), 7 izruvačev krompirja (1 skupen) 48 motornih kosilnic, 32 obračalnikov, 24 SNP, 32 puhalnikov, 1 drobilec koruze, 5 škropilnic (4 skupne), 17 naprav za premetanje sena, 5 NHG (3 skupne), 52 motornih žag in 19 molznih strojev. Na leto porabijo 73150 kg mineralnih gnojil, 42450 kg močnih krmil, 163 kg zaščitnih sredstev in 11717 kg semena. Porabijo še 28170 I nafte, 3990 bencina, 27701 petroleja in 830 I mešanice. Zaplana letno odda 250028 I mleka, mleko pa oddaja 33 kmetij. V zakupu pa je 5,5 zemljišč. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA OBVEŠČA IMETNIKE STANOVANJSKE PRAVICE Z NIŽJIMI DOHODKI, DA IMAJO PRAVICO DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE. Do delne nadomestitve stanarine so upravičene tiste družine ali samski občani, katerih skupni mesečni dohodek na družinskega člana ni presegel 55 % povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v letu 19S5 (ocena ca.30.000 din). V skupni dohodek se vštevajo vsi dohodki, ki jih je imelo gospodinjstvo ali posameznik iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljanja samostojne dejavnosti, pokojnin, premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči. Vloge za pridobitev delne nadomestitve stanarine je treba vložjti na obrazcu SPN-1 na Center za socialno delo na Vrhniki do 15. 2. 1986. Tiste imetnike stanovanjske pravice, ki jim je bila odobrena delna nadomestitev stanarine v letu 1985, opozarjamo, da jim pravica do delne nadomestitve stanarine preneha 31. 3.1986, zato morajo obnoviti svoje vloge na obrazcu SI'N-2 (obrazec sprememb podatkov, navedenih v obrazcu SPN-1) v istem roku. Obrazce lahko kupite v Cankarjevi založbi ali jih dobite neposredno na Centru za socialno delo na Vrhniki, Cankarjev trg 8. STROKOVNA SLUŽBA Spored kina v februarju 8.2. sobota ob 17.00,9.2. nedelja ob 17.00 —ZAROTA V SAN FRANCISCU — amer. barvni. Režija: VVaJter Hm. V gl. vi.: Nick Nofte, Eddie Murphv. Prijateljstvo policaja Jacka Catesa in nepomembnega prestopnika Raggvja bo trajalo 48 ur (48 ur je tudi naslov filma v originalu, ki ga je distributer preimenoval v bdi »komercialni« ZAROTA V S. F.), kolikor je potrebno Jacku, da z Raggvjevo pomočjo pdovi nevarne ubijalce policajev. Prva večja vloga E. Murphvja, ki je kasneje zaslovel s filmom POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA. 6. 2. četrtek ob 20.00, 8. 2. sobota ob 20.00 —ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO — danski. Režija: John Hillbard. V gl. vi.: Soren Stromberg, Vrvi Rau, Paul Hagen. Na novo odkupljen erotični film za ljubitelje precej drznega seksa otreh zakonskih parih, ki bi si prihajajočo monotonijo radi osvežili z drugim partnerjem. Ker pa so »spodobni«, morajo prej razčistiti s svojimi predsodki... Matineja ob 10.00 — RJOVENJE —amer. barvni CS. Režija: Noel Marshall. V gl. vi.: N. Marshall, Tippi Hedren, John in Jerry Marshall. »Družinski« film o levih, ki jih je bojda mogoče lepo udomačiti, če ljudje z njimi znajo ravnati. Vprašljiva teza, daje mogoče surovost narave ukrotiti, ima precej zagovornikov, tudi avtorji tega filma so med njimi. 9.2. nedelja ob 20.00,10. 2. ponedeljek ob 19.00 — NE DAM SVOJE HČERE — novozelandski barvni. Režija: Roger Donaldson. V gl. vi.: Bruno Lavvrence, Ana Jemison, Greer Robson, Keith Aberdein. Nekdanji zvezdnik avtomobilskih dirk se vrne na Novo Zelandijo in prevzame očetov »odpad« — »Palačo razbitin«. Žena je vse bolj nezadovoljna z življenjem sredi avtomobilskih razbitin, posebej še, ker tudi mož kar naprej živi v iluzijah, da bo še uspešen dirkač. Žena ga zapusti, s seboj vzame hčer. Mož tega ne more prenesti in hčer ugrabi... Izredno dinamičen, tako rekoč vrhunski film vse bolj zanimive novozelandske kinematografije ( + + +) 11.2. torek ob 19.00, 16. 2. nedelja ob 20.00 — VOLKOVI —amer. barvni. Režija: Michael VVadleight. V gl. vi.: Albert Finnev, Ton Noonan. Grozljivka. Brutalni umori in iznakažena trupla predstavljajo uganko, ki se razplete nadvse presenetljivo in šokantno za prebivalce New Yorka. 13.2. četrtek ob 20.00,16.2. nedelja ob 17.00 —Z MOŠKIMI NI LAHKO — ju-gosl. barvni. Režija: Mihajlo Vukobratić. V gl. vi.: Milena Dravič, Ljubiša Sama-rđić, Bata Žvojinović, Taško Načič, Miča Tomič. Izrazita srbska komedija o še privlačni ženi s tremi hčerami na začetku, sredi in pri koncu pubertete. Počitnice spremenijo življenje te štiričlanske družine in njihovega psa. Film v Pulju sicer ni bil predvajan v konkurenci, vendar podobno kot VARLJIVO POLETJE zasluži večjo pozornost gledalcev zaradi topline in neke kultiviranosti humorja, ki je v srbskih komedijah našim gledalcem sicer tuj- 15. 2. sobota ob 17.00, 16. 2. nedelja ob 10.00 — E."T. — VESOUCEK — amer. barvni. Režija: Steven Spielberg. V gl. vi: Dee Walace, Henry Thomas, Peter Covote. Film o otroškem prijateljstvu z bitjem iz vesolja za gledalce vseh starosti je v svoji očarljivi neposrednosti ena največjih uspešnic vseh časov. 15.2. sobota ob 20.00, 17.2. ponedeljek ob 19.00 — BROADWAY DANNY ROSE — amer. črno beli. Režija: Woody Allen. V gl. vi.: W. Allen, MiaFarrovv Nick Apdlo, Fote. Dannv Rose je neuspešen reklamni agent. Enemu njegovih klientov se vendarle posreči plasirati na televizijo. Od svojega agenta zahteva, da na snemanje pripelje njegovo ljubico. Danny ima z njo samo težave, ker ga začne preganjati njena mafijska družina, ki ne verjame, da je D. R. samo agent. 18. 2. torek ob 19.00, 23. 2. nedelja ob 20.00 — BRAZĆOTINEC — amer. barvni. Režija: Brian de Palma. V gl. vi.: Al Padno, RobertLoggia, Michelle Pfeif-fer. Krut film s temo ameriškega podzemlja, ki ga mnogokrat primerjajo z BOTROM . Kubanski begunec se v tem okdju znajde in začne uspešno gangstersko kariero. Film je bil nominiran za 10 oskarjev (dobil ni nobenega) in za pet Zlatih globusov (tudi ni nič dobil). Film je ddg skoraj tri ure. 20.2. četrtek ob 20.00,23.2. nedelja ob 17.00 -ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE — jugosl. barvni. Režija: Rajko Grlić. V gl. vl.: Miodrag Manojlovie, Mira Futlan, Dubravka Ostojič, Bogdan Diklić. Zgodba o človeku, ki je z otroško plastično pištdo oropal podeždsko trgovino. Po treh letih zapora je v Zagrebu srečal dve popdnoma različni ženski, ki bosta usodni za njegovo nadaljnje življenje. Tako začeta sodobna melodrama se spremeni v zgodbo, ki jo spremljajo krčevita prizadevanja, da junak s pomočjo ljubezni pobegne iz lastnega življenja in iz časa, v katerem je. Film najnovejše proizvodnje, ki bo menda na letošnjem puljskem filmskem festivalu segal po nagradah. 22. 2. sobota ob 17.00, 23. 2. nedelja ob 10.00 — MOJE PESMI — MOJE SANJE — amer. barvni. Režija: Robert Wise. V gl. vl.: Julle Andrevvs, Christop-her Plummer, Eleonor Parker. Pet oskarjev je pred mnogimi leti dobil ta film o domači učiteljici sedmih otrok vdovca, kapitana Trappa. Tehnično blesteča družinska glasbena melodrama. 22.2. sobota ob 20.00,24.2. ponedeljek ob 19.00 — COCA COLA KID — avstralski barvni. Režija: Dušan Makavejev. V gl. vl.: Greta Scacchi, Eric Roberts, BiH Ker r To je duhovita zgodba o neki avstralski pivnici, ki brez licenčnih pravic proizvaja Coca-colo. Razburjeni Američani pošljejo človeka, ki bi naj stvar uredil. Američan se mora v Avstraliji soočiti z vrsto posebnosti, ki jim morda ne bo kos. Film najnovejše proizvodnje (lani na Cannskem festivalu) je precej nenavaden, kontroverzen, vsekakor za ljubitelje Makavejeva svojevrsten izziv. 25. 2. torek ob 19.00, 2. 3. nedelja ob 17.00, matineja ob 10.00 — FLASH-DANCE —amer. barvni. Režija: Adnan Lyne. V GL. VL.: Jennifer Beals, Michael Nouri, oskar 84 za glasbo, FEST '84 ter vrsta drugih priznanj dokazuje ne tdiko kvaliteto kot dejstvo, da je to medijska novost, ki so je bili gledalci željni. 27. 2. četrtek ob 20.00, 29. 2. sobota ob 20.00 — FANNY HILL, angl. barvni. Režija: Garrv O'Hara. V gl. vl.: Lisa Raines, Shelley VVinters. CHiver Reed, John Gidgud. Film po romanu Johna Clelanda, ki ga Imamo tudi v slovenščini. Zgodba nam predstavlja siroto, ki pride v London, in s pomočjo prijateljev in prijateljic odkriva sladkosti spolnosti. V vrsti erotičnih del ta film izstopa zaradi duhovitosti in dobrih igralcev, ki nikakor niso hoteli posneti zgdj en film več v tej zvrsti. 1.3. sobota ob 17.00,2.3. nedelja ob 20.00,3.3. ponedeljek ob 19.00 — Pl-RANHA 2 — nizoz.-ital. barvni. Režija: James Cameron. V gl. vl.: Tricia O'Neil, Steve Marachuk, Lance Henricksen. V Karibskem morju se je par potapljačev spustil do potopljene ladje. Fant in dekle sta izgubila življenje, ker soju napadle krvdočne ribe. Potapljaška inštruk-torka Anni je po večih podobnih primerih odkrila, s pomočjo prijatelja, da so to posebne ribe ubijalke, ki so v teh vodah s posebno nalogo, po vdji nekih zločin skih elementov... «r tel v h Iru. edi a ■ris* Dc fal I k ko Vjj P Si Ural Nni 9in k t Neu % % K, Ijo •ru H iti lit J Delavski svet Obrtne organizacije »Obrtnik« Borovnica objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA RAČUNOVODSKO-KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoj: višja oz. srednja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj 2. TEHNIČNI VODJA Pogoj: višja ali srednja izobrazba (strojne ali elektro smeri) in najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. 3. MATERIALNI KNJIGOVODJA, BLAGAJNIK IN OBRAČUN OD Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj 4. LIČARJA Pogoj: KV ali priučen Poskusno delo in osebni dohodek sta določena v samoupravnih aktih. Prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Obrtne organizacije »Obrtnik« Borovnica. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Rok prijave 15 dni po objavi. 98JNUAR1986 NAŠ ČASOPIS Razstavljata Curk in Miklavžin urkova kinetična grafika kot sini optičnih znakov, tiskanih na lilo in programiranih tako, da se v učenem časovnem razdobju zvr-> vzorci v različnih kombinacijah, leni v bistvu radikalizacijo in »nem tudi neke vrste končni cilj adevanj, ki si jih je v šestdesetih zastavila tako imenovana op-Avtor je v kinetičnih grafikah prve leracije, razstavljene so v Salonu dosegel podoben učinek, kot ga dosegel Victor Vasarely tako, da ie sicer statični vzorec pričel navi-tno spreminjati, ko je gledalec SI ob njegovem objektu — sliki tema so ga oblikovalci in drugi av-dosegli s sistemom različnih ifiplementarnih vzorcev na vrtljivih &čah. Jedro tega dela razstave je fekt — uokvirjen display na stoja-katerem je skrita računalniška tema, ki sliko »poganja« tako, da Kižuje v enovito strukturo in na tovit način principe nekoč različnih Wijev: sitotiska, jedkanice, kiparja in računalniške grafike. V vse-JDskem pogledu pa gre za projekt, Pomeni nekoiiko drugačen pogled Franci Curk in Tone Miklavžin Razstavljata Od 7. 2.—21.2.1986 v Salonu IUV in Domu JLA na Vrhniki Na predvečer slovenskega kulturnega praznika vas Zveza kulturnih organizacij Vrhnika vabi na otvoritev razstave kinetičnih, kompjuterskih in klasičnih grafik akad. slikarja Francija Curka in grafik akad. slikarja Toneta Miklavžina. — v Salonu IUV bo otvoritev 7. 2. ob 18. uri — v Domu JLA bo otvoritev istega dne ob 19. uri. V literarnem večeru bosta sodelovala Mirjam Suhadolnik in Franc Avsenek. Vljudno vabljeni 'možnosti in limite tako imenovane hnalniške umetnosti. Ob Curko-kinetičnih grafikah lahko govo-1 o fazi, ko je postal računalnik ^je v rokah umetnika. Obdobje, f so tehniki in inženirji delali prve take v svet oblik s pomočjo raču-k'nika, so tako nepreklicno minili, ;9ir\il pa je tudi neutemeljeni strah, . fi bi lahko računalnik nadomestil ; Etnika. Navsezadnje je program •Upaj z idejo avtorsko, ustvarjalno : ^nje, pri katerem se le izvedbeni %pki razlikujejo od klasičnega ■ "ičnega oblikovanja. Konstruktivistične forme, ki temena strogem geometrijskem ra-in na izbranih kombinacijah o in formuliranih trikotnih in kvantnih likov, pa so bile pri Curku, fib temu, da se logično navezujejo P njegova likovna iskanja, izhode za nadaljne poskuse, ki so šli v toraliko in v iskanje bolj komplici- ranih gibljivih struktur. Ta iskanja so zajeta v kinetičnih grafikah druge generacije, ki bodo v kombinaciji s klasično grafiko prikazane v Domu JLA. V skladu z medijem, posebej pa v soglasju s svojo lastno umetniško usmerjenostjo se je Curk odločil za strogo konstruktivistično varianto, za estetiko, ki temelji na redu in egsakt-nosti geometrijskih likov in geometri-zujočih rastrov. Hkrati pa je v ozadju razvijanja struktur, ki temeljijo v geometrijskih formah, tudi misel, da je vnovič napočil čas, koje treba raz-krojeno slikarsko ali grafično obliko integrirati, da je treba vnovič odkriti pot, ki so jo zastavili stari in novi kon-struktivisti in hkrati nakazati nove možnosti, ki se odpirajo z novimi medijskimi rešitvami. Ne smemo pa pozabiti, da so konstruktivistične forme vedno spremljale revolucionarne premike v svetu — zato bi lahko govorili tudi o osebni polemiki z Milogoj Dominko — naš občan — akademski slikar — raz ttavlja od 22. januarja do 22. februarja 40 svojih oljnih slik v Ženevi. Svojo trideseto samostojno razstavo Ima v Samem starem centru Ženeve, v znani galeriji »GALERIE Salnt Leger Rue Salnt Leger Vleille vlile G ene ve.« iNedvomno je to veliko priznanje našemu slikarju, saj je tavi slovenski slikar, ki razstavlja v tej znani galeriji. Franci Curk v ateljeju izrazito regresivnimi pojavi v sodobni umetnosti. Sicer pa o teh prizadevanjih ne govore le njegove gibljive strukture, ampak tudi serija že omenjenih grafik, tiskanih na perspex steklo. Tu je dosegel svojski plastični učinek in deloma tudi iluzijo gibanja s postavljanjem prozornih, potiskanih plošč v prostor — s čimer je nakazal svoj interes v reševanju likovne problematike, hkrati pa tudi eno od stopnic, ki je vodila k realizaciji eksperimenta — ki ima v našem prostoru nedvomno tudi čar novosti in drznosti! Ne nazadnje je treba opozoriti, da sneje razširilo v iskanje nastanka novih, mehkejših, lahko bi rekli v nekem smislu bolj organskih likov skozi multiplikacijo že omenjenih trdih geometričnih form. Prav to pa močno širi repertoar izraznih možnosti v okviru izbranega likovnega jezika. O vsebinskoizpovednem v omenjenih grafičnih listih ne moremo govoriti. Prej bi lahko rekli, da prežema liste joie de vivre, ki je še toliko bolj iskreno, ker so izbrani elektronski elementi avtorju domači in ga ne navdajajo s strahospoštovanjem kot večino današnjih ljudi. Na podlagi 5. člena Pravilnika o Pelkovškovih priznanih Razpisuje KuStuma skupnost občine Vrhnika Petkovškovo priznanje Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: 1. Priznanje podeljujemo za: — aktivno delovanje v SZDL, sindikatih, ZSMS, samoupravnih interesnih skupnostih in v vseh drugih družbenih sredinah v prid kulturnih dejavnosti; — vsestransko in celovito razumevanje pomena poklicne in ljubiteljske kulturne dejavnosti in za dejavno pomoč pri vsebinskem bogatenju; — organizacijsko utrjevanje in samoupravno organiziranost kulturnih dejavnosti ter za funkcioniranje delegatskega sistema v vseh družbenih sredinah; — vzpodbujanje, usmerjanje in organiziranje kulturnega življenja in kulturne dejavnosti, zlasti še med mladimi ljudmi; — uvajanje novih sodobnih vsebin in oblik kulturne ustvarjalnosti; — celovito, stalno in dolgoročno načrtovanje kultumo-umetniškega delovanja; — nenehno vzpodbujanje različnih oblik svobodne menjave dela; — kvalitetno in množično rast v kulturnem delovanju; — pospeševanje kulturne ponudbe (nastopi skupin, gostovanja poklicnih ansamblov, prireditve za delavce iz drugih republik in pokrajin; bogatenje knjižnic s primernimi knjigami, skrb za dostopnost knjige itd; — pripravo in izvedbo različnih izobraževalnih oblik; — celovito in vsebinsko poglobljeno obveščanje o kulturnem življenju in delovanju; — poglobljeno prizadevanje pri zbiranju, ohranjevanju in urejanju dokumentacije o naprednem kulturnem gibanju; 2. Predlog za priznanjemora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan, in podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo u uspešnosti dela kandidata. 3. Kandidate lahko predlagajo kulturna društva in skupine, poklicne kulturne organizacije, samoupravne in krajevne skupnosti, šole in ostale delovne organizacije in posamezniki. 4. Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. februarja na naslov: KULTURNA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA, Cesta 6. maja 1; 61360 Vrhnika. 5. Izbor, na predlog Odbora za Petkovškovo priznanje, potrdi skupščina Kulturne skupnosti. 6. Podelitev je javna. Imena dobitnikov in utemeljiteve bo Kulturna skupnost objavila v Našem časopisu. Ze na odru Dramska skupina DPD Svobode Borovnica pripravlja novo gledališko delo. Spet bo poskrbela za prijetno razpoloženje mrkogledih sovaščanov. Tudi dani DPD Svobode smo se bolj grdo držali, ko smo se konec avgusta soočili z razmerami, v katerih naj bi pričeli delati v novi sezoni. Odpovedal je vodovod, pri ogrevanju prostorov pa si pomagamo z električnimi grelci. V Liku Borovnica smo dobili drva, s tem pa naše težave niso bile rešene. Niti dobra volja in zanos igralcev vedno mrzlega odra ne moreta ogreti in z obleko preobteženi igralci se težjevživimov svoje vloge. A obrazi se nam vseeno vedrijo. Spodbuja nas Franci Končan iz Horjula, ki seje nekaj let profesionalno ukvarjal z delom na gledališkem področju in še danes pomaga pri ustvarjanju mnogim ljubiteljskim gledališkim skupinam. Strokovno pomoč pri izdelavi kulis nam nudi SašaKump, ki nam je narisal osnutek za sceno in s tem olajšal fantom delo. Material smo dobili v LIKU Borovnica, naprej pa smo se morali znajti sami. Dela imamo veliko, a se neprestano srečujemo s fi- nančnimi težavami. Več prošenj smo naslovili na posamezne delovne organizacije, saj potrebujemo denar za dva reflektorja. Žal pa se soočamo z dejstvom, da med pripadniki kulture še zlepa ne bomo našli svojega rešitelja. Iz starega leta smo s seboj prinesli Iste težave. Kakšni pa so problemi 47-letnega Ev-stahija, boste izvedeli v voudville z naslovom Gospod Evstahij iz šiške. Delo je prevedel in priredil Žarko Petan po originalnem tekstu Eugena Labisha, Ervin Fritz pa je napisal songe. Marsikateri moški se bo lahko videl v našem glavnem junaku in marsikatera ženska bo po tej igri lažje spregledala partnerjeve skrivne ljubezenske avanturi-ce. Verjamete? Pridite in prepričali se boste o tem sredi februarja v kinodvorani medijev javnega obveščanja. »Moji ženi ste zelo všeč, seveda, ampak med nama, divja mačkica je, ne mara novih znancev in saj veste, mož mora popustiti, ampak, bodite brez skrbi, bom pa jaz prihajal k vam.« Vas bo tale »ocvirek« iz teksta privabil? JANA PETKOVŠEK Celodnevni ročk koncert V OK ZSMS Vrhnika smo se na pobudo Komisije za klubsko dejavnost v sodelovanju z OO ZSMS Borovnica odločili organizirati CELODNEVNI ROČK KONCERT, ki bo v Borovnici na večnamenskem prostoru 28. junija i986. Ze samo ime nam pove, da bo koncert potekal cel dan. Koncert bo avtorski, kar pomeni, da bodo izvajalci igrali izključno svoje lastne skladbe. Nastopile bodo tri prioritetne kategorije: 1. Izvajalci iz naše občine, ki bodo imeli absolutno prednost nastopanja. 2. Izvajalci iz širšega slovenskega prostora, izbrani iz natečaja, razpisanegav javnih občilih. 3. Vabljeni priznani izvajalci glasbe. Priprave za koncert so že v teku. Za finančno pomoč smo zaprosili ZKO, OZD in nt5"**nrJw iz "24e občine. rt™ 'oTtota i/n,. ~~"a °° odvisna od višine zbranega denarja. Po 15. Obseg in KvjK!?ta konu,, „,h Stop Mladina Tribuna), marcu bo natečaj razpisan v javnih meu,.., , *-.Hnnt Glas Liubliannl koncert pa bo reklamiran tudi na radiju (V»| 202, 25*££ ^XlnWtur S koncertomželi rr,opopestri; klubsko dejavnost, združevanj..- ' <-noavariigarcinsgs muziciranja in navduševati mlade glasbenike za ustanavljanj« skupin za ustvarjalno muziciranje. Sedaj imate mladi iz občine Vrhnika možnost, da sodelujete na koncertu s svojimi skupinami. Pošljite kaseto z vsaj 5 skladbami, kratkim opisom svoje zasedbe, navedite v minutah svoj glasbeni program in napišite svoj naslov. Vse skupaj pošljite do 1. 6.1986 na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8 s pripisom: Komisiji za klubsko dejavnost. Kaset in prispevkov ne vračamo. Dohodek koncerta bomo namenili OO ZSMS Borovnica za adaptacijo mladinskega kluba. PRI OK ZSMS VRHNIKA KOMISIJA ZA KLUBSKO DEJAVNOST bosta ob otvoritvi razstave na TV ekranu prikazani tudi računalniški simulaciji Curkovih kinetičnih grafik obeh generacij, ki ju je v sodelovanju z avtorjem izdelal Niko Nikolčič. Skupaj s Curkom se v obeh razstaviščih predstavlja s svojimi grafikami tudi akademski slikar Tone Mi-lavžin. Tone Miklavžin je kot nekdanji sodelavec v elektronski industriji prenesel motiv hirbidnih vizij na likovno področje kot izhodišče svojega B-kovnoizpovednega motiva. Grafični lis$ so izvedeni v sitotisku, ki tudi metjejsko podpira strogost geometrijsko abstraktnih kompozicij, te ne temelje" na barvnih vizualnih atrakcijah, kar dokazuje tudi nekoliko hermetična harmonična paleta, temveč so grajene na principu multiplikacije skrbno izbranih segmentov hibridnih vezij. Avtorjevo zanimanje, prvotno osredotočeno na raziskavo in preverjanje ritmičnih načel v pretežno simetričnih kompozicijah, se je ka- NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA. LITERATURA Altman, G.: Varljivi spokoj Evrope Besede skladateljev Borisov, P.: Zgodovina medicine Chamberlin, E. R.: Grešni papeži Farkaš, B.: Radiestezija u primjeni Ferjančič, J.: Za dolge in kratke hlače Kohnlechner, M.: Življenje brez bolečin Koroški koledar 1986 Milenkovič, M.: Libanska drama Planica Pomorska enciklopedija Popović, K.: Nacrt za jednu fenomenologiju iracionalnog Popović, K.: Nadrealizem i postnadrealizam Predpisi o davkih občanov na promet nepremičnin Predpisi s področja kulture Schrage, R.: Ženska v meni Senko, I) B.: Radnička klasa, sindikat i stabilizacija Stanovnik, J.: Svet u dugovima i meAinarodnr monetarni fond Žutič, G.: Domaća pića LEPOSLOVJE Mladinsko: Afanti Čez vodico, čez rečico Germ, H.: Ali veš? Ali znaš? Grimm, J. W.: Bratec in sestrica Krivopetnice in Zlatorog Maurer, N.: Kadar Vanči riše Messner, J.: Vprašanja koroškega otroka Muster, M.: Prazvitorepec Pravce iz Benečije Veltistov, J. S.: Elektronik, deček iz kovčka Villas-Boas, O.: Tapir in zvezde Za odrasle: Polanšek, V.: Sla po svobodi Spetič, S.: Rimski mlini Pesmi: Čertov, J.: Pesmi iz listja Kravos, M.: V znamenju škržata Osvvald, J.: Zaseka Ouaglia, R.: Baside V lunini senci Prevodi: Denuziere, M.: Mrtvi rokav Erskine, J.: Kratkotrajna sreča F. Villona Kundera, M.: Neznosna lahkost bivanja Maurois, A.: Temno hrepenenje Uspehi že na začetku sezone Enajstim članom pionirske smučarske sekcije je že začetek sezone prinesel »»'.i'.J'iVe rezultate, kljub temu, da nismo Imeli popolnih jesenskih priprav in so naši pionirji prvič v jeseni stopili na sneg sele konec novembra, se že sedaj enakovredno kosajo s tistimi, ki so večkrat trenirali v tujini. Med tekmovalci, ki tekmujejo v Notranjskem pokalu (NP) po prvi polovici sezone premočno prvi, saj Janez Barbo, Darja Zupan, Peter Sečnik in Saša Zupan vodijo v svojih štirih pionirskih kategorijah, ostali naši pa so tik za njimi. V ljubljanski tekmovalni LTS skupnosti se redno uvrščamo med prvo deseterico. Kot klub smo takoj za močnimi klubi z dolgo tradicijo, kot sta Novinar in Olimpija. V Pokalu CCP Coca-Cola, tekmovanju zveznega merila, se je sedem naših tekmovalcev uvrščalo v prvo tretjino uvrščenih, kar je na začetku sezone velik uspeh. Najbolje se je odrezala Saša Zupan z minimalnim zaostankom in 11. mestom, takoj za tekmovalkami iz pionirske reprezentance Jugoslavije. Uspešni so bili tudi Ana Oblak s 17. mestom, Aleš Gruden 22. mestom, Eva Gruden s 25., Janez Barbo z 28., Darja Zupan s 33. in Matjaž Sluga s 37. mestom. Vsi ti uspehi potrjujejo, da smo na pravi poti, in zahtevajo še bolj trdo in kvalitetno delo, da jih ob koncu sezone še izboljšamo. UVRSTITVE PIONIRJEV NA POSAMEZNIH TEKMOVANJIH MPE mlajše pionirke: ZUPAN Saša NP 3 x 1. mesto, LTS 3. mesto, CCP 2x6 mesto, CCP 11. mesto Gruden Eva NP 3 x 2. mesto, LTS 7, 8, mesto CCP 17. mesto Oblak Ana NP 1.3 x 3. mesto LTS 6., 8., 10., mesto CCP 17. mesto MPI Gruden Aleš NP 2 x 1. mesto LTS 8. mesto, CCP 22., 42. mesto Sečnik Peter NP 1. mesto, 2x2. mesto LTS 8, 12. mesto SPE: ZUPAN DARJA NP 2x1. mesto, 2. mesto, LTS 8., 11. mesto CCP 33, 48. mesto SPI: Barbo Janez NP 3 x 1. mesto LTS 6., 8. mesto CCP 28, 35. mesto Sluga Matjaž NP 2., 4. mesto LTS 2 x 9. mesto, 10. mesto CCP 37,47. mesto Stojanovič Klemen NP 3., 5. mesto CCP 44., 48. mesto Furlan Peter NP 3,4. mesto LTS 16., 18. mesto CCP 91. mesto Kuhar Aleš NP 2. mesto LTS 12. 13. mesto CCP 78. mesto Notranjski pokal Tekmovanja za NP so v največjem teku. Stanje po treh oz. štirih tekmah je sledeče: Cicbanke: 1. MOJCA SUHADOLC 50 točk 2. BARBARA RUPARŠEK 40 točk 3. JASNA MIŠVEL 35 točk 4.SABINA DOLENC 23 točk 5. HELENA ČERNETIČ Snežnik 15 točk, itd. Cicibani: 1. BOŠTJAN SLUGA Vrh. deli z GAŠPER PODJED Logatec 40 točk, 3. TOMO SEČNIK Vrh. 36 točk, 4. MATJAŽPRIMC Snežnik 19 točk, 5. KLEMEN ŠIROK Vrh. 6 točk MPE ,. SAŠA ŽUPAN Vrh. 75 točk, 2. ANA OBLAK Vrh. 70 točk, 3. EVA GRUDEN Vrh. 60 točk, 4. ERIKA KOBLAR Pos. 46 točk itd. MPI: 1. PETER SEČNIK Vrh. 65 točk, 2. PETER MIKOLETIČ Snež. 53 točk, 3. ALEŠ GRUDEN Vrh. 50 točk itd. Starejše pionirke: 1.DARJA ZUPAN Vrh, 70 točk, 2. POLONA ČUK Log. 30 točk, 3.NATAŠA J APELJ Vrh. 28 točk, 4. BARBARA ŽVTKO Vrh. 26 točk, 5. NATAŠA RIJAVEC 23 TOČK ITD. Starejši pionirji: 1. JANEZ BARBO Vrh. 75 točk, 2. MATJAŽ SLUGA Vrh. 31 točk, 3. PETER FURLAN Vrh. 26 točk, 4. GREGOR PRIMC Pivka 24 točk, 6. ALEŠ KUHAR Vrh. 20 točk, 5. KLEMEN STOJANOVIČ Vrh. 23 točk Mlajše mladinke: 1. MOJCA SOKLIČ Vrh. 51 točk, 2. NADJA HREŠČAK Pivka 50 točk, 3. NADA ŽNIDARŠIČ Post. 40 točk, 4. BARBARA VARŠEK Vrh. 22 točk itd. Mlajši mladinci: 1. UROŠ JEREB Log. 42 točk, 2. JERNEJ KRAŠOVEC Vrh. 41 točk, 3. MIRKO GABROVŠEK Vrh. 36 točk itd Skupni rezultati po osvojenih toč- kah v Notranjskem pokalu Vrhnika 995 točk Logatec 341 točk Postojna 305 točk Snežnik 212 točk Pivka 204 točk Koper 41 točk Portorož 38 točk Loška dolina 25 točk Snežnik 18 točk Clcibanska vrsta pri SD Vrhnika se udeležuje tudi tekmovanj za LTS ter republiških tekmovanj. Na tekmi LTS v VSL — dcibani je naša tekmovalka Mojca Suhedolc dosegla odlično 5. mesto, Barbara Ruparšek 18. mesto in Matevž Barbo kot najmlajši 19. mesto. Na republiškem tekmovanju pa je dcibanka Mojca Suhedolc dosegla zelo dobro 17. mesto v VSL. Na zadnji tekmi za NP v slalomu na Sviščakih so naši cicibani dosegli naslednie rezultate (neuradni): CICIBANKE: 1. Mojca Suhadolc, 3. Barbara Rupršek, 4. Sabina Dolenc, 9. Janja Kavčič, 10. Lidija Posavac, 13. Sonja Slatnar CICIBANI: 2. Boštjan Sluga, 4. Tomo Sečnik, 6. Matevž Barbo, 7. Klemen Širok, 9. Tadej Mikjič, 12. AlešLangenval-ter, 17. Andrej Jerina Najboljši v posameznih kategorijah na zmagovalnih stopnica n Sejem rabljene smučarske opreme Tako kot vsako leto smo člani SD Vrhnika organiziral zamenjavo smučarske opreme. Tudi letos Je bil Interes velk, tako da smo se Iz Oš Ivan C. preselili v Dom Krajevne skupnosti. S svojim strokovnimi nasveti so člani SD Vrhnika pomagal pri izbiri. Več koi 2? članov Je delalo na tem, da Je zamenjava opreme naž/a pravega kupca. Obiskovalci so posebej pohval? komlsii«'" prodajo, saj so za svoj denar nekai zanimanje za smu" slednje leto sejen" zanimanje za smučars'kl spor!^■^£■£■5 tazs: ■ino In dopolnimo. Delovna akcija članov SD Vrhnika v Liku V minulem letu so člani SD Vrhnika organiziral preko 20 delovnih akcij na U lovki In v športnem parku ŠD Partizan. Med njimi Je zanimiva delovna akcija v delovni organizaciji LJto. V SObot« - - ZDra|0 36 eianov-SD vrnnika, od tega polovica staršev smučarjev. Ta delovna akcija je bila pomembna, saj smo sredstva namenili za nakup kombija, kl nam omogoča cenejše In hitrejše prevoze tekmovalcev na treninge in tekmovanja. ŠAHOVSKE VE Vrhničanov pa ni bilo... Šahovski klub Borovnica je na pobudo predsednika organiziral 29.12. 1985 novoletni turnir v hitropoteznem šahu. Glede na dobre izkušnje in velik odziv smo sklenili, da bo turnir postal tradicionalen. Povabili smo vse šahovske organizacije Notranjske in šahovsko društvo Kodeljevo, r katerim sodelujemo že vrsto let. Pred turnirjem smo tudi slovesno izročili zlato Bloudkovo značko, ki jo je prejel za dolgoletno uspešno šahovsko aktivnost naš najstarejši član pa tudi eden najboljših šahistov, Karel Gradišnik. Aleksander Jerič pa je prejel bronasto Bloudkovo značko za dolgoletno organizacijsko delo v klubu. Tekmovalcev je bilo blizu 40. Razdeljeni so bili v tri skupine. Igralci so se po tem tekmovanju razvrstili v tri jakostne skupine, pač po rezultatih, ki so jih dosegli. Pred finalom je bil še odmor za kosilo. Rezultati v teh finalnih skupinah so naslednji: 1. finalna skupina: Vlado Lagudin Simon Jerič • Peter Lagudin Mitar Bajunovič Jože Šraj Boris Ujčič Vujko Novina Jože Prvinšek Jani Zrimšek Velimir Bogdanovič Franc Milavec Franc Zadel 2. finalna skupina: Jeraj, Borovnica 9,5, Andrakovič, GULČ 8,5, Marinko, Gulč 8, Mako-vec, Borovnica 7,5, Anastasov, Borovnica 7 itd. 3. finalna skupina Smrekar, Borovnica 7,5, Gudarič, Borovnica 7, Grmek, Borovnica 6, Zakrajšek, Borovnica 6, Glavač, Bevke 5 itd. MK Kodeljevo 9,5 točk I Borovnica 8 točk MK Borovnica 7,5 točk II Borovnica 6,5 točk II Borovnica 6,5 točk III »GULČ« 5 točk MK Kodeljevo 5 točk II Borovnica 4,5 točk II Borovnica 4 točke II »GULČ« 4 točke MK Bevke 3 točke II »GULČ« 2,5 točk Po turnirju je bilo še prijateljsko srečanje ob jedači in pijači. Prostore šahovskega kluba smo zapustili dobro razpoloženi, saj je bil turnir lep, škoda le, da se turnirja niso udeležili igralci Postojne in Vrhnike. Zahvaljujemo se DO DONIT TOZD Fenolit, IUV Vrhnika in LIKO Borovnica, za pomoč pri organiziranju turnirja. C. HROVATIN Krajani Borovnice, ljubitelji šaha! Vabimo vas, da sodelujete na občnem zboru šahovskega kluba Borovnica, ki bo v nedeljo, 23. 2.1986 ob 9.00 uri v prostorih šahovskega kluba Borovnica. DNEVNI RED: 1. Oblikovanje delovnih teles zbora in sprejem dnevnega reda 2. Obravnava letnega poročila 3. Preoblikovanje šahovskega kluba Borovnica v šahovsko društvo 4. Izvolitev novega vodstva in ostala kadrovska vprašanja » 5. Akcijski in finančni načrt za leto 1986 6. Problem šahovskih krožkov 7. Razno Zaradi pomembnosti dnevnega reda vas pričakujemo v čim večjem številu. IO ŠK Borovnica Končano šahovsko prvenstvo Borovnice Po dveh mesecih seje končalo prvenstvo Borovnice, na katerega seje prijavilo 18 tekmovalcev, med katerimi je bilo več krajanov — nečlanov kluba kot lanska leta. Simon Jerič je bil ponovno nedosegljiv, saj je zbral 16 točk, drugi je bil Karel Gradišnik, naš najstarejši član, ki je imel 13 točk in pol, tretje mesto pa je zasedel predsednik kluba Mitar Bajunovič s 13 točkami, 4. Aleksander Jerič 12,5, 5. Jože Prvinšek 12,5, 6. Jože šraj 12, 7. Stane Makovec 12,8. Brane Hrovatin 10,5, 9. Peter Anastasov 9,10. Dragan Šiljak 7, 11. NedeljkoPaić 6,5,12. Boštjan Zakrajšek 5,5,13. IgorDo-brovoljc5,5,14. Andrej Smrekar 5,15. Jože Grmek 4,5,16. UršaDebevec 4, 17. Edo Bregar 2 in 18. Bruno Dormiš 2 točki. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad je bila 27.12.1985. Nagrade so prispevali IUV, TOZDin LIKO, za kar se jim zahvaljujemo. Canon zasede! 4. mesto v največjem turnirju Slovenije v malem nogometu Na velikem Dnevnikovem turnirju v malem nogometu je ekipa Canon iz Borovnice zasedla 4. mesto, kar je izredno lep uspeh. Turnir je potekal ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta v dvorani na Ko-deljevem v Ljubljani. Udeležilo se ga je okoli 270 ekip iz cele Slovenije, ki so nastopile v dveh starostnih kategorijah. V kategoriji mlajših (do 30 let) je zmagala ekipa LIRA iz Ljubljane, ki je v finalu po sedemme-trovkah premagala ekipo Tabor. V tej kategoriji je nastopila tudi ekipa Canon, ki se je po odličnih igrah uvrstila med štiri najboljša moštva turnirja. V polfinalu pa so zaigrali malo slabše (svoje je naredila tudi trema — zaradi polne dvorane gledalcev) ter izgubili s kasnejšimi zmagovalci, ekipo Lira s 5:0. V borbi za tretje mesto z ekipo Zavod Tivoli so po odlični igri v prvem polčasu vodili že3:1, vendar so jim v drugem delu igralci Zavod Tivoli dali tri gole in zmagali 4:3. Tako so igralci Ca-nona zasedli četrto mesto. Vse tri zadetke je na tej tekmi dosegel Janez Prvinšek, ki je bil tudi najboljši igralec na tekmi. Za ekipo Canon so na Dnevnikovem turnirju nastopili naslednji igralci: Niko Mikuž, Zvone Pri-stavec, Janez Doljšak, Jože De-bevc, Miro Mejač, Boris Mejač, Janez Prvinšek, Matjaž Petkov-šek in Marko Zalar. Vodja ekipe je bil Bojan Čebela. Rezultati: 1. kolo: Canon : Iskra 3:2 2. kolo : Canon : Partizan Šentvid 4:3 3. kolo: Canon : Rif-Raf 6:3 4. kolo: Canon : Nevlje 3:1 Osmina finala: Canon. : Ko- munalec 2:0 Četrtfinale: Canon : Kroniki (Medvode) 6:0 Polfinale: Canon : Lira 0:5 Za tretje mesto: Canon Zavod Tivoli 3:4 (3:1) JANEZ MAJER I ALPINISTIČNE NOVICE I Plan dela AO Vrhnika za leto 198< Osnovno izhodišče pri izdelavi plana za leto 1986 je predvsem težnja, da se organiziramo inpodredimo temu režimu. Potrebno je prepovedati vsako dejavnost, pri kateri niso zagotovljeni minimalni varnostni pogoji. V ospredju mora biti vsekakor varnost posameznika, kajti število smrtnih primerov je na žalost preveliko. Nevarnost v alpinistični dejavnosti se z več treninga in boljšo opremo zmanjša, hkrati pa se razširijo meje dosegljivega. Z vzgojo in odgovornim delom si lahko pridobimo neprecenljiv kapital, kajti samo kvalitetno izvedeni začetniški tečaji in daljno usmerjanje članov so ločnica pri dvigu splošne ravni vse večjega števila obiskovalcev naših gora Napredek v panogi nas nenehno prehiteva tako časovno kot tudi glede tehnične opremljenosti. Zaostanek bomo poskušali premostiti s permanentnim izpopolnjevanjem na tehničnem, Zl fizičnem in moralnem področju in hkrati težili h kakovostnemu vrhu v alpinizmu. Poudarek v letu 1986 je na strokovnosti, ustrezni tehnični opremljenosti in izvedbi kvalitetnih in težavnih vzponov V:j n gorah. žl V plan dela za leto 1986 smo vključili sledeče aktivnosti: — izvedba Alpinistične šole za leto 1986 — ureditev plezalnega vrtca v Močilniku (obnovitvena dela; na elementih za vmesno varovanje — ureditev stojišč in menjava klinov) — strokovno usposabljanje kadrov (nazivna stopnja alp inštruktor) — izvedba letnega in zimskega alpinističnega tabora (letni v Tamarju, zimski na Vršiču) a — izvedba c'^pnin piezalnih tur (Vrata, Tamar, Jezersko, 4 Osp, Kamniška Bistrica) — vzponi posameznih navez v letnih in zimskih razmera! — pomoč pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega program* PD Vrhnika — Udeležba'P.S d&SVfiSrfi prvenstvu v skaloplezanju — sodelovanje v enoti CZ pri reševalnih akcijah z višin — organizacija odprave v tujino (DOLOMITI '86) — organizacija predavanj za širšo javnost (predavanje vr hunskih alpinistov o odpravah v tuja gorstva) V srednjeročnem obdobju načrtujemo razširitev članstva AC Vrhnika, prizadevali si bomo pridobiti kategorizacije v perspek tivni in republiški razred, skušali bomo slediti napredku v pa nogi in poskušali organizirati zahtevnejše odprave v tuja gorstva AO VRHNlM ' Načelnik: Stojan Ru* S d 1 1 I Poročilo o delu odseka za V letu 1985 je bilo 8 aktivnih članov (samo alpinisti in pripravniki), vseh članov skupaj pa 14. Pri PZS je bilo registriranih 8 članov. Alpinistično šolo smo julija končali z izpiti, ki jih je opravilo 9 članov; 4 za alpiniste, 5 pa za pripravnike. V maju je en član opravil tudi izpit z a al pinističnega inštruktorja. Z občinskim oddelkom ljudske obrambe smo ustanovili posebno tehnično enoto za reševanje iz visokih zgradb in s prikazom reševanja sodelovali na občinskem obrambnem dnevu. S tem oddelkom smo sodelovali alpinističnega leto 1985 Vse leto smo sodelovali tudi t MOPD Vrhnika. Skupaj z njimi smo organizirali in vodili izlete, tabor in pomagali pri delovni akcijah, PD Vrhnika. Do 30. 11. 1985 so člani A<3 Vrhnika opravili skupaj 219 tuf' .od tega odpade na slapove 47, oziroma na ves zimski del dejav posti 72 tur (grape, zimski pri' stopi, turni smuki), 147 pa je bil° opravljenih vzponov v kop*1' sksli ' To je na aktivnega član3 povprečno 28, ha vse člane p* 17 vzponov. Plezali smo samo v domačih gorah ter v Ospu in Pa'B klenici. JANUAR 1955 NAŠ ČASOPIS v 0- v-or a-e-o-no Ski ne ek' pa jor IKJ Rus garsonjera ali enosobno eno ali enoinpolsobno enoinpol ali dvosobno dvo dvoinpol ali Mgjjjpjg doZWke9a nadalin)e9a aana ss stanovanjska površina poveča največ 7. aen Izjemoma se od površinskih standardov iz prejšnjega člena tega pravilnika lahko odstopi v izjemnih primerih, ko družinske razmere narekujejo odstopanje od njih (tri generacije v družini, težja bolezen i.t.d.), vendar odstopanje ne sme biti večje, kot je 30 % večji Površinski standard glede na število članov takega gospodinjstva. V. LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJE PRAVICE ZA SOLIDARNOSTNO STANOVANJE 8. člen Vsak upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico za solidarnostno stanovanje, razen ^ravičencev iz 9. člena tega pravilnika mora prispevati lastno udeležbo, upoštevaje: — vrednost stanovanja, — socialnoekonomski položaj upravičenca. 9. ' člen Lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega si£ lovanja ni dolžan prispevati: — upravičenec, katerega skupni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 50 % poprečnega mesečnega OD v SRS v letu pred vselitvijo (55 samski občani), — zakonec, ki pridobi pravico za solidarnostno stanovanje zaradi smrti zakonca ali po razvezi, — upravičenec, ki se preseli v manjše stanovanje, — upravičenec, ki se seli zaradi rušitve, elementarnih nesreč, spremembe namemb-°sti, prenove in podobno. 10. člen i?a lastno udeležbo pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja se štejejo lastna sredstva Namensko privarčevana sredstva oziroma pridobljen kredit za ta sredstva. Idi Z ijirni ete, j/nif AO tur. 47, jjav pri' bil" opni lan« 3 pa no" pa-. 11. člen J-astna udeležba se izračuna v % od vrednosti stanovanja.ugotovljeni po pravilniku o ,*rilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem toč-anja (Ur. list SRS štev. 25*1). 12. člen J*a izračun lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem staranju se upošteva naslednjo lestvico: ha Pn' meseoni dohodek ^družinskega člana izračunan y ?>od poprečnega mesečnega OD v preteklem letu i % udeležbe občana v vrednosti stanovanja aii'družine z dvema <>č člani 50% 50% do 55% r255% do 60% 50% do 65% ^65% do 70% do 55% nad 55% do 60% nad 60 % do 65 % brez udeležbe 1 2 3 4 V 13. člen lljOsnovo za izračun skupnega mesečnega dohodka na člana družine se štejejo vsi do-jjr in prejemki gospodinjstva. prvega odstavka tega člena štejemo: dohodek Iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugegadela, vse oblike nadomestil, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in so-cialnovarstvene pomoči. 14. člen V primerih, ko upravičenec ali družina živi v težjih materialnih razmerah, kot to izkazujejo dokazila odohodkih in prejemkih upravičenca in njegovih družinskih članov, ga lahko odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti deloma ali v celoti oprosti plačila lastne udeležbe. Sklep odelnem ali popolnem oprostilu lastne udeležbe sprejme odbor na podlagi vloge upravičenca po poprejšnjem imenovanju Centra za socialno delo občine Vrhnika. Za težje mateiralne razmere se šteje: — če je upravičencu priznana stalna družbena pomoč, — daljša bolezen — telesna nezmožnost ali duševna prizadetost, — elementarna nesreča, — drugi povečani izdatki družine, vezani za zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb. 15. člen Lastno udeležbo mora upravičenec do solidarnostnega stanovanja vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo. 16. člen Tisti upravičenci, ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo in v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek. Odbor za solidarnost sklopa o odločitvi plačila lastne udeležbe in določi rok za odložitev plačila, ki ne more biti daljši od dveh let. Višina lastne udeležbe je v tem primeru določena v znesku in kriteriji h, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj lastne udeležbe. 17. člen Viogo za delno ali popolno oprostitev lastne udeležbe oziroma za odložitev vplačila lastne udeležbe vložijo upravičenci po prejemu odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja na odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti Vrhnika. Vloga mora vsebovati vse dokumentirane podatke, ki lahko vplivajo na pozitivno odločitev odbora za oprostitev ali odložitev plačila lastne udeležbe. 18. člen Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice za solidarnostno stanovanje je vračljiva in se vrne po 10 letih v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero. 19. den Lastno udeležbo za posameznega upravičenca izračuna na podlagi podatkov o višini skupnih dohodkov gospodinjstva upravičenca iz preteklega leta, vrednosti stanovanja in lestvice 12. aena tega pravilnika strokovna služba stanovanjske skupnosti. Izračun lastne udeležbe potrdi odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti. 20. aen Na podlagi odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja sklene stanovanjska skupnost Vrhnika z vplačnikom lastne udeležbe posebno pogodbo. Denarna sredstva lastne udeležbe za solidarnostno stanovanje po tem pravilniku se vplačajo na poseben račun stanovanjske skupnosti Vrhnika za sredstva solidarnosti. 21. aen Imetnik stanovanjske pravice za solidarnostno stanovanje, ki se izseli iz solidarnostnega stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen do povrnitve sredstev lastne udeležbe v 30 dneh od dneva izročitve praznega stanovanja. Če so bile v zapisniku o prenosu stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti, ki ji h je dolžan odpraviti vplačnik-imetnik stanovanjske pravice, začne 30-dnevni rok teči od dneva, koje vplačnik-imetnik stanovanjske pravice odpravil ugotovljene pomanjkljivosti. VI. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DO- DELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA 22. aen Vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da upravičenec in osebe, ki z njim stalno stanujejo, niso imetniki stanovanjske pravice ali so imetniki neprimernih stanovanj, — da ima imetnik stalno bivališče na območju občine Vrhnika, — da upravičenec oziroma njegova družina ali aani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja — da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred zbiranjem vlog živeli skupaj v hiši oziroma stanovanjih, — da upravičenec oziroma kateri od članov gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše, — da socialne razmere upravičenca oziroma člana njegovega gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, — da upravičenec ali za delo sposoben aan njegove družine ni neupravičeno nezaposlen. VII. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOTNEGA STANOVANJA 23. člen Poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja je neprimerno stanovanje, ki ga uporablja upravičenec. Stanovanje ni primerno: — če stanovanjska površina na aana gospodinjstva ne presega standardov iz 6. oz. 7. člena tega pravilnika, — če stanovanje ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja), — če gre za souporabo stanovanja, — če je nefunkcionalno (stropi nad 3 kv. m višine, vhod v stanovanjski prostor iz hodnika, ki je v souporabi ali neposredno iz dvorišča, ki ima nefunkcionalne no,"o,MBj. 24. člen Kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja se štejejo tudi socialne razmere upravičenca in njegove družine: — če stvarni mesečni dohodek na samskega upravičenca ne presega 60 % čistega OD na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — če stvarni mesečni dohodek na družinskega aana v družinah z dvema ali več člani ne presega 45 % čistega OD na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem leto, — če stvarni mesečni dohodek na družinskega čjap.a pri mladih družinah ne presega 65 % čistega OD na delavca y SR Sloveniji v prejšnjem letu, ~~ §8 pCoeone razmere bistveno poslabšujejo socialne razmere družine (daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zaradi nezmožnosti za delo idr.) Omejitve pri višini dohodka ne veljajo za upokojence in invalide, ki pridobijo stanovanje iz sredstev za stanovanjsko graditev SPIZ in za borce NOV. Za mlado d ružino se šteje d ružina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni starejši od 30 let. VIII. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELI- TEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 25. člen Stanovanjska skupnost občine Vrhnika upošteva pri sestavi prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj naslednja glavna merila: — oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegovo gospodinjstvo, — socialno materialni položaj občana in njegovega gospodinjstva, — skupni dohodek občana in njegovega gospodinjstva. 26. člen Merila iz prejšnjega aena tega pravilnika so ovrednotena z naslednjim številom točk: OCENA STANOVANJSKIH RAZMER skupaj največ skupaj največ Stanovanjsko razmerje (status) a) podstanovalec z družino b) stanuje z družino pri starših oziroma sorodnikih c) stanuje z družino v prostorih: — ki se po zakonu štejejo za najnujnejše prostore — kot sostanovalec č) imetnik stanovanjske pravice za neprimerno stanovanje Vsako leto bivanja pod točko a, b, c, č se poveča za 10 točk, vendar do največ 50 točk 670 točk 300 točk 250 točk 230 točk 200 točk 100 točk B. Neprimerne stanovanjske razmere a) bivanje v stanovanju, ki je staro: od 0 do 20 let od 20 do 40 let od 40 do 60 let od 60 do 100 let nad 100 let skupaj največ 370 točk Otočk 10 točk 40 točk 50 točk 320 točk Pri točkovanju stanovanj, starih nad 100 let, se s 320 točkami točkujejo . samo stanovanja, ki niso bila prenovljena. b) bivanje v stanovanju: 1. ki je nekomfortno — ki je brez kopalnice — ki je brez WC — ki je brez tekoče vode — ki je brez kuhinje 2. kjer so nekateri prostori v souporabi: — souporaba kuhinje — souporaba WC — souporaba spalnice — souporaba kopalnice 3. ki ni funkcionalno — visoki stropovi (nad 3 m) — podstrešno (vsaj 30 % mansarde) največ 320 točk največ 70 točk 10 točk' 20 točk 20 točk 20 točk največ 50 točk 10 točk 10 točk 20 točk 10 točk skupaj največ 70 točk 10 točk — kletno (1 m pod nivojem) — vhod v posamezne prostore z dvorišča — vhod v posamezne prostore s hodnika, ki je v souporabi — nefunkcionalne površine 4. ki je vlažno skupaj največ — delno vlažno (do 20 %) — v celoti (nad 75%) — zamaka (podstrešno) 5. ki je temno — delno — popolnoma (v celoti) 6. ki je utesnjeno garsonjera ali soba garsonjera ali soba garsonjera ali soba garsonjera ali soba garsonjera ali soba enosobno stanovanje 2 aana 3 Sani 4 aani 5 članov 6 aanov 3 osebe 4 osebe 5 oseb 6 oseb skupaj največ skupaj največ — enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje 4 osebe 5 oseb 6 oseb 30 točk 20 točk 30 točk 10 točk 30 točk 10 točk 30 točk 20 točk 20 točk 10 točk 20 točk 80 točk 40 točk 50 točk 60 točk 70 točk 80 točk 30 točk 40 točk 50 točk 60 točk 10 točk 20 točk 30 točk — dvo ali trisobno stanovanje 5 oseb 6 oseb 7. ki je vzdrževano — se slabo vzdržuje — se vzdržuje in je čisto — se zelo dobro vzdržuje in je čisto — se zelo dobro vzdržuje in je zelo čisto vanj je bilo vloženo dodatno delo prosilca 10 točk 22 točk skupaj 150 točk Otočk 50 točk 100 točk 150 točk II. SOCIALNI POLOŽAJ PROSILCA IN NJEGOVE DRUŽINE 1. Zdravstveno stanje občana in njegove družine največ 160 točk — težja invalidnost (I., II. stopnja) 40 točk — duševno ali telesno prizadeti otroci 40 točk — trajna ali ponavljajoča se obolenja, na katera vpliva nepr. stanovanje 20 točk — ostala trajna ali ponavljajoča se obolenja otrok 10 točk 2. Samohranilstvo največ 40 točk — za 1 otroka 20 točk — za 2 otroka 30 točk — za 3 ali več otrok 40 točk 3. Ločeno življenje (zakoncev) . 20 točk 4. Delovna nezmožnost za vsakega člana gospodinjstva 30 točk 5. Skupna delovna doba — za vsako leto nad 2 leti d. d. se točkuje po 5 točk (največ) 50 točk 6. Skupna doba bivanja v občini — za vsako leto bivanja v občini nad 5 let 5 točk, vendar skupno največ 100 točk III. SKUPNI DOHODEK OBČANA IN NJEGOVEGA GOSPODINJSTVA skupno največ 80 točk družine • manj kot 30 % • nad 30 do 35% ■ nad 35 do 40% nad 40 do 45% nad 45 do 50% nad 50 do 55% nad 55 do 60% nad 60 do 65% samski občani 45% 45 do 50% 50 do 55% 55 do 60% 80 točk 70 točk 60 točk 50 točk 40 točk 30 točk 20 točk 10 točk Pri enakem številu točk ima prednost ori dodelitvi stanovanja prosilec, ki ima najnižji skupni mesečni dohodek na člana družine, ki dalj časa živi v neustreznem stanovanju, ki ima večje število mladoletnih otrok in je dalj časa zaposlen v občini. IV. f V. LASTNIŠTVO STANOVANJA, STANOVANJSKE HIŠE, POČITNIŠKE HIŠE ALI DRUGE NEPREMIČNINE — če je prosilec ali kdo od članov njegove družine lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše na območju občine, se mu od skupnega števila točk odšteje 1000 točk. — če je prosilec lastnik premičnine ali nepremičnine, ka+Rr« VTSdnost je v višini pripadajočega stanovanja, ss mu od skupnega »tsvila točk odšteje 800 točk, — lastniku počitniške hiše se o* skupnega števila točk odšteje 1000 točk. IX. NAČIN ZSJRANJA VLOG ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STA- NOVANJ 27. člen Upravičence do solidarnostnih stanovanj se ozbiranju vlog obvesti z objavo v občinskem glasilu Naš časopis. Obvestilo, ki ga oblikuje dobar za solidarnost skupščine stanovanjske skupnosti, seznani upravičence zlasti o naslednjih zadevah: — o spiošnih in posebnih pogojih za pridobitev solidarnostnega stanovanja, — o osnovnih podatkih, kijih morajo posamezni upravičenci navesti v vlogi, — z mestom zbiranja vlog, — z rokom za zbiranje vlog, — s potrdili, ki jih morajo upravičenci priložiti vlogi. 28. člen Občani in družine, ki želijo pridobiti solidarnostno stanovanje, morajo vložiti v roku, ki je določen z objavo, vlogo, opremljeno z zahtevanimi potrdili na odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti Vrhnika in sicer: — delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in DS prek svoje TOZD (DS), — delavci, zaposleni pri obrtnikih, preko odgovarjajočega odbora sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, — upokojenci prek društva upokojencev, — invalidi in drugi občani, ki prejemajo stalno družbeno pomoč, prek Centra za socialno delo, — vsi drugi občani prek krajevne skupnosti. TOZD in druge organizacije morajo oddati vloge odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti v roku, ki je naveden v objavi. Predhodno pa morajo ugotoviti upravičenost delavca oziroma občana za dodelitev solidarnostnega stanovanja. 29. člen Borci NOV in vojaški vojni invalidi vložijo vloge na občinski odbor ZZB NOV. 30. člen Strokovna služba SIS Vrhnika prouči utemeljenost dospelih vlog, zlasti, če prosilci izpolnjujejo pogoje, navedene v 22. in 23. členu tega pravilnika, opremljenost vlog z zahtevanimi potrdili ter razvrsti vloge, po kategorijah prosilcev oz. upravičencev. Strokovna služa S IS obvesti prosilce o morebitni potrebi po dopolnitvi vloge, popolne vloge pa odstopi odboru za solidarnost. X. OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA 31. člen - Odbor za solidarnost odstopi vloge komisiji za ogled stanovanjskih razmer upravičencev. Komisijo za oglede stanovanjskih razmer imenuje odbor za solidarnost, sestavljajo pa jo: — po en član delegat zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, — po en član predstavnik Centra za socialno delo, — po en član predstavnik KS, v kateri upravičenec prebiva oz. se opravi ogled, — strokovni delavec skupne službe (stanovanjski referent). Komisija sestavi o svojih ugotovitvahzapisnik o opravljenem točkovanju v skladu z določilom 26. člena tega pravilnika, v dveh izvodih. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod se po opravljenem ogledu izroči prosilcu za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Zapisnik komisije je osnova za uvrstitev prosilca na prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj. 32. člen Po opravljenem komisijskem ogledu stanovanjskih in drugih razmer prosil- cev odbor za solidarnost prouči vse vloge prosilcev, pregleda mnenja organizacij iz 28. člena tega pravilnika k posameznim vlogam ter komisijski zapisnik o točkovanju stanovanjskih in drugih razmer prosilcev. Odbor zavrne tiste vloge, ki niso opremljene z ustreznimi potrdili, kakor tudi tiste, ki so glede na objavo pomanjkljive, če jih prosilci na pismeni poziv niso dopolnili. Pri proučevanju vlog odbor sodeluje s Centrom za socialno delo in skupnostjo socialnega varstva občine. 33. člen Odbor najkasneje v roku 60 dni po končanem roku, navedenem v objavi o zbiranju vlog, sestavi osnutek prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj in ga objavi v občinskem glasilu Naš časopis ter navede rok za javno razpravo, ki ne more biti krajša od 30 dni. XI. POSTOPEK ZA SPREJEM PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 34. člen Zbor uporabnikov po 30-dnevni javni obravnavi o osnutku prednostnega vrstnega reda le tega sprejme skupaj s pripombami iz javne razprave. Odbor za solidarnost posebej seznani zbor uporabnikov tudi z listo prosilcev, katerih vloge so bile zavrnjene kot neupravičene, inz razlogi za zavrnitev teh vlog. 35. člen Ob sprejemu prednostne liste upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj sklepa zbor uporabnikov na predlog odbora za solidarnost tudi o številu stanovanj, ki jih dodeli posameznim kategorijam proslilcev. 36. člen Zbor uporabniko v lahko pri sklepanju o prednostnem vrstnem redu pred dokončno potrditvijo prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj, na podlagi dokumentiranega predloga delegacij posamezne prosilce vključi ali izključi iz končnega prednostnega vrstnega reda. 37. člen Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi v občinskem glasilu Naš časopis in sicer najkasneje v 30 dneh po sprejemu. . Potrjen vrstni red obsega le tiste prosilce posameznih kategorij, ki jim bo na podlagi sklepa dodeljeno solidarnostno stanovanje. Prosilce, ki se niso uvrstili na prednostni vrstni red, obvesti o tem strokovna služba in se na to lahko pritožijo v roku 30 dni na sodišče združenega dela. 38. člen Prednostni vrstni red, potrjen na seji zbora uporabnikov, se ne more spreminjati, razen v primeru, ko so se bistveno spremenili pogoji, ki so bili odločilni za uvrstitev na prednostni vrstni red. V takem primeru pripravi odbor za solidarnost nov predlog, ki ga mora potrditi zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Prednostni vrstni red se uporablja do novega zbiranja vlog, ki pa mora biti najkasneje v dveh letih po objavi prednostnega vrstnega reda. XII. POSTOPEK ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA 39. člen Solidarnostna stanovanj se dodeljujejo upravičencem po objavljenem prednostnem vrstnem redu. Solidarnostno stanovanje se dodeli z odločbo, ki jo izda odbor za solidarnost, po pooblastilu pa tudi strokovna služba (tajnik SSS). Pred vselitvijo v stanovanje mora upravičenec skleniti posebno pogodbo o vplačilu lastne udeležbe, če je to dolžan plačati. 40. člen Odločba o dodelitvi solidarnostnega stanovanja mora biti izdana najmanj 30 dni pred vselitvijo v solidarnostno stanovanje. 41. člen Stanovanjska skupnost lahko dodeli upravičencu, ki se je uvrstil na prednostni vrstni red, poleg novih solidarnostnih stanovanj tudi solidarnostna stanovanja, ki so jih izpraznili drugi imetniki stanovanjske pravice. 42. člen ZoperodiOČbC C dodelitvi solidarnostnega stanovanja lahko upravičenec, ki mu je bila odločbaiždana, vloži utjCVOr. Ugovor mora vložiti na zbor uporabnikov skupščine v 15 dneh po prejemu odločbe. 43. đen V primeru, da upravičenec v roku iz prejšnega člena tega pravilnika ne ugovarja zoper odločbo ali da takoj podpiše izjavo, da se pravici ugovora odpove, postane odločba pravnomočna. A,'!! IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI 44. člen V primeru požarov, povodnji in drugih naravnih nesreč lahko odbor za solidarnost dodeli prizadetim občanom solidarnostno stanovanje za določen ali nedoločen čas. O takem izjemnem reševanju stanovanjskega vprašanja in o dodelitvi solidarnostnega stanovanja odbor na prvi seji obvesti zbor uporabnikov. XIV. NALOGE STROKOVNE SLUŽBE PRI IZVAJANJU DOLOČIL TEGA PRAVILNIKA 45. člen Strokovna služba ima pri izvajanju določil tega pravilnika zlasti naslednje naloge: — pripravlja delovno gradivo za finančni načrt združenih sredstev solidarnosti, — predlaga odboru za solidarnost pogodbe za nakup stanovanj v skladu s standardi, — pripravlja predloge za oprostitev plačila lastne udeležbe in jih predlaga odboru za solidarnost, . — oblikuje besedilo za obvestilo o zbiranju vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — pomaga prosilcem pri izpolnjevanju in kompletiranju vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — prouči utemeljenost dospelih vlog in prosilce obvešča o eventualni potrebi po dopolnitvi vlog, — pripravi delovni osnutek prednostnega vrstnega reda in ga posreduje odboru za solidarnost, — na podlagi sklepa zbora uporabnikov pripravi besedilo prednostnega vrstnega reda za objavo, — pripravi strokovne osnove za zamenjavo solidarnostnih stanovanj, — pripravi strokovne osnove za izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj, — pripravlja informacije, poročila in drugo po sklepu odbora ali zbora uporabnikov, ki se nanaša na vsebino tega pravilnika, — sodeluje v komisiji za ogled stanovanjskih in drugih razmer prosilcev, — opravlja vsa administrativno tehnična in druga opravila v zvezi s solidarnostjo. XV. PRISTOJNOST ODBORA ZA SOLIDARNOST IN ZBORA UPORABNI- KOV PRI IZVAJANJU DOLOČIL TEGA PRAVILNIKA 46. člen Odbor je pristojen, da obravnava in sklepa zlasti o naslednjih zadevah: — pripravlja predlog finančnega načrta združenih sredstev solidarnosti, — sklepa o oprostitvi plačila lastne udeležbe, — sklepa o odložitvi plačila lastne udeležbe, — sklepa o višini lastne udeležbe, — oblikuje osnutek prednostnega vrstnega reda, -. seznanja zbor uporabnikov o prosilcih, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev solidarnostnega stanovanja — pripravi predlog spremembe prednostnega vrstnega reda, če se bistveno spremenijo pogoji upravičencev, — skrbi za zamenjavo solidarnostnih stanovanj, — daje predlog za izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj, — obravnava in sklepa o drugih zadevah v zvezi s solidarnostnimi stanovanji. 47. člen Zbor uporabnikov je pristojen, da odloča zlasti o naslednjih zadevah: — Sprejme prednostni vrstni red, — ponovno obravnava in sklepa o spremembi prednostnega vrstnega reda, če se bistveno spremenijo pogoji upravičencev, — sklepa o izjemnem reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti, — o tolmačenju spornih vprašanj iz tega pravilnika, — o prenovi stanovanj iz sredstev solidarnosti, — o drugih zadevah, za katere meni, da jih mora obravnavati v zvezi s tem pravilnikom. XVI. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 48. člen Odbor za solidarnost lahko odobri zamenjavo solidarnostnega stanovanja zlasti naslednjim upravičencem: — starejšim in bolnim občanojn z namenom, da pridobijo stanovanje, ki živijo v težkih materialnih razmerah, z namenom, da se jim omogoči pridobiti starejše stanovanje z nižjo stanarino oz. obratovalnimi stroški, — občanom, ki imajo nadstandardno stanovanje, za pripadajoče jim standardno stanovanje. Prednost pri zamenjavah imajo tiste zamenjave, s katerimi se rešuje hkrati več vlog za zamenjavo. Pri zamenjavah se lahko upošteva tudi stanovanja, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost. Solidarnostna stanovanja se lahko zamenja tudi s stanovanjem, s katerim razpolaga TOZD (DS). 49. člen Vsaka zamenjava stanovanj mora biti javna. Za javnost skrbi odbor za solidarnost. Po potrebi pripravi odbor za solidarnost prednostni vrstni red zamenjav. V javnem obvestilu o zamenjavah med solidarnostnimi upravičenci se udeležence seznani: — s podatki o stanovanjih, ki pridejo v poštev za zamenjavo, — mesto zbiranja vlog, — rok za zbiranje vlog, — dokazila, ki morajo biti priložena vlogi, — druga pojasnila. 50. člen Pri zamenjavi solidarnostnih stanovanj s stanovanji, s katerimi razpolaga TOZD (DS), mora stanovanjska skupnost zagotoviti, da se vrednost solidarnostnega sklada ne bo zmanjšala. 51. člen Solidarnostna stanovanja se v nobenem primeru ne morejo zamenjati s stanovanji v zasebni lasti. 52. člen O zamenjavah poroča odbor za solidarnost najmanj enkrat letno zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Zbor uporabnikov daje k zamenjavam soglasje v primeru, ko gre za zamenjave med stanovanji, ki niso last solidarnosti. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 53. člen Solidarnostna stanovanja se smejo po izpraznitvi dodeliti le upravičencem, ki so uvrščeni na prednostno listo oz. ki se jim izjemno rešuje stanovanjsko vprašanje. 54. člen Solidarnostno stanovanje, dodeljeno na podlagi tega pravilnika, smejo uporabljati le imetnik stanovanjske pravice in člani njegove družine. Imetnik stanovanjske pravice stanovanja ne sme zamenjati ali kako drugače z njim razpolagati brez soglasja stanovanjske skupnosti. 55. člen Obveznosti imetnika stanovanjske pravice so določene z zakonom o stanovanjskih razmerjih in samoupravnimi akti skupnosti stanovalcev. 56. člen Za mlade družine, ki so pridobile solidarnostno stanovanje za določen čas, ostanejo v veljavi določila odločb oz. pogodb, s katerimi so pridobile stanovanjsko pravico za določen čas. Mlade družine so dolžne po preteku roka iz prvega odstavka tega člena izprazniti solidarnostno stanovanje. 57. člen Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti razpravlja in sklepa o primeru vsake mlade družine, ki do roka v pogodbi ne izprazni solidarnostno stanovanje. Rok za izpraznitev se lahko podaljša največ za 3 leta. 58. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodelitev stanovanj iz sredstev solidarnosti, sprejet na skupščini SSS Vrhnika, dne 9. 12. 1981. 59. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Vrhnika, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Našem časopisu. Vrhnika, januar 1986 »ri- to Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine Vrhnika v letu 1986 r/r* I. KLJUČNI CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1986 S to resolucijo delovni ljudje in občani občine Vrhnika opredeljujemo temeljne usmeritve in naloge za uresničevanje ciljev in nalog iz Dolgoročnega plana občine do leta 2000. Naloge za leto 1986 oblikujemo na podlagi Dogovora o temeljih družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 ter načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Z realizacijo ciljev, opredeljenih v navedenih dokumentih bomo v prvem letu novega srednjeročnega obdobja nadaljevali z odpravljanjem vzrokov neugodnih gospodarskih razmer in ustvarjali pogoje za nadaljnjo krepitev materialnega in družbenega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov. S tem bomo zagotavljali nadaljnji gospodarski razvoj občine in prevzeli del nalog in odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih nalog v SR Sloveniji in za razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti kot celote. Izhajajoč iz navedenega so ključne naloge v letu 1986 predvsem naslednje: 1. Povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje in z nadomeščanjem uvoza povečanje neto deviznega učinka. Pri tem se bomo zavzemali, da se v izvoz vključijo tudi OZD, ki še ne izvažajo, pa imajo za to pogoje in možnosti. 2. Povečanje obsega in kakovosti proizvodnje z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, ki so bile povečane z investicijskimi vlaganji v preteklem obdobju, sredstva akumulacije pa vlagati v tehnološko posodobitev proizvodnje za hitrejše prilagajanje proizvodnih programov zahtevam domačega in tujega trga. Pri tem je potrebno dosledno izvajati sprejeti program varčevanja s surovinami in predvsem z energijo ter ustrezno vzpodbujati in motivirati delavce za tako varčevanje. Krepiti je treba vlogo znanosti in izobraževanja, uveljavljanje domačega znanja ter vzpodbujati inovacijsko dejavnost, j OdoravijanjS vzroke*.' inflacije, zlasti odpravljanje vzrokov izgub ali motenj v po- slovanjuOZD ter ustvarjanje pSgSJSV tSt n$3 rast c^r>- ,. fc.. 4. Doseči ugodnejšadelitvena razmerjadohodka ter z uveijaviivijG SIStSrn2i.,aitve osebnih dohodkov v skladu z delovnimi in gospodarskimi rezultati povečati delež akumulacije v dohodku, da bi se ta po padcu v letu 1985 čimbolj približal deležu iz leta 1984. 5. Prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku. f>. Nadaljevanje dohodkovnega povezovanja v reprodukcijske verige ter vzpodbujanje zdtu'ŽSvania sredstev za razširjeno reprodukcijo. 7. Zagotovitev izvajanja spišete"? minimalnega programa čiščenja odpadnih voda in pospešitev aktivnosti za zmanjšanje onesnaževanja C,^C.';2. II. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE VRHNIKA V LETU 1986 Na materialni razvoj občine bodo v letu 1986 vplivale možnosti pri ustvarjanju dohodka in njegovem razporejanju ob upoštevanju obveznosti, ki jih ima republika Slovenija in Jugoslavija za odplačilo dolga v tujini, pa tudi razvoja svetovnega gospodarstva. Z doslednim izvajanjem nalog in ciljev, opredeljenih v I. delu te resolucije, zlasti z večjo proizvodnjo in izvozom ob večji ekonomičnosti v poslovanju ter gospodarnejši uporabi družbenih sredstev, zlasti še obratnih, bo predvidoma možno doseči naslednje stopnje gospodarske rasti: — rast družbenega proizvoda — realno za 3,0 % — rast dohodka — nominalno 55,0 % — rast industrijske proizvodnje 1,5 % — rast zaposlovanja 2,6 % — rast izvoza na konvertibilno področje 7,8 % — rast uvoza -2,0 % — stopnja pokritja uvoza z izvozom 125,0 % — rast produktivnosti dela 1,0 % — sredstva za osebne dohodke — bruto 55,0 % — sredstva za skupno in splošno porabo 55,0 % Razporejanje dohodka in sredstev za zadovoljevanje osebnih skupnih in splošnih potreb Ob predvideni rasti družbenega proizvoda v občini 3 %, k čemer bo največ prispevalo produktivno zaposlovanje, rast industrijske proizvodnje in povečana produktivnost deia, bo znašala nominalna rast dohodka 55 %. Politiko ustvarjanja, razporejanja in delitve dohodka bomo opredelili v začetku leta v planskih aktih OZD in delovnih skupnosti. V družbenopolitični skupnosti, v SIS in v OŽD bomo ponovno pretehtali vse zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti, ki bremenijo dohodek in ocenili učinke porabe teh sredstev ter zagotovili njihovo usmerjanje za ključne razvojne naloge. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v OZD bodo v globalu rasla skladno z rastjo doseženega dohodka in drugimi kakovostnimi kazalci. Postopno bomo usklajevali osebne dohodke delavcev na področju negospodarstva, predvsem na tistih področjih, ki od povprečja najbolj odstopajo. Sredstva za skupno in splošno porabo bodo v globalu ohranila realno raven, doseženo v letu 1985. Pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bomo neposredno upoštevali usmeritve in metodologijo Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986, opredeljene v točki 7. — Politika osebnih dohodkov. III. URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1986 TER NAČRTA URESNIČEVANJA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE 1. Proizvodnja in izvoz Izhajajoč iz opredelitve, da je povečanje izvoza še vedno ena ključnih razvojnih nalog, se bomo v letu 1986 zavzemali za njihovo povečanje s tem, da se v izvoz poleg lesne in usnjarske industrije ter deloma kemične in elektro, vključijo tudi druge OZD, ki imajo za to kakršne koli možnosti. Ob istočasnem zmanjševanju uvoza iz konvertibilnega področja z nadomeščanjem z domačimi surovinami ali uvozom iz drugih področij, bomo povečali neto devizni učinek. V letu 1986 bomo pospešili razvojne usmeritve v cilju prestrukturiranja obstoječe proizvodnje. Na področju elektroindustrije bomo pospešeno uvajali nove programe profesionalne elektronike in namenske proizvodnje, ki bo poleg tehnološke zahtevnosti programov dvignila tudi akumulativnost. Na področju strojne industrije bomo širili programe specialnih in namenskih nadgradenj ter nadaljevali razvoj in proizvodnjo lesnoobdelovalnlh strojev. Na področju kemične industrije bomo nadaljevali usmeritev v proizvodnjo specialnih smol in lepil, tako za potrebe namenskih proizvodenj, kakor tudi za izvoz. Ostala industrija, ki ni opredeljena kot nosilec prestrukturiranja bo tudi z večjimi vlaganji povečevala produktivnost, boljše izkoriščala surovine, energijo in opremo, zmanjševala onesnaževanje okolja, nadaljevala z razvojem novih artiklov večjih stopenj dodelave za dosego boljših iztržkov, tako na domačem, kakor tudi na tujih trgih. Da bi se cilji in tako zastavljene razvojne usmeritve dosegle, bomo v letu 1986 predvidoma izvajali naslednja vlaganja: Avtomontaža — TOZD Kovinarska — nadomestna gradnja na Kralovšah, namesto obstoječih objektov na Partizanskem taboru. Donit — TOZD Fenoit — modernizacija proizvodnje in predelave duroplastov — zamenjava iztrošene opreme s tehnološko sodobno za proizvodnjo in predelavo specialnih materialov; — skladišče topil — zagotovitev skladiščenja topil po veljavnih predpisih — modernizacija proizvodnje fenolformualdehidnih smol in mletje novovlačnih smol, — ureditev prečrpališča na železniški postaji v Borovnici Iskra — TOZD Antene — nakup proizvodne in razvojne opreme Kmetijska zadruga — odkup zemljišč in priprava projektov za izgradnjo — širitev zorilne kleti za proizvodnjo sira, — zamenjava iztrošene opreme v mlekarni — tekoča naloga, — dopolnitev in zamenjava opreme za predelavo mesa — tekoča naloga LIKO — TOZD Tovarna stolov — regalno skladišče za pripravo in odpremo izdelkov, — rekonstrukcija obstoječe proizvodnje modernega masivnega sedežnega pohištva na lokaciji Borovnica — rekonstrukcija obstoječe proizvodnje kolonialnega in sedežnega pohištva na lokaciji Verd _ □KO — TOZD Tovarna vrat — tekoča vlaganja v opremo LIKO - TOZD Primarna predelava - rekcnštf ttkojja hale na Verdu in Borovnici v cilju namenske izrabe obeh lokacij . LIKO - TOZD Servis energetika - skladišče za pripravo maieT,'2!? na Verdu in Borovnici, — izgradnja potrebnih pripadajočih infrastrukturnih objektov LIKO — TOZD Blagovni promet — širitev prodajne mreže na področju Jugosla-viiS — ,Rkoča naloga pjj 11 tozd Pri VTnHmT ~~ iaaradnia telefonskih kapacitet na območju Rakitne, Loga, Horjula, Rovt, RakekTter krajevnega omrežia na Vrnniki' Borov" niči in Cerknici ŽG — Gradbeno podjetje Ljubljana, enota Vrhnika — II. faza rekonstrukcije Kamnoloma Verd Droga Portorož — TOZD Gosad, e nota Vrhnika — skladiščna hala in prostori za selitev obstoječe proizvodnje Mercator — TOZD Hotel Mantova — adaptacija bifeja Jazon za pridobitev dodatnih 48 sedežev gostinskih kapacitet Obrtnik Borovnica — ureditev skladišča lesa, delovnih prostorov, ograditev zemljišča, širitev delovnih površin, nova zgradba in oprema Avtomerkur — TOZD Servis — razširitev kleparsko-ličarskih del IUV - TOZD Usnjarna: — izkoriščanje odpadne toplote, — pričetek vlaganj za izboljšanje kvalitete ščetin in izboljšanje delovnih pogojev, — črpališče tehnološke vode na Mali Ljubljanici, — tekoča vlaganja v zamenjavo tehnično in tehnološko zastarele opreme, — zagotovitev lastne električne energije, izboljšanje izkoristka goriva in adaptacija kotlovnice, — širitev trgovske mreže — trgovina »Pri lipi«, • — širitev turističnega centra na Ulovki. — začetek vlaganja v skladišče surovin kož — začetek vlaganj v širitev dejavnosti na lokaciji Ljubljana-Vič — začetek vlaganj v gradnjo zbiralnice kož v Tovariševu pri Baski Palanki — vlaganja v računalniško opremo 2. Energetika Potrebe in interese na področju preskrbe z energetskimi viri bomo v občini usklajevali v okviru občinske energetske skupnosti. Dokončana bo raziskovalna naloga, ki bo obsegala analizo stanja in predloge za racionalnejšo rabo vseh vrst energije, predvsem večjih porabnikov. Rešitve, nakazane v tej nalogi bodo tudi v pomoč pri nadaljnjih odločitvah o rabi energije. Še naprej bomo dosledno uresničevali sprejete programe varčevanja energije na vseh ravneh. 3. Proizvodnja hrane in gozdarstvo Po programu urejanja kmetijskih zemljišč v naši občini, bomo v letu 1986 zaključili v letu 1985 pričeta hidromelioracijska dela na 169 ha v Podlipski dolini I, na 91 ha v Podlipski dolini III., na 30 ha v Sinji gorici pa bomo z hidromelioracijskimi deli začeli. Na melioriranih površinah bomo izvedli tudi zložbo zemljišč (komasacijski postopek). — Agromelioracijska dela bomo v skladu z že sprejetimi programi izvedli za paštno košno rabo na 54 ha naPokojišču in vZaplani na 11 ha ter v Smrečju. Navedene prostorsko-ureditvene operacije so podlaga za planirano rast kmetijske proizvodnje v višini 2,5 %. Na že melioriranih površinah bomo organizirali intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo krme in žit. — S setvenim planom 1985/86 predvidevamo posejati pšenico na 65 ha, čeprav znaša obveznost po SS 45ha. — V Bistri bomo nadaljevali z gojenjem borovnic in poskusni nasad povečali še za 1,5 ha. — Sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bomo tudi v letu 1986 prednostno usmerjali v premiranje proizvodnje mesa, mleka, žit in lastne krme ter za financiranje prostorsko-ureditvenih operacij. — Poleg naštetih vlaganj v povečanje proizvodnje hrane bomo v letu 1986 pričeli z I, fazo gradnje Ribogojnice v Bistri. Na področju gospodarjenja z gozdovi bomo glavne poudarke in aktivnosti usmerjali v optimalno izrabo naravnih proizvodnih zmogljivosti in prvenstveno zagotavljali lesne sortimente izvozno usmerjeni lesno-predelovalni industriji. Ob tem bo prednostna naloga tudi sanacija gozdnih sestojev poškodovanih od naravnih ujm H onesnaženja ozračja, varovanju gozdov pred škodljivimi vplivi ter nadaljnjem odpira" ve JANUAR 1986 NAŠ ČASOPIS 4. Zaposlovanje V OZD na območju občine bomo v letu 1986 zaposlili cca 110 delavcev, od tega na Itodročju gospodarstva 99 delavcev, v negospodarstvu pa 11 in sicer največ v enoti Ljubljanske banke 8 delavcev zaradi prehoda na dvoizmensko delo, 2 delavca v Domu upokojencev ter 1 delavec v MZD — TOZD Zdravstvo. V zasebni obrti pa se bo predvidoma zaposlilo 60 novih delavcev oz. nosilcev obrti Nove potrebe bomo v večini pokrili s kadrovskimi štipendisti, nekaj delavcev se bo 'milo iz služenja vojaškega roka, ostale potrebe pa bomo pokrili iz priliva. Ševedno Pa so med deficitarne nepokrite potrebe po nekaterih poklicih (mlekarji, sirarji, elek-Iromehaniki — šibki tok, pa tudi kovinarji). 5. Družbene dejavnosti Na področju družbenih dejavnosti bomo v letu 1986 v globalu ohranili obseg pro-Bramov iz leta 1985. S sanadjo šolskih objektov na Logu in v Borovnid bomo zagotovi ustrezne delovne pogoje zaposlenim in učencem v teh šolah. Na področju telesne kulture in kulture bomo poleg zagotavljanja sredstev za realizacijo sprejetega programa zagotovili sredstva za vzdrževanje objektov po krajevnih skupnosti. Na področju zdravstvenega varstva bomo ohranili doseženo raven zdravstvenega Varstva. Z ukrepi socialne politike bomo zagotavljali socialno varnost skupinam občanov,ki si svoje socialne varnosti ne morejo zagotoviti z delom. 6. Trg In cene Zavzemali se bomo za tako politiko cen, ki bo na osnovi ekonomskih in tržnih zakonitosti krepila kakovostne gospodarske dejavnike. Organizacije združenega dela Itodo cene oblikovale samostojno, odvisno od razmer na trgu. Z aktivnostmi, ki so opredeljene v protiinflacijskem programu bomo odpravljali vzroke visoke inflacije. Nadaljevali bomo z oblikovanjem stalnih blagovnih rezerv v skladu s programom, del sredstev pa namenili za izgradnjo skladiščnih prostorov za te rezerve. Morebitna neskladja na trgu bomo odpravljali z intervendjami iz blagovnih rezerv in sredstvi sklada za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji in porabi hrane. 7. Drobno gospodarstvo Poleg aktivnosti za razvoj drobnega gospodarstva na nivoju Slovenije, kot so ustanavljanje manjših proizvodnih zadrug za hitrejše vključevanje v mednarodno menjajo, ugodnejši bančni pogoji za razvoj storitvene obrti, ukrepa davčne politike, ki naj spodbudijo vlaganja v nove in obstoječe enote drobnega gospodarstva za visoko tehnologijo in usmeritev v izvoz; bomo v občini Vrhnika v letu 1986 odkupili in pripravili zemljišča za obrtno cono, tako za potrebe širitve obstoječe obrti v občini, kakor •udi za nosilce obrti od drugod. Za večje povezovanje gospodarstva z drobnim gospodarstvom bomo stimulirali tudi z olajšavami pri davku iz dohodka TOZD. S spremembo zakona o obrtni dejavnosti bodo dane možnosti večjega zaposlovanja, tako v skupnih obratovalnicah, kamor tudi pri ostalih nosilcih obrti. Pogoji bodo Natančneje opredeljeni v občinskem predpisu. 8. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo a) področje stanovanjskega gospodarstva V letu 1986 bomo zgradili stanovanjski blok V-1 na Vrtnariji z 39 stanovanji. Pričeli bomo graditi stanovanjski blok V-2 z 31 stanovanji in stanovanjski blok B-12 s 15 stanovanji. V skladu s programom prenove bomo prenovili 5 stanovanj s čimer bomo izboljšali stanovanjski standard v starejših stanovanjskih objektih. Na področju gospodarjenja s stanovanji bomo oblikovali sltanarine tako, da bomo dosegli tako stopnjo stanarine, ki bo zagotavljala vsaj 65 % ekonomske stanarine, kar pomeni, da bo potrebno povečati stanarine za indeks rasti cen v letu 1985, povedan za 10 %. S takim povečanjem stanarin bomo zagotovili sredstva za povečano amortizacijo in delno izboljšali vzdrževanje stanovanjskih objektov. b) področje komunalnega gospodarstva V letu 1986 bomo na področju Vodooskrbe: — z gradnjo I. skupine objektov in referendumskega programa (gravitacijska oskrba Borovnice, povezovalni cevovod in rezervoar na Logu), — rekonstruirali primarni cevovod na Stari Vrhniki, — pripravili projektno dokumentacijo za varovanje vodnih virov. Za realizacijo navedenih nalog bomo uporabili sredstva samoupravneka in sredstvo Območne vodne skupnosti). Kanalizacije: — izvedli I. skupino povezovalnih kanali zadjskih vodov iz minimalnega programa odvodnjavanja in čiščenja odpadnih vod. Za realizacijo te naloge bomo uporabili sredstva zbrana po posebnem samoupravnem sporazumu iz čistega dohodka organizadj združenega dela, sredstva Območne vodne skupnosti, del nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in sredstva amortizadje. Odvoza odpadkov in urejanje smetišča: — v letu 1986 bomo pripravili idejni projekt novega odlagališča odpadkov v več variantah. Kolektivne komunalne rabe: — vzdrževanje cest, cestnih objektov, ulic, trgov, parkov, zelenic, zimska služba in javna razsetljava bo potekalo po probramih, ki jih bomo sprejeli v Samoupravni komunalno-cestni skupnosti - kolektivna komunalna raba; — obnovili bomo lesen most na Verdu (s sofinanciranjem KS Vrhnika in KS Verd), — uredili avtobusno postajališče pri gostilni »Matilda«, — rekonstrucije in modernizadjo cest in vzdrževanje bomo izvajali v skladu s sprejetim programom prioritetnih nalog na tem področju. Cestnega gospodarstva: — ojačali prvi odsek lokalne ceste Verd— Pokojišče (do Kamnoloma Verd), — pričeli z razširitvijo vozišča na lokalni cesti Logar (Ulovka) —Podčelo, — vzdrževali regionalno in lokalne ceste po programu Cestnega podjetja Ljubljana. Nakupa, priprave in opreme stavbnih zemljišč: — nakupili zemljišča v zazidalnih načrtih Dol —Laze, industrijske in obrtne cone na Vrhniki ter nakupili zemljišča za dolgoročne potrebe; — pripravili zemljišča v zazidalnih načrtih Vrtnarija, Dol—Laze, industrijske in obrtne cone na Vrhniki, Borovnica-bloki B ter Log-vas; p * 0Đre.rT* s,avbna zemljišča v zazidalnih načrtih Vrtnarija, naselij Dol-Laze, rartizanski klanec, zazidalnih načrtih industrijske in obrtne cone na Vrhniki z vodovodom; — zazidalni načrt Vrtnarija, naselje Log—vas, Drenov grič, Borovnica, Podgora in zazidalni načrt obrtne cone na Vrhniki s kanalizacijo; — zazidalni načrt Vrtnarija, Borovnica—blok B in obrtne cone na Vrhniki z nizkonapetostnim omrežjem; . ~ v okviru zunanje ureditve bomo uredili ceste v zazidalnem načrtu Vrtnarija, zazidalnem načrtu Borovnica-bloki B ter Janezova vas. V že pozidanih območjih bomo skupaj s krajevnimi skupnostmi opremljali stavbna zemljišča v skladu s plani in finančnimi možnostmi. 9- Urejanje prostora in urbanistična dokumentacija Kot sestavni del dolgoročnega plana občine, bomo v letu 1986 izdelali urbanistično zasnovo območja med Drenovim gričem in Lukovico. Za celotno območje občine bomo pripravili prostorske ureditvene pogoje, posebej za vsako skupino območij s' ,skupnimi razvojnimi značilnostmi in predvidenim urbanističnim urejanjem. V javno razpravo bomo predlagali prostorske izvedbene načrte za katere se nismo f le,in 1984 in 1985 usklajeno dogovori o rabi zemljišč, vendar z bistveno manjšimi omejitvenimi območji (Idrijska cesta, center mesta Vrhnika), Dol -Laze — samo Prostorski ureditveni pogoji). Izdelali bomo tudi prostorski izvedbeni načrt za večje investicije predvidene v letu '986, kar narekuje nova prostorska zakonodaja. 10. Požarno varstvo Na področju varstva pred požari bomo v skladu s programom nadaljevali s posodabljanjem gasilske opreme, pričeli s pridobivanjem dokumentadje za obnovo gasilskih domov ter nabavili avtocisterno za sektor. 11. Medobčinsko sodelovanje V okviru dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov v ljubljanski regiji, bomo dogovorjene naloge konkretizirali in pri tem vztraj, da se v dogovoru o skupnih teme-W za srednjeročno obdobje 1986 —1990 opredelijo naloge skupnega razvoja in cilji '*r dogovorijo nekatera pomembna vprašanja, kot je prerazporejanje dela dohodka *a delavce tistim občinam oz. krajevnim skupnostim, kjer ti živijo. 12. Druge naloge — področje splošne porabe in davnčne politike ; V državni upravi bomo v letu 1986 uveljavili smotrnejšo organizadjo upravnih orisov, kar bo omogočilo, da bomo ob zmanjšanem številu zaposlenih lahko zadovo-,vo opravili naloge. JJresničevanje politike na področju splošne porabe bomo izvajali v skladu s spreje-„5dogovorom o splošni porabi občin, sprejetim v republiki. V občini bomo povečali istojnost pri oblikovanju prihodkov, predvsem prihodkov od davkov občanov in ije, pri ste ičili av eli. >k). za ve-roi-ijšo rav iza }86 rza čeli osti go- i bo n m ira- Ačali nadzor nad prijavljanjem dohodkov občanov in pridobivanjem premoženja. p5 namen bomo okrepili učinkovitost in izboljšali kakovost dela uprave za družbene ((JJodke in z uvajanjem računalniške obdelave omogočili hitrejši in učinkovitejši in-^acijski sistem. ljudska obramba in družbena samozašdta Oddaljevali bomo proces podružbljanja in krepitve splošne ljudske obrambe in rJ^bene samozaščite s posebnim poudarkom na preventivi. Nosilci planiranja, tako rJJodročju gospodarstva kot družbenih dejavnosti bomo čim realneje ocenili svoje i^nosti in pogoje za delovanje v spremenjenih razmerah in v skladu z dopolnjeno "odologijo, dopolnili tudi svoje načrte. NuMENTI K RESOLUCIJI dialoge in ukrepi po posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja ™° podrobneje opredeljeni v naslednjih dokumentih: .N na nivoju SR Slovenije ,• Energetska bilanca SR Slovenije za leto 1986 st/ Dogovor o uresničevanju usmeritev za razporejanje dohodka in oblikovanje ?stev za osebne dohodke v letu 1986 ,' Dogovor o splošni porabi ob&n v letu 1986 Dogovor občin o davčni politiki j Zakon o proračunu SR Slovenije j' Splošna bilanca sredstev za. Program namenske uporabe dodatnih sredstev za odpravljanje tehnološke ^alosti J* na nivoju občin j' Proračun občine za leto 1986 j' Programi SIS družbenih dejavnosti za leto 1986 q Bilanca skupne in splošne porabe za leto 1986 «uJ?ornba: Resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine Vrhnika za 1.1986 je ^°lsia občinska skupščina na seji dne 19. 12. 1985. Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS 3/81), 40. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti ter 13. in 14. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 18. 12. 1985 sprejela Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 v letu 1986 Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika, bodo v letu 1986 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika naslednja namenska sredstva: 1. Za potrebe solidarnosti — po stopnji 1,65 % na BOD nepovratno iz dohodka za stanovanjsko gradnjo, — po stopnji 0,10% nepovratno iz dohodka za subvencioniranje stanarin, — po stopnji 0,30 % na BOD nepovratno iz dohodka za prenovo solidarnostnih stanovanj in stanovanj, s katerimi razpolaga SSS, t — po stopnji 0,135 % na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v republiki Skupaj 2,185 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu — po stopnji 0,5 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti v občini, — po stopnji 0,020 na BOD za republiško vzajemnost, — po stopnji 2,695 na BOD za lastne potrebe v TOZD in DS, — po stopnji 0,6 % na BOD za opremljanje stavbnih zemljišč (s sredstvi razpolaga sklad stavbnih zemljišč) Skupno 3,815 % na BOD izčistegadohodka za namene vzajemnosti v občini in republiki. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika A. Grampovčan l.r. Na podlagi 27. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Vrhnika obvešča odbor za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika o zbiranju vlog za Prednostni vrstni red za pridobitev stanovanjske pravice za družbena stanovanja, zgrajena iz sredstev solidarnosti v občini Vrhnika I. Pogoji za uvrstitev na prednostni vrstni red: 1. Splošni pogoji Občan, ki se želi uvrstiti na prednostni red, mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da sam ali člani gospodinjstva, ki z njim stalno stanujejo, ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik pravice za neprimerno stanovanje, — da ima stalno bivališče na območju občine Vrhnika, — da doslej ni imel ustiezno rešenega stanovanjskega vprašanja, tega pa niso imeli niti člani njegovega gospodijstva, — da ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov, ki so lastniki stanovanjske hiše, večjega stanovanja ali več stanovanj, — da sam ali člani njegovega gospodinjstva niso lastniki počitniške hiše, — da socialne razmere občana oziroma njegovega gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge pomoči, — da sam ali za delo sposobni člani njegovega gospodinjstva niso neupravičeno nezaposleni. 2. Posebni pogoji — neprimerno stanovanje, — socialne razmere Stanovanje je neprimerno — če ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja idr.), — če je nefunkcionalno (visoki stropi, vhod z dvorišča, nefunkcionalne površine, v souporabi idr.), — če je nestandardno (ne zagotavlja standardnih površin za ustrezna gospodinjstva). Kot poseben pogoj za uvrstitev na prednostni vrstni red pa so socialne razmere občana in njegove družine in sicer: — da je mesečni dohodek na člana gospodinjstva nižji kot 45 % čistega OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu za družine z dvema ali več člani, — da mesečni dohodek na člana družine ne presega 65 % čistega OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu za mlade družine, — da mesečni dohodek samskih občanov ne presega 60 % povprečnega mesečnega čistega OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu, — če posebne razmere družine (daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zaradi nezmožnosti za delo idr.) bistveno poslabšanje socialne razmere družine. Omejitve pri višini dohodka ne veljajo za upokojence in invalide, ki pridobijo stanovanje, zgrajeno iz sredstev SPIZ, in za borce NOV. Mlada družina je tista družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od zakoncev ni starejši od 30 let. II. Vsebina vlog Vloge občanov za uvrstitev na prednostni vrstni red morajo vsebovati: — opis stanovanjskih in drugih razmer občana in njegovega gospodinjstva, — potrdilo o stalnem bivališču, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o zaposlitvi vseh za delo sposobnih članov gospodinjstva ter potrdilo o skupni delovni dobi, — potrdilo o osebnih in drugih dohodkih gospodinjstva, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o zdravstvenem stanju (če to služi kot poseben dokaz) — izjavo, da sam ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik primernega stanovanja , stanovanjske hiše ali počitniške hiše. III. Zbiranje vlog Vloge za uvrstitev na prednostni vrstni red oddajo: — delavci, zaposleni v TOZD in DS v OZD, kjer so zaposleni, — delavci, zaposleni pri obrtnikih, odgovarjajočemu odboru sindikata, — upokojenci društvu upokojencev, — invalidi in drugi občani, ki prejemajo stalno družbeno pomoč. Centru za so-cialno delo, — vsi ostali občani v svoji KS OZD in druge organizacije vloge pregledajo, ugotovijo upravičenost vloge ter jih nato s svojim mnenjem posredujejo odboru za solidarnost skupščine SSS. IV. Rok za oddajo vlog Občani svoje vloge oddajo navedenim organizacijam najkasneje v 30 dneh po objavi. OZD in druge organizacije morajo vloge oddati odboru za solidarnost v 15 dneh po roku, ki je določen za zbiranje vlog. Vlog, ki ne bodo vložene v roku. Odbor za solidarnost ne bo obravnaval. V. Obveščanje o uvrstitvi na prednostni vrstni red Prednostni vrstni red bo objavljen v Našem časopisu in dan v enomesečno javno razpravo najkasneje v 60 dneh po zaključku zbiranja vlog. Po zaključeni javni razpravi ho prednostni vrstni red obravnaval in potrdil zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti ter ga ponovno objavil v Našem časopisu. Odbor za solidarnost sku|?sčine SSS Vrhnika Na osnovi 22. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in 3. člena Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji 11. seji dne 15. 1. 1986 sprejel Sklep o povečanju stanarin in najemnin ■ ~ i. Stanarine v občini Vrhnika se povečajo za 43 %. Najemnine v občini Vrhnika se povečajo za 61,5 %. 3. Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. 2. 1986 dalje. 4. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o povečanju cen stanarin št. 1/7—77/85 z dne 20. 6. 1985. Vrhnika, 15. januar 1986 Predsednik zbora uporabnikov skupščine SSSS Vrhnika Jože PIVK, l.r. Ob smrti Braneta Grabeljška so njegovi sošolci in razredničarka iz Vrhnike namenili za pokopališče 8.000 dinarjev. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Viktorja Ščukovta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste njegov grob prekrili s cvetjem in nam izrazili svoje sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega Alberta Sotlarja z Dobovičnikove 15 se zahvaljujemo za nesebično nego v času bolezni osebju Zdravstvenega doma Vrhnika. Vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, pa iskrena zahvala, še posebej IUV, Žitu, Gasilskemu društvu Vrhnika, sosedom in duhovniku. Sin Albert, hčerki Milena in Pavla z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice Marije Leskovec Kušutove mame sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se prišli poslovit od nje. Hvala za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Heleni Rozmane-Drašlcr za dolgoletno obiskovanje- mame, gospodu dekanu za lepe poslovilne besede in cerkveno slovesnost, pevcem za prelepo petje, organistu ter vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebnem obredu. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ko so se iztekli zadnji dnevi starega leta, se je izteklo tudi njegovo življenje. Zapustil nas je naš mož, ati in dedi Andrej Žerjav Hvala vsem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu in ste z nami sočustvovali, vsem, ki ste prinesli cvetje in sveče ali nam kako drugače pomagali. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Petrovčiču in dr. Kenigu ter sestram Splošne ambulante Borovnica se zahvaljujemo za zdravljenje, njihov trud in nego med boleznijo in še posebej za bodrilne besede. Za izraze sožalja, za cvetje in za pomoč pri organizaciji pogreba sc zahvaljujemo njegovim dobrim sodelavcem iz Nadzorništva SV Borovnica, delavcem v TOZD za upravljanje in vzdrževanje SV in TK naprav Pivka, tov. Egonu Turku in govorniku Milanu Mršetu. Njegovim lovskim tovarišem smo resnično hvaležni za vse, kar so naredili zanj. Hvala za organizacijo pogrebne svečanosti, hvala prijatelju Božu za ganljive besede slovesa ob grobu. Zahvalo izrekamo delavcem in učencem OŠ Borovnica, OOZS ISKRA »ANTENE« Vrhnika, delavcem Lekarne Ljubljana, delavcem v TOZD Servisi energetika Borovnica, OK ZRVS Borovnica, TVD Partizan Borovnica, vrhniški godbi in borovniškim pevcem. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala! Borovnica, 8. januarja 1986 V tihi žalosti: žena, sin in hčerka Piknik na našem vrtu Z izleta v Tržič Dom upokojencev se predstavlja Povedati nekaj o življenjskem utripu Doma upokojencev na Vrhniki, se je nam, ki smo tu zaposleni, zdelo potrebno Iz več razlogov. Ljudje, ki pri nas nimajo svojcev (pa tudi marsikdo od njih), le malo vedo o življenju naših stanovalcev. Malo je tistih, ki se lahko ali celo z veseljem odločijo za življenje v domu. Največkrat Jih k temu primorajo zdravstveni In socialni razlogi. Mišljenje starejših ljudi o domovih (ki pa seveda odseva mišljenje širše družbe), ni nič kaj spodbudno. Domove morda zaradi premajhne odprtosti navzven in zato slabega poznavanja položaja, razmer in življenja v njih, še vedno spremlja mit ubožnice, kar starostniku samootežujeprihodv novo okolje. Drugi razlog je ta, da se je po izgradnji prizidka v decembru 1984 marsikaj spremenilo, izboljšalo —takoza stanovalce kot za zaposlene. In končno se oglašamo tudi zato, ker nas moti netočnost pri naslavljanju naše ustanove (Dom počitka namesto Dom upokojencev ter še večkrat uporaba imena naše ustanove za Društvo upokojencev, tudi v Našem časopisu!), pa upamo, da se to ne bo več dogajalo. Trenutno je v Domu upokojencev Vrhnika zaposlenih 65 delavcev. Dejavnost se zaradi specifične narave dela odvija neprekinjeno, vse dni v letu. To pomeni, da imajo stanovalci zagotovljeno oskrbo vse dni v letu vključno z nedeljami in prazniki, bol-' niki pa tudi ponoči. Zaradi izvajanja vseh nalog v predvidenem obsegu je v domu uvedeno nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih ter izmensko delo. Dejavnost se opravlja v naslednjih delovnih enotah: — nega in zdravstveno varstvo —-negovalke, medicinske sestre, fizio-terapevt, delovni terapevt = 31 delavk — prehrana — 12 delavk — servisne dejavnosti (pralnica, vzdrževanje naprav, čiščenje) =' 15 delavcev MLAD zakonski par z enim otrokom išče stanovanje na Vrhniki. Nudimo predplačilo. Ponudbe na naslov: Borka Radošljevič, Plešivica 52, 61357 Notranje Gorice PRODAM italijanski ŠTEDILNIK, malo rabljen, kombinacija drva -elektrika (3 plošče), z dvema pečicama. Mere: 109 x 55 cm. PRODAM tudi AVTORADIO BLAUPUNKT (UKV, srednji in dolgi val) za 8000,00 din. Tel. 751-188 PROSTOR, kjer bi imel cvetličarno, najamem takoj, lahko je potreben tudi adaptacije. Oglasite se na tel. št. 752-714 ali osebno v cvetličarni na Voljčevi 19, Vrhnika. Nudim avtoprevozniške usluge S tovornjakom z nosilnostjo4 tone nudim avtoprevozniške usluge. Tako za zasebnike kot delovne organizacije. Zglasite se na naslov: Miran Ogrin, Dol 96 pri Borovnici ali po telefonu: 746-120 Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika ■— ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk; Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v iS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona 0 obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list Str K), št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega — skupne službe (vodenje, tajništvo, računovodstvo, nabava, socialno delo) = 7 delavcev Poleg delavcev doma pa izvajajo zdravstveno varstvo stanovalcev zdravstveni delavci, ki so redno zaposleni drugje in sicer: splošni zdravnik, psihiater, zobozdravnik, fi-zioterapevt. Enkrat mesečno nas obiskuje pe-dikerka, ki zaenkrat opravlja storitve samo za naše stanovalce, vendar ni ovir, da ne bi te storitve opravljali v domu tudi za druge zainteresirane občane. Dom pripravlja obroke tudi za upokojence oz. druge starejše občane, ki živijo v bližini. Ena oseba prihaja na kosilo vsakodnevno v našo jedilnico, drugim pa svojci in druge osebe odnašajo obroke na dom (takih oseb je bilo v lanskem letu 6). Možnost dnevnega bivanja v domu pa se poslužuje le ena oseba. pajimga krajšajo le pogovori z obiski in zaposlenimi, poslušanje radia ali morda branje. Tistim, ki gredo lahko vsaj za nekaj časa rta voziček, je že lažje; spremenijo okolje, obiščejo znanca, se vključijo v katero izmed skupin, telefonirajo svojim itd. Nekateri živijo mimo s svojimi spomini, kot so živeli mirno vse svoje življenje. Drugim spet zmanjkuje časa za vse, kar bi še radi opravili. Nekaj pa je tudi takih, ki si nabirajo moči za popoldan, ko bodo vrgli karte in spili kozarček. Največ se dogaja v dopoldanskem času: opravki v ambulanti, pisarni, skupine s fizioterapevtko v telovadnici, interesne skupine, pogovorne skupine. Zadnje se sestajajo po nadstropjih, teme pa zadevajo razmere v hiši, odnose med stanovalci, odnose med stanovalci in zaposlenimi, razne konflikte, izboljšanje življenja v domu, tudi prehrano, nizke pokojnine in visoke oskrbnine — ŽENE - UPOKOJENKE Obveščamo vse žene — upokojenke, da bomo imele družabno srečanje v četrtek, 13. februarja 1986 ob 16.00 uri v sejni sobi Društva upokojence/ Vrhnika, Tržaška c. 12-1. Pri kavici se bomo pogovorile o raznih dejavnostih, kjer bi lahko sodelovale: o izletih, ročnih delih, pevskem zboru in podobno. PRIDITE, DA PREBIJEMO LED! ODBOR DU VRHNIKA Naši stanovalci (trenutno jih je 211), živijo v desetih traktih in sicer v 43 enoposteljnih, 77dvoposteljnih in 5 triposteljnih sobah. Stanovanjska enota obsega dve sobi, predsobo in sanitarije. Vsak trakt ima svojo kopalnico, čajno kuhinjo, kjer si lahko stanovalci skuhajo kakšen pri-boljšek, in pa dnevni prostor, kjer se zbirajo ob družabnih igrah, sestan-■ kih, klepetu ali gledanju TV. Skupni prostori so še: ambulanta, kjer sestre opravljajo medicinsko oskrbo, je pa obenem zatočišče še za vrsto drugih težav; prostor za fizioterapijo, kjer se vsak dan zbirajo skupine z različnimi programi; knjižnica, ki ima zaenkrat ok. 400 knjig, v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico pa občasno obogatimo ponudbo. Skupni prostor je še jedilnica, ki jo obiskuje približno polovica stanovalcev, ostali pa zaradi zdravstvenega stanja dobivajo obroke v sobo ali dnovno sobo. In kako stanovalci preživljajo svoj prosti čas? Marsikdo se bo ob tem nasmehnil, češ, tega imajo vendar na pretek! Pa se ne bi vsi strinjali z vami. Največ ga imajo tisti, ki zaradi bolezni ves dan preživijo v postelji, skratka vse, kar se dogaja v hiši. Med interesnimi skupinami velja omeniti skupino za ročna dela, ki pa se bolj posveča dekoraciji prostorov ob raznih prireditvah. Z ročnim delom si krajšajo čas raje po sobah. Lani je začel delovati tudi pevski zborček, ki ima vaje enkrat tedensko, predstavil pa se je tudi že na eni od prireditev v okviru doma. Spomladi in jeseni se manjše skupine podajajo na krajše sprehode v bližnjo okolico, kjer lahko naberejo cvetje ali pokramljajo s kmeti o pridelku. Obiskali so tudi nekaj delovnih organizacij, razstav ali pa preprosto odšli na kavico. Spomladi so nas obiskali stanovalci Doma upokojencev iz Tržiča. Po kosilu smo izmenjali izkušnje, ob zvokih harmonike pa so nekateri celo zaplesali. Kmalu smo jim vrnili obisk, isti dan pa smo se ustavili tudi na Bledu, kjer so se nekateri sprehodili ob jezeru, drugi pa se krepčall v bližnji restavraciji. Jeseni smo se odzvali povabilu stanovalcev Doma starejših obča- f Nagrade reševalcem novoletne križanke Ivan Malavašič, ljudski umetnik iz Podlipe je izžrebal nagrajence »Nagradne novoletne križanke«. 1. nagrado 1.000 dinarjev prejme: Jože Frece, M. Tita 89, Jesenice 2. nagrado 700 dinarjev prejme: Maja Bajec, Ul. Bratov Mfvšek, Borovnica 3. nagrado 500 dinarjev prejme: Tone Pezdirc, Celovška 140, Ljubljana V Domu JLA Delo skupin Doma JLA: Otroški zbor Doma JLA: torek od 18. do 19. ure v Domu JLA Recitatorska skupina: torek od 19. do 20. ure v Domu JLA Strelska skupina: torek od 18. do 20 ure v Domu JLA. Mlajša plesna skupina Medeja: ponedeljek in četrtek od 18. do 19.30 v mali dvorani Cankarjevega doma. Starejša plesna skupina Medeja: sreda in petek od 18. do 20. v mali dvorani Cankarjevega doma. Vse navedene skupinesprejemajo nove člane razen mlajše plesne skupine. Prireditev: V počastitev dneva žena bo 6. marca ob 18. uri kulturna prireditev. Razstava: Tudi letos bosta ZKO Vrhnika in Doma JLA organizirala tradicio-na'no razstavo ročnih del: gobelinov, tapiserij, kvačkanih in vezenih izdelkov. Izdelke za razstavo lahko prinesete v Dom JLA od 7. do 10. marca vsak dan od 8. do 14. ure, v ponedeljek, sredo in petek tudi od 18. do 20. ure. Otvoritev razstave bo 10. marca ob 18. uri, odprta pa bo do 16. marca. Po končani razstavi boste svoje izdelke lahko dvignili od 17. do 20. marca vsak dan od 8. do 14. ure, 17. in 19. marca pa tudi popoldne od 18. do 20. ure. Tečaji: Začetni tečaj krojenja in šivanja se je začel 20. januarja v Domu JLA: 1. skupina: ponedeljek, sreda in petek od 16. do 21. ure, 2. skupina: torek in četrtek od 16. do 21. ure. V februarju organizira Dom JLA nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja. Prijave sprejemajo v Domu JLA do 14. februarja. Tečaj naj bi se začel 20. februarja. Risanke: Vsako soboto so v Domu JLA ob 9.30 risanke za otroke. Vstopnice: 10 dn. nov Bežigrad. Ogledali smo si dom, pokramljali in skupaj tudi zapeli. Kljub nič kaj udobni vožnji z avtobusom nam je obisk ostal v lepem spominu. Jeseni smo se ob sončnem popoldnevu zbrali na pikniku na našem vrtu. Mojster žara je bil tov. Baša, za ples in dobro voljo pa je poskrbel trio »Stari povratniki«. Vsako leto pripravimo tudi pusto-vanje, ki smo ga popestrili še s sre-čelovom (dobitki so izdelki stanovalcev). Lani pa smo pripravili kviz, na katerem sta se pomerili ženska in moška ekipa naših stanovalcev. Vsak mesec praznujemo rojstne dneve. Ob priboljšku, ki ga pripravijo naše kuharice, se pogovorimo in poiščemo »najstarejšega ta mesec«. Če bi hoteli opisati še vse prireditve, bi bilo preveč, zato naj samo naštejemo gostujoče v preteklem letu: Logaški oktet, Mešani pevski zbor iz Logatca, učenci Osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika, otroci Vzgojno varstvene organizacije Vrhnika, Moški pevski zbor Tabor iz Cerknice in ob koncu leta tudi dedek Mraz, ki je imel za vsakega skromno darilce. Pri nas se torej marsikaj dogaja. Naj ob tej informaciji velja še vabilo vsem, ki bi nas radi bolje spoznali: pripravljamo predstavitev dejavnosti naših stanovalcev, ki bo v obliki razstave potekala ves prvi teden v marcu, otvoritev pa bo v ponedeljek, 3. 3. ob 16. uri. in memoriam Stane Poglajen Ture Prijatelja Staneta, našega soborca in vojnega tovariša TURETA nI več. Zmučen in v trpljenju zadnjih deset mesecev neozdravljive bolezni je za vedno omahnil. Številni bord in aktivisti smo se od njega poslovili v sredo, 25.12.1985 na ljubljanskih Žalah. Izgubili smo človeka, ki se je s svojim delom In bojem v najusodnejših letih naše bižnje preteklosti ves predal klicu Osvobodilne Fronte slovenskega naroda in dodal svoj bogat prispevek Vrhniki in njeni bližnji okolici v boju za svobodo. Stane POGLAJEN se je rodil pred 64 leti v Jablanskem potoku, Šmartno pri Litiji. Že kmalu seje moral osamosvojiti v trdem delu za ljubi kruhek. Življenjska pot ga je v letu 1940 privedla na Vrhniko, kjer je živel pri d ružini svoje sestre ANDREJEZOVE Ivanke v Hribu. Tu je preživljal tudi trda leta sovražne okupacije. Vrhničani se ga dobro spominjamo, ko je bil zaposlen kot delavec v mesariji pri ŽONTOVIH na Stari cesti. Vživel se je v naše kraje in rezmere ter si na Vrhniki in še posebej v Hribu našel družbo in prijatelje. Bil je eden tistih mladih fantov, ki se niso sprijaznili z okupacijo naše domovine. Že jeseni 1941 ga najdemo v vrstah HRIBSKIH MLADINCEV, ki so navezovali svoje prve stike z narodno-osvobodilnim bojem in se z vso mlado neizkušenostjo pripravljali za odhod v partizane. Bil je mladinski aktivist, skojevec, komunist in politični delavec na terenu, organiziran v ilegalnem boju proti okupatorju in v septembru 1943 je z večjo grupo vrhniških prostovoljcev tudi sam odšel v partizane. Odločen je bil s puško v roki sodelovati v oboroženem boju naših partizanskih enot, vendar gaje tedanje okrožnovodstvoOF in KPSVrhnika zadržalo na terenu Vrhnike z nalogami ilegalca-terenskega političnega aktivista. Že kmalu ga srečamo na dolžnosti sekretarja Rajonskega komiteja KPS Vrhnika, ki jo je uspešno opravljal vse do konca leta 1944. Poznal je naše ljudi in celotno ilegalno organizacijo odpora Vrhnike in bližnje okolice in njegova zavzeta aktivnost se je uspešno vklapljala v novo nastale razmere, tokrat pod nemško okupacijo in ob znani izdajalski aktivnosti nastajajočega slovenskega domobranstva. Proti koncu leta 1944 je bil poslan v partizansko šolo na Notranjsko, po končani šoli pa razporejen na nove dolžnosti izven območja današnje vrhniške občine. In potem svoboda, nove naloge in dolžnosti: Partija in naši delovni ljudje so mu zaupali in to zaupanje mu je bila tudi največja nagrada za uspešno opravljeno delo. V povojni graditvi in obnovi domovine je izkoristil prve dane možnosti, da se je zaposlil kot delavec in opravljal svoj poklic v proizvodnji. Z dopolnitvijo potrebne delovne dobe je bil zasluženo upokojen kot komercialist EMONA-MERKUR Ljubljana. Kruta neozdravljiva bolezen mu je preprečila, da bi vsaj nekaj časa tudi užival sadove svojega trdega dela. Borci in aktivisti Vrhnike ga še posebej poznamo po njegovi medvojni aktivnosti. Za njim je ostala praznina in nenadomestljivo ga bomo pogrešali. Vrhničanom je dal veliko. Najlepša leta svoje mladosti je žrtvoval za našega delovnega človeka v boju za njegovo narodno in socialno osvoboditev in za vse to smo mu Vrhničani še posebej hvaležni BORCI IN AKTIVISTI NOB VRHNIKE in memoriam Brane Grabeljšek (1946—1985) V slovo lahko naročiš pesem, lahko cvetlice, lahko črn oglas v časopis; ne moreš pa naročiti besed, besed v slovo. V trenutkih pred tem, da tvoja noč poezije postane nazaj poezija zemlje, nekaj stavkov. Že leta naju je povezoval velikokrat molk; molk tedaj, koje bilo premalo moči za besede, ali pa tedaj, ko se z besedami ni dalo razbiti tesnobe. Tesnobe ob doživljanju tega, kar sva preživljala, ali pa je divjalo mimo naju v razbiti obraz teh dni. Prva pristnejša srečanja so bila povezana s planinsko druščino in pa gledališkimi iskanji. Iskanje pesmi naju je združilo med mladinskimi literati. Po prvem skromnem ctklo-stiranem zvezku sva vse skupaj začela razumevati drugače. Leta naju je iskanje poezije povezoval z neskončno dolgo popkovino. Povedal in pokazal si mi v svet iskanja in hrepe- ■ nenja. Lepa Vida se je vedno znova vračala na pot. Nikoli je nisi dosegel. Iskanje je postalo stalnica in življenjski moto. V spominu so mi pogovori iz let, ki so te neizprosno zaznamovala in je njih sporočilo za vedno ostalo v tebi. To bo leta 1968, 1969, 1970. Eden mnogih, pa eden redkih, ki je do konca verjel, da bi se na pozicijah tistih let še lahko pobrali. Moram reči, da sem se oblikoval ob tvojih pogledih. Ko sem se pobiral, sem iskal v sebi moč, da ohranim vsaj del tiste poštenosti in odnosa do resničnosti, ki te je vsak dan bolj oblikovala v takega Braneta, kot si bil za vse, ki so se s teboj srečevali ob delu. Zavezanost knjigi te je tako prepojila, da drugih poti zate ni bilo več. Vsaka knjiga, vsak avtor, korak bliže spoznanju, pa mnogo korakov dalj v iskanju Južnega otoka. Mir, v katerem bi lahko delal, tisto, kar bi rad in bi moral že zdavnaj, se je vedno bolj odmikal. Usoda je hotela, da ne boš mogel nikoli. Pred desetimi leti sva začela povezovanja kulturnih dogodkovv ta vrhniški prostor. Mnogi lepi trenutki iz teh let so povezani s tvojim sodelovanjem. V mnogih urah nas je bilo eno samo snovanje poti, ob kateri bodo lahko živeli čudaki, ki jim je edini način, da živijo to žitje s knjigo, s pesmijo, sliko, gledališčem in filmom in seveda odprt za vse, ki so se podali ob to pot. Mnogi tvoji prijatelji so postali tako vsaj za nekaj ur prijatelji Vrhnike. Teh deset let pa te je polnilo tudi z grenko vsebino tega žitja. Lepo in željeno se je vsak dan bolj umikalo, obveznosti in dela pa je bilo vsak dan več. Veliko je bilo samo sanjanega in le delno uresničeno. Vsako leto je bil v tebi večji odpor do mojega vztrajanja, da je vredno pustiti sled. Negiral si pravico do družine. Postajal si trši, bolj Vrhnl-čan, pravi Grabeljšek. Pa vendar naj Izrečem v imenu vseh otrok, ki si jim bil stric z vedno novimi knjigami, da si jih razumel tako, kot le malokdo od staršev. Tudi avtorji, ki so lahko naredili kaj za otroke, so ti bili vedno dobrodošli. Večkrat sem imel priliko prebrati, kar si napisal. Nisi se dal pregovoriti, da se umakneš v samoto ustvarjanja ob pisalno mizo, vsaj malo stran od obveznosti, ki ti jih je nalagalo delo. Iz svoje izkušnje bi lahko povedal in ohranil marsikaj, kar drugim ni bilo možno razumeti. Osebno neobremenjen si se podajal v same srčike problemov, škoda, da ti je pero vedno znova zastajalo. Nisi maral sled in si jo skrival. Ob staranju očeta sva imela pogovore o tem, kako povedati to, kar nas preganja, nas mlade starce. Na robu Izrojene revolucije želijo še zaustavljati zmanipulirane ljudi. To, da trgam iz sebe nekaj stavkov, je samo želja, da spomnim, da si bil bistveno, kot so te površneži poznali in razumeli. Če si se vedno iskal: DOM je enako LJUBEZEN po Snojevo, je to predvsem zato, ker si vsa leta vedel, da je edini možni DOM zate — hrepenenje In ljubezen po Iskanju lepote — se pravi poezije. Usoda te je kruto odtrgala od mame Mlnke, prijateljev, ki so delali s teboj in vseh tistih, ki si jim dovolil, da so te malo bolj spoznali. Tisto, kar so poznali mnogi na Vrhniki, je bilo samo iskanje pozabe, da tisto, kar veš in čutiš ne bili preveč. To, da ni več fizično med nami je usoda. Usoda, ki seje neizprosno zapisala v njegovo pesem i njegovo roko. Ze pred meseci je zapisah Prišel sem na konec sveta in začetek noči tod se poezija rodi kakor sanja lebdi v sredini noči in kot zvezda žari do kraja sveta ki ga več ni Sam si že dolgo vedel, da je pot na robu noči. Našel si svoj mir. Bolečina tega, da si že del našega spomina, naj bo premagana. Marko Pavček je zapisal: Pesem je ena sama ljubezen. škoda, ker je tvoja pesem, Brane, izšteta. Naspi se, prijatelj. Tisti, v katerih spominu boš ostal, naj pomnijo, da si bil predvsem pesem. P/kUEL MRAK Ne vem pravzaprav, kaj mi nalaga te poslovilne besede v trenutku, ko bi bila krik ali molk edina avtentična odgovora na usodo, ki je v vsej svoj neizprosni nedoumljivosti v podobi smrti stopila med naju. Še najmanj se za govorjenje odločam po volji službenega položaja, saj se ne ti ne jaz nikoli nisva prida menila za položaje, funkcije, oblast... Najverjetneje me k izpovedi sili nekakšen dolg, ki ga osebno čutim do tebe, saj je tako naneslo, da so se nama pota neverjetno pogosto stikala, se prepletala, tekla vzporedno, komaj kdaj križala. Od daleč sva se prvič približala v onih čudovitih študijskih šestdesetih letih, ko sva skupaj zahajala v predavalnice komparativističnega seminarja in so se nama začeli razpirati novi razgledi po književnosti, prisluškovati sva začela novim, temnim zvokom pesniške besede, odpirala sva se resnici, ki jo prinaša v svet poezija. Če naj na kratko in zato le približno povzamem spoznanje, ki sva ga kot duhovno popotnico odnesla s fakultete na pot v življenje, bi dejal, da naju je zaznamovalo vedenje da književnost ni le odslikava življenja in realnega sveta, ampak privajanje resnice o tem svetu v svetlobo življenja. In položaju, v kakršnem sva se znašla, zaznamovana s to vednostjo, se pravi: odprtost za prav to in takšno resnico. Biti odprt pa hkrati pomeni biti občutljiv, ranljiv, na nek način nebogljen, kot temu pravi nama obema tako dragi pisatelj Milan Kundera; in tvoja ranljivost in nebogljenost sta bili še toliko večji, ko sva se ponovno sešla za uredniškimi mizami Partizanske knjige, zakaj namenjeno ti je bilo mnogo odgovornejše in zato tolikanj težje breme —bit hkrati notranji us-klajevalec in usmerjevalec tisočerih raznorodnih silnic in in-tersov delovnega kolektiva na eni strani in nosilec ter zagovornik širših družbenih interesov, ki se imajo uresničiti skozi knjižni program založbe, na drugi strani. Zavestno gojiti in krepiti najžlahtnejša izročila literarnega in zgodovinopisnega ustvarjanja o vćli kem zgodovinskem koraku slovenskega naroda (tu ti je bila očetova duhovna dediščina vselej nepo-snemljivo visoki vzor!) in zagotoviti normalno poslovanje in ustrezno kvaliteto življenja večdesetčlanskemu kolektivu v teh, za knjigo in književnost vse bolj nemilih časih. In biti obenem v službi visokega poslanstva književne besede, ki si se mu čutil do kraja zavezan, ter včasih prav banalno političnim zahtevnostim socialno zgodovinskega sveta, ki mu neukin-Ijivo pripadamo. Nosil si ga, to breme, dostojanstveno in možato, skrival j njegovo razčetverjevalno prekletstvo za gromkim smehom in j široko pivsko kretnjo, ki nas je, prijatelje in delovne tovariše, vabila na kozarček. Radi smo šli s teboj, se pustili očarati tvoji prešerni šegavosti in zapeljati čaru tvoje dobrotljivosti. Le j malo ali nič smo hoteli vedeti za rano in bolečino, ki si ju nosil na skrivnem in zavoljo katerih si bil pravzaprav tako krhek in mehak. Zato je bil potreben tako majcen korak usode, neznaten, za drobec sekunde trajajoč splet absurdnega naključja j — in ni te več. A od naključnosti, ne od nuje, se hrani poezija v našem življenju — če se za konec še enkrat zatečem h Kunderi — in poeziji v vsakršnem pomenu besede si bil zavezan vse svoje življenje in to zavezo si navsezadnje potrdil tudi s svojo smrtjo. Dragi Brane, besede, ki sem jih povedal, so zares mišljene zgolj prodorno sua, a naj vendar v teh božičnih dneh, Id v tem podnebju od nekdaj pomenijo blagovest življenja, tudi tvojo prerarno smrt meni in nam vsem pomagajo razumeti kot naš" temeljno danost, po kateri šele smo zares živi ljudje. t JAROSLAV SKRUŠNT