Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) PLES, LJUDSKI PLESI IN DRUŽABNI PLESI Izbirni predmeti Učni načrt Število ur 7. razred 8. razred 9. razred Letno 35 34 32 Ljubljana 2025 Učni načrt za izbirne predmete ples, ljudski plesi in družabni plesi Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) Avtorji posodobljenega učnega načrta: Ana Tina Jurgec, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta dr. Katja Bucik, CIRIUS Vipava – Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava dr. Tomaž Simetinger, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, in Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola Katja Kronovšek, OŠ Glazija Polona Klopčič, Zavod RS za šolstvo Dragana Žunič, Zavod RS za šolstvo Strokovni pregled: dr. Vesna Geršak, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Vesna Cestnik Tehovnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola Uredila: Dragana Žunič, Zavod RS za šolstvo Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Vinko Logaj Za zavod: Jasna Rojc Spletna izdaja Ljubljana 2025 Objava na spletni strani www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi- potrebami/OS/Ucni-nacrti/Ples-Ljudski-plesi-in-Druzabni-plesi-izbirni-predmeti-v-7.-8.-in-9.-razredu- 2025.pdf Posodobljeni učni načrt za izbirne predmete ples, ljudski plesi in družabni plesi v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil na 241. seji dne 20. februarja 2025. Posodobljeni učni načrt za izbirne predmete ples, ljudski plesi in družabni plesi v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je pripravila predmetna komisija za posodabljanje učnih načrtov. Pri posodabljanju je izhajala iz predhodnega učnega načrta za plesne dejavnosti ples, ljudski ples, družabni plesi v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in iz sodobnih strokovnih dognanj in pristopov. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 227576579 ISBN 978-961-03-0886-7 (Zavod RS za šolstvo, PDF) KAZALO 1 OPREDELITEV PREDMETA .......................................................................................................... 4 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA .......................................................................................................... 5 3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ................................................................................................... 6 3.1 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE PRI PREDMETU PLES .............................................................. 11 3.2 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE PRI PREDMETU LJUDSKI PLESI .............................................. 12 3.3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE PRI PREDMETU DRUŽABNI PLESI ……..………….…………………..…. 13 4 STANDARDI ZNANJA .............................................................................................................. 14 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ...................................................................................................... 16 5.1 Uresničevanje ciljev predmeta............................................................................................ 16 5.2 Medpredmetne povezave ................................................................................................. 18 5.3 Diferenciacija, individualizacija in personalizacija ............................................................... 19 5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja ...................................................................................... 21 5.5 Digitalna tehnologija .......................................................................................................... 22 1 OPREDELITEV PREDMETA Telo je plesni instrument – z njim lahko izražamo čustva, ustvarjamo in se sporazumevamo. Ples je osnovno izrazno sredstvo, ki učencem omogoča telesno izražanje, ki je enako pomembno kot besedno izražanje in je pomemben spodbujevalec doživljanja in razmišljanja vsakega človeka. Ples nasploh je umetnostna zvrst, pri kateri učenci lahko v veliki meri sodelujejo z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo, tako kot posamezniki kot tudi v skupini. Skozi plesno-gibalne dejavnosti spodbujamo telesni, čustveni, intelektualni, ustvarjalni, umetniški in socialni razvoj ter čut za estetiko pri otrocih oziroma mladostnikih, kar je še posebno pomembno za učence, ki se izobražujejo v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (v nadaljevanju prilagojeni program z NIS). Ples je bil že od nekdaj del družbenega življenja, je del splošne kulture vsakega posameznika in vzgaja za vrednotenje kulturne raznovrstnosti. Pouk plesa v okviru prilagojenega programa z NIS učencem omogoča izražanje čustev, doživetij in opažanj ter jim odpira vrata v svet nebesednega sporazumevanja, saj ples lahko pogosto pove več kot besede same. Pomembno prispeva k razvoju splošnih sposobnosti in veščin učencev, kar jim omogoča učinkovitejše učenje na vseh razvojnih področjih ter razvijanje celovite osebnosti in močnih področij. Ponuja jim priložnosti za medsebojno sodelovanje ter pozitivno razvija njihovo samopodobo in samozavest. Pridobivanje temeljnih plesnih izkušenj je podlaga za njihovo nadaljnje udejstvovanje v drugih plesnih dejavnostih (npr. javnih nastopih, šolskih prireditvah). Učni načrt za izbirne predmete ples, ljudski plesi in družabni plesi v prilagojenem programu z NIS je strokovno besedilo, namenjeno učiteljem, ki poučujejo učence, usmerjene v ta program. Izbirni predmeti ples, ljudski plesi in družabni plesi so enoletni predmeti v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Izvajajo se v 7., 8. ali 9. razredu v obsegu ene ure na teden. Struktura učnega načrta sledi naslednjemu zaporedju: po uvodni opredelitvi in splošnih ciljih predmeta so predstavljeni operativni cilji in vsebine (med predlaganimi vsebinami učitelj lahko izbira, zaželeno v dogovoru z učenci) ter standardi znanja. Sledijo specifična didaktična priporočila in znanja izvajalcev. Operativni cilji in vsebine so v učnem načrtu razporejeni v dveh delih. V prvem delu učnega načrta sta opredeljeni dve krovni temi z izhodiščnimi temeljnimi vsebinami, ki so skupne vsem trem izbirnim predmetom (ples, ljudski plesi, družabni plesi). Ti skupni krovni temi sta: • spoznavanje osnov plesne tehnike (telo, prostor, čas, energija), • razvijanje sposobnosti doživljanja in gibalnega izražanja, domišljije, ustvarjalnosti in ljubezni do plesa. Obema krovnima temama sledijo operativni cilji in vsebine, ki so specifični za posamezni izbirni predmet (ples, ljudski plesi, družabni plesi). Ti so opredeljeni v drugem delu učnega načrta. Diferencirane vsebine posameznih predmetov nadgrajujejo, poglabljajo in bogatijo vsebine izhodiščnih skupnih krovnih tem. Takšna zasnova učnega načrta opredeljuje temeljna in izhodiščna znanja ter veščine, ki jih učitelj poučuje, učenec pa usvaja, razvija in pridobiva pri vseh treh predmetih v okviru obeh krovnih tem. Krovni temi omogočata, da osnovna znanja in veščine nadgrajujemo in poglabljamo pri vseh treh predmetih, kar prispeva k celovitejšemu razumevanju in obvladovanju osnov plesnih tehnik. Vsebine vseh treh izbirnih predmetov učenci spoznavajo in obravnavajo predvsem skozi svojo gibalno in plesno dejavnost. Učni načrt je zasnovan tako, da ga lahko prilagodimo različnim potrebam in sposobnostim učencev, še posebej tistih v prilagojenem programu z NIS. 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA S splošnimi cilji opredeljujemo namen poučevanja vsebin izbirnih predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi. Namen izbirnih predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je, da učenci v prilagojenem programu z NIS z raznovrstnimi plesnimi in gibalnimi dejavnostmi kar se da aktivno in izkustveno spoznavajo in razvijajo razumevanje vsebin plesnega izobraževanja. Plesne dejavnosti v šoli niso plesna šola in niso namenjene vzgoji bodočih poklicnih plesalcev. To ostaja v domeni posebnih strokovnih šol. Cilji izbirnih predmetov so med drugim v tem, da v šoli seznanjajo s plesom in njegovimi različnimi vejami vse učence, ki jih to zanima, kar lahko pomeni izjemoma tudi izbiro za morebitno bodoče otrokovo oziroma mladostnikovo ljubiteljsko ukvarjanje s plesom. Učenci pri pouku predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi: • razvijajo gibalne sposobnosti, spretnosti in obvladovanje gibanja, • spoznavajo osnovne plesne tehnike (telo, prostor, čas, energija) in svoje telo kot instrument za plesni izraz, • razvijajo sposobnost sproščanja, domišljije in ustvarjalnosti, • razvijajo estetsko tankočutnost, • pridobivajo veščine za individualno in skupinsko ustvarjanje, • razvijajo sposobnost koncentracije ter gibalni in glasbeni spomin, • razvijajo v sebi interes in ljubezen do plesnih dejavnosti, • razumejo temeljne plesne (ritem in tempo giba, uporaba prostora, telesa, gibanja z določeno energijo) in glasbene zakonitosti (ritem, melodija, harmonija, dinamika), • spoznavajo oblike in različne zvrsti plesa, • spoznavajo ljudske in družabne plese, • spoznavajo značilnosti plesne kulture na Slovenskem. 3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE Operativni cilji in vsebine so v učnem načrtu za izbirne predmete ples, ljudski plesi in družabni plesi razporejeni v dveh delih. V prvem delu so opredeljeni operativni cilji in vsebine dveh krovnih tem, ki so skupni za vse tri izbirne predmete. V drugem delu so opredeljeni operativni cilji in vsebine, ki so specifični za posamezni izbirni predmet (ples, ljudski plesi, družabni plesi) in pomenijo nadgradnjo ter poglobitev operativnih ciljev vsebin obeh skupnih krovnih tem. Operativne cilje in vsebine v drugem delu učnega načrta učitelj poučuje, učenci pa jih usvajajo in razvijajo pri posameznem izbirnem predmetu (ples, ljudski plesi, družabni plesi). Tako kot učni načrti ostalih predmetnih področij je tudi učni načrt za predmete ples, ljudski plesi in družabni plesi ciljno naravnan. Vrstni red obravnave in uresničevanja operativnih ciljev znotraj posamezne krovne teme ali posameznega izbirnega predmeta je avtonomna odločitev učitelja. Učitelj v letni pripravi in pripravah na pouk razporeja zaporedje operativnih ciljev in vsebin v smiselnem obsegu, kot to dopušča pouk predmeta, in načrtuje pouk tako, da pri poučevanju in učenju vključuje različne pristope, metode in oblike dela s poudarkom na dejavnostno naravnanem pouku in aktivni vlogi učencev v učnem procesu. Zaželeno je, da operativne cilje medsebojno povezuje in obravnava celostno. Pri načrtovanju pouka v vseh etapah učnega procesa in pri izbiri ciljev, vsebin in dejavnosti naj bo v središču učenec, njegove posebne vzgojno-izobraževalne potrebe, zmožnosti, interesi, močna področja in primanjkljaji, tako da je v proces poučevanja in učenja vključen čim bolj celostno. Učitelj mora pri svojem delu ohraniti dovolj visoka pričakovanja, da bi vsak učenec v prilagojenem programu z NIS lahko realiziral svoje potenciale in spretnosti pri izbirnih predmetih ples, ljudski plesi in družabni plesi. Krovna tema 1: Spoznavanje osnov plesne tehnike OPERATIVNI CILJI VSEBINE Učenec: • • preizkuša različne možnosti gibanja posameznih različne plesno-gibalne igre T delov telesa E • gibalne vaje, katerih namen je L • razvija koordinacijo oz. skladnost gibanja vsega ogreti in pripraviti telo na O plesno dejavnost telesa • • vaje za ohranjanje in razvoj preizkuša razliko med nelokomotornimi in lokomotornimi gibanji koordinacije (koordinacija • razvija natančnost giba gibanja celega telesa, rok, nog) in gibljivosti • različne oblike plesno- aerobne vadbe ob glasbi • spoznava in preizkuša različne načine in smeri • plesne dejavnosti na mestu, v gibanja v prostoru (ravno, vijugasto, cikcak) krogu, vrsti, koloni, med P ovirami, po vnaprej začrtani R poti • med plesom kombinira različne poti in oblike O gibanja S • spreminjanje smeri in nivojev: T naprej, nazaj, vstran, • preizkuša in spoznava gibanje v različnih ravneh O diagonalno; visoki, nizki, R srednji nivo • plesno sledenje, plesne zgodbe in plesne igre • spoznava in preizkuša vrtenje posamezno, v paru • vaje za vrtenje z vertikalno ter skupini (krogu) osjo skozi telo • orientacija na plesišču s pomočjo vrtenja in drugih oblik plesnega gibanja (spredaj/zadaj, levo/desno, središče plesišča, razdalje med pari), vzpostavljanje razdalje med pari pri plesu po krogu • spoznava različne oblike ravnotežja s težiščem v • vaje za ohranjanje ravnotežja telesu in izven njega ter s kombiniranim težiščem s pomočjo vrtenja v paru in (plesno gibanje po krogu) težiščem izven telesa – os vrtenja gre med obema plesalcema v t. i. zaprti parni drži (vrtenje v paru izvaja na mestu) • skladno se giba v ritmu in tempu glasbe • gibalno odzivanje na ritem (z Č različnimi deli telesa, vaje s A • spoznava binarne in ternarne ritme skozi ples ploskanjem z rokami, s S topotanjem z nogami, udarci • z dlanmi po stegnih, kolenih) Se poigrava s težkimi in lahkimi dobami v glasbi • različne ritmične igre • raziskuje poudarjene in nepoudarjene dobe • gibalno odzivanje na različen tempo glasbe (hitro – počasi, pohitevanje tempa – upočasnjevanje tempa, gibanje – mirovanje) • raziskuje gibanje na različne spodbude brez • gibalno odzivanje na različne glasbene podlage ritmične zvoke (ploskanje, šumenje idr.) E • razlikuje med težkim in lahkim (lahkotnim) • gibalno odzivanje na različne N spodbude z močnimi, težkimi, gibanjem E ostrimi in napetimi gibi R • razlikuje med nenadnim in trajajočim gibanjem • gibalno odzivanje na različne G spodbude s šibkimi, I sproščenimi, lahkimi, nežnimi • r azlikuje med napetim in sproščenim gibanjem J gibi A POJMI • Nelokomotorno gibanje vključuje gibanje telesa brez premikanja (bolj statično) iz ene točke v drugo, kar pomeni, da se telo giblje na mestu. Ta gibanja so običajno osredotočena na premikanje posameznih delov telesa ali celega telesa, vendar brez spremembe položaja v prostoru: gibanje na mestu, upogibanje, raztegovanje, obračanje, nihanje na mestu, vrtenje, zvijanje, guganje, nihanje, vlečenje, padanje. • Lokomotorno gibanje vključuje bolj dinamično premikanje telesa iz ene točke v drugo. To pomeni, da telo spremeni svoj položaj v prostoru. Gre za gibanja, ki omogočajo premikanje naprej, nazaj, vstran ali navzgor; enostavo: hoja, tek, plezanje, plazenje, skoki po prostoru, hopsanje, drsenje, in sestavljeno: korak – skok, prepletanje, prestopanje, potiskanje. • Binarni ritem temelji na delitvi takta na dve enaki enoti. Plesi v binarnem ritmu imajo običajno korake, ki se ponavljajo v parih, kot na primer v 2/4 ali 4/4 taktu. Primeri plesov v binarnem ritmu so polka (v 2/4 taktu) in mnogi moderni plesi, kot so hiphop ali pop plesi. • Ternarni ritem temelji na delitvi takta na tri enake enote. Plesi v ternarnem ritmu imajo korake, ki se ponavljajo v trojkah, kot na primer v 3/4 taktu. Klasični primer plesa v ternarnem ritmu je valček (v 3/4 taktu). Krovna tema 2: Razvijanje sposobnosti doživljanja in gibalnega izražanja, domišljije, ustvarjalnosti in veselje do plesa OPERATIVNI CILJI VSEBINE Učenec: • spoznava in usvaja različne načine gibanja • plesno gibanje na podlagi različnih glasbenih žanrov • na podlagi obstoječih krajših plesnih fraz • prosti ples na glasbo, na podlagi ustvari nove s svojimi pomeni doživetij in predstav glasbenega dela (npr. različna čustva) • se z gibanjem in plesom izraža, ustvarja, • vaje za različne kvalitete gibanja sporazumeva (pulziranje gest, gibanje kot izražanje čustev – jezen korak, gestikulacija • žalosti, skok veselja) usvaja in si zapomni zaporedje krajših gibalnih oz. plesnih fraz • izvedba krajših koreografij na različne zvrsti glasbe • vaje za sproščanje • raziskuje interakcijo in različne pomene gibanja • ples v parih, trojkah in skupinah, pri z drugimi plesalci (tako v paru kot v skupini, do katerem je potrebno usklajevanje in okolja in predmetov) sodelovanje z drugimi plesalci • skozi neverbalno telesno komunikacijo (telesna drža, obrazna mimika) spoznava posamezna čustvena stanja soplesalcev • razvija sposobnost vrednotenja plesa • pogovor o plesu, ki so ga ustvarili ali si ga ogledali • spozna primerno držo telesa za različne plese, • vaje za pravilno držo telesa (ob za izražanje in spoznavanje čustev in sporočil upoštevanju telesnih in gibalnih drugih zmožnosti učencev) • vaje za držo v nizki poziciji (pokrčena kolena, ukrivljena hrbtenica) • različne plesne forme in drža za izražanje oz. prepoznavanje čustvenih stanj POJMI • Zibanje v telesu gor in dol (sproščena kolena in hrbtenica), nasproti čvrstemu telesu (vzravnano telo). 3.1 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE PRI PREDMETU PLES OPERATIVNI CILJI VSEBINE Učenec: • spoznava plesno improvizacijo, pridobiva • prosti ples na glasbo, na podlagi preprosto predstavo notranje sestave in doživetij in predstav glasbenega dela upošteva osnovne zakonitosti plesa (npr. različna čustva) • si izmišlja gibe, gibalna zaporedja in telesne • improvizacija plesa in iskanje svojega položaje plesnega izraza – sam, v paru ali skupini • • razvija spretnosti za individualno in skupinsko plesno-ritmične igre (zrcala, vlakci, ustvarjanje papige, štampiljke) • priprava krajših koreografij na podlagi • razvija sposobnost ustvarjanja in sestavljanja gibalnih zamisli učencev plesnih prvin v manjše in večje bolj ali manj samostojne plesne celote • spoznava različne plesne zvrsti in njihove • kratke sestave plesnih korakov značilnosti (npr. drža telesa) posameznih plesnih zvrsti: balet, jazz balet, sodobni ples, hiphop, brake dance, ples v vrstah idr. • pleše na različne notranje in zunanje in • plesno, gibalno ustvarjanje na spodbude nematerialne spodbude, kot so pojmi, geometrijski liki, glasba, literarna besedila, zvoki idr. • plesno, gibalno ustvarjanje na materialne spodbude, kot so predmeti, igrače, blago, izdelki idr. POJMI • Plesna improvizacija je spontano ustvarjalno gibanje, ki nastaja v trenutku, na podlagi posameznikovih gibalnih zamisli. • Notranje spodbude so nematerialne spodbude, kot so npr. otrokove predstave, doživetja, občutki, interesi. • Zunanje spodbude so spodbude v obliki sredstev in konkretnih vsebin. 3.2 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE PRI PREDMETU LJUDSKI PLESI OPERATIVNI CILJI VSEBINE Učenec: • spoznava osnove in elemente ljudskih • preprosti elementi, ki temeljijo na plesni plesov drži, hoji, korakanju, teku, menjalnem koraku, trojnem koraku, poskokih in skokih • spoznava ritmične vzorce ljudskih plesov • ritmične gibalne igre • • štajeriš spoznava ljudske plese, ki se plešejo na • Lepa Anka Slovenskem • mazurka • se postopno uči nekatere lažje ljudske plese • zibenšrit • rašpla • ta požugana • hruške, jabuke, slive (Bela krajina) • polka • valček • foksrot POJMI Ljudski plesi imajo več značilnosti, ki jih ločujejo od drugih plesnih zvrsti: • se prenašajo iz generacije v generacijo in so del kulturne dediščine določenega naroda ali regije, • pogosto se plešejo v skupinah ali parih, kar spodbuja občutek skupnosti in sodelovanja, • so tesno povezani z ljudsko glasbo, ki pogosto vključuje tradicionalna glasbila in melodije, • so po poreklu razmeroma stari, čeprav sodobno pojmovanje te plesne zvrsti razume njihovo starost relativno; kola veljajo izvorno za starejšo plesno obliko, medtem ko parni plesi za mlajšo, • so pogosto povezani z določenimi priložnostmi, kot so praznovanja, obredi in festivali, • so bili razširjeni med nižjimi sloji prebivalstva, plesali so jih predvsem med kmečkim prebivalstvom, poznali in izvajali so jih tudi višji sloji, • vsaka regija ima svoje specifične plese, ki odražajo lokalne običaje, zgodovino in kulturo; izvirajo predvsem iz ruralnega okolja; danes raziskovalci ugotavljajo, da je bila pojavnost tega plesa bolj kompleksna, prav tako poudarjajo, da je plesna kultura različnih družbenih skupin, geografskih območij in časovnih obdobij lahko bistveno bolj prepletena, kot se morebiti zdi na prvi pogled, • niso sledili smernicam plesne mode; danes vemo, da to večji meri ne drži in je bil razvoj plesne kulture na Slovenskem in širše precej kompleksnejši, • danes vemo, da je meja med družabnim in ljudskim plesom zabrisana; tako v praksi v obe skupini uvrščajo valček, polko in fokstrot idr. 3.3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE PRI PREDMETU DRUŽABNI PLESI OPERATIVNI CILJI VSEBINE Učenec: • spoznava različne plesne korake • preproste družabnoplesne igre, ki se odvijajo v krogu, koloni ali prosto po prostoru (npr. kačice, Abraham, stop ples, zrcalni ples, papige, glasbeni stoli) • skupinski plesi (npr. medvedji piknik, Škoti in Škotinje, kavboji in indijanci ...) • spoznava ritmične vzorce družabnih plesov • ritmične gibalne igre • spoznava nekatere standardne plese • osnovni plesni koraki in plesna drža angleškega valčka, dunajskega valčka, fokstrota, tanga, quickstepa idr. • spoznava osnovne elemente rokenrola • osnovni plesni koraki in plesna drža rokenrola • gibanje rok pri rokenrolu – v izolaciji, na mestu ali v koordinaciji z gibanjem nog • rokenrol v paru • spoznava nekatere latinskoameriške plese • osnovni plesni koraki in plesna drža: jive, čačača, rumba, samba, pasodoble idr. • spoznava t. i. ostale družabne plese • osnovni plesni koraki in plesna drža: bluesa, polke, disco hustla, techno swinga, salse POJMI Družabni plesi: med družabne plese najpogosteje uvrščamo standardne plese, kot so angleški valček, dunajski valček, tango, fokstrot, quickstep, pa tudi latinskoameriške plese, kot so jive, čačača, rumba, samba, paso doble. Pomembno se je zavedati, da to ni edina možna definicija, saj nekateri omenjajo tudi t. i. ostale družabne plese, ki ne spadajo v tekmovalni program standardnih in latinskoameriških plesov, a se vseeno plešejo v paru (rokenrol, techno swing, disco hustle, blues, polka idr.). Kaj spada v skupino družabnih plesov in kaj ne, je bilo odvisno tudi od razvoja plesnotekmovalnih sistemov v svetu ter organizacij, ki organizirajo tekmovanja. Plešemo jih bodisi v zaprti (večinoma standardne) in/ali odprti drži z različno postavitvijo stopal in upoštevanjem posebnosti, ki so značilne za posamezne plese. Najpogosteje izpostavljene značilnosti družabnih plesov: • večina družabnih plesov se pleše v paru, kar spodbuja sodelovanje in komunikacijo med plesalcema, • vključujejo širok spekter plesnih stilov od počasnih in elegantnih do hitrih in energičnih, • pri družabnih plesih je poudarjena predvsem njihova družabna funkcija, kar je bilo značilno tudi za ljudske plese, a se je to doslej manj izpostavljalo, • koraki so običajno enostavni in se jih je mogoče hitro naučiti, kar omogoča številčnejšo udeležbo, • plesi so tesno povezani z glasbo, ki določa ritem in tempo plesa. 4 STANDARDI ZNANJA Standardi znanja izhajajo iz operativnih ciljev in določajo obseg, zahtevnost in kakovost pričakovanega znanja učencev. S standardi znanja je opredeljena stopnja doseganja ciljev, kar ne pomeni, da ima vsak cilj z njim povezan, specifičen standard znanja. V učnem načrtu so glede na stopnjo zahtevnosti opredeljeni tako standardi kot minimalni standardi znanja. Minimalni standardi znanja so zapisani s krepko pisavo za lažjo prepoznavnost. Zapisani standardi znanja so izhodišče pri vrednotenju učnega napredka učencev pri izbirnih predmetih ples, ljudski plesi in družabni plesi. Učenec ob zaključku predmeta ples: • se gibalno odziva na različne plesne spodbude (notranje, zunanje), na ritem in tempo glasbe (npr. s hojo in tekom v prostoru v različnih držah, gibanjem posameznih delov telesa, različnimi načini skokov in poskokov, različnimi vrtenji na mestu in v prostoru, samostojno, v paru ali skupini), • je sposoben prepoznati in prikazati različna čustva z gibom (npr. veselje, žalost jezo), • je sposoben improvizirati preproste gibalne motive na podlagi različnih spodbud (glasba, literarna dela, slikovni prikazi), • prepozna različne plesne zvrsti, • skladno s svojimi individualnimi zmožnostmi zmore ustvariti krajši ples na podlagi pridobljenih znanj skozi celo leto. Učenec ob zaključku predmeta ljudski plesi: • se gibalno odziva na ritem in tempo glasbe (npr. s hojo, tekom, koraki v prostoru v različnih držah, gibanjem posameznih delov telesa, različnimi načini skokov in poskokov, različnimi vrtenji na mestu in v prostoru, samostojno, v paru ali skupini), • usvoji in si zapomni zaporedje krajših gibalnih fraz, • prepozna različne ljudske plese, • skladno s svojimi individualnimi zmožnostmi zmore zaplesati vsaj dva ljudska plesa. Učenec ob zaključku predmeta družabni plesi: • se gibalno odziva na ritem in tempo glasbe (npr. s hojo, tekom, koraki v prostoru v različnih držah, gibanjem posameznih delov telesa, različnimi načini skokov in poskokov, različnimi vrtenji na mestu in v prostoru, samostojno, v paru ali skupini), • usvoji in si zapomni zaporedje krajših gibalnih fraz, • prepozna različne družabne plese, • skladno s svojimi individualnimi zmožnostmi zmore zaplesati vsaj dva družabna plesa. 5 SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5.1 Uresničevanje ciljev predmeta Učni načrt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so v dveh krovnih temah opredeljene skupne izhodiščne in temeljne vsebine za vse tri izbirne predmete: ples, ljudski plesi in družabni plesi, in sicer z vidika plesne tehnike in plesne ustvarjalnosti. Operativni cilji in vsebine dveh izhodiščnih krovnih tem se nadgrajujejo z diferenciranimi vsebinami, ki so specifične za posamezno plesno zvrst oziroma predmet (ples, ljudski plesi, družabni plesi). Pri načrtovanju učnega procesa izhajamo iz splošnih in operativnih ciljev predmeta. Cilje znotraj posamezne krovne teme ali izbirnega predmeta učitelj lahko združuje ali dopolnjuje in jih prilagaja specifiki dela z učenci v posameznem razredu v prilagojenem programu z NIS ter pogojem za organizacijo in izvedbo pouka v šoli. Učni načrt je dejavnostno naravnan. Dejavnosti, predlagane v učnem načrtu, predstavljajo nabor idej in usmeritev za učitelja, ki omogočajo uresničevanje splošnih in operativnih ciljev predmetov ob gibanju in v kontekstu, ki je učencem blizu. Učni načrt omogoča učitelju avtonomijo in fleksibilnost pri načrtovanju ali izbiri plesnih dejavnosti, ki naj v največji možni meri omogočajo in spodbujajo celostni razvoj posameznega učenca v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom glede na njegove individualne zmožnosti, plesno predznanje, močna področja, interese in potenciale. Predlagane dejavnosti za uresničevanje splošnih in operativnih ciljev so zasnovane tako, da omogočajo prilagajanje metod, oblik dela in časa izvedbe vzgojno-izobraževalnim potrebam in zmožnostim učencev ter podpirajo njihovo aktivno vlogo in plesno udejstvovanje v vseh fazah učnega procesa. Priporočljivo je, da dejavnosti in vsebine določa učitelj v dogovoru z učenci ter izbira tiste, ki bodo poleg usvajanja vsebin predmeta učencem omogočale tudi razvoj in krepitev gibalnih, socialnih in komunikacijskih spretnosti, čustvenega razvoja, občutka osebnega uspeha in zadovoljstva ob individualnem ali skupinskem plesnem nastopanju. Tako zasnovan pouk podpira razvoj učenčeve plesne tehnike, plesne ustvarjalnosti in umetniškega razvoja, ljubezni do plesa in plesnega izražanja, spretnosti posnemanja, spretnosti sodelovanja, pozitivnega odnosa do različnih plesnih vsebin, čuta za estetiko, motivacije za individualna in skupinska nastopanja ter prevzemanja odgovornosti za lastni napredek in uspeh skupine. Za spremljanje napredka učencev priporočamo formativno spremljanje, ki se je izkazalo za dokazano učinkovit način učenja in poučevanja tudi za učence v prilagojenem programu z NIS. S prenosom formativnega spremljanja v vsakdanjo pedagoško prakso pri poučevanju vsebin predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi se učitelj odziva na raznolike vzgojno-izobraževalne potrebe slehernega učenca v oddelku. Pri formativnem spremljanju gre za celostno in sprotno spremljanje razvoja učenčevih plesnih sposobnosti in spretnosti ter opazovanje učenca med aktivnim udejstvovanjem pri različnih plesnih dejavnostih. S sprotnim spremljanjem in ugotavljanjem, kako učenec napreduje, in prilagajanjem pouka na podlagi učencu pravočasno danih povratnih informacij učitelj omogoča nadaljnje poglabljanje znanja, razvoj in krepitev spretnosti. Z vidika učencev omogoča formativno spremljanje napredovanja učencev v skladu z njihovimi zmožnostmi, potenciali in močnimi področji v individualnem tempu, njihova motivacija za učenje se veča, v učnem procesu prevzemajo aktivno vlogo in odgovornost za lastni napredek in učenje. Temeljni elementi formativnega spremljanja so: a) nameni učenja in kriteriji uspešnosti, b) dokazi o učenju, b) povratna informacija, c) ugotavljanje ravni plesnega predznanja in razumevanje novega znanja, č) vrednotenje in samovrednotenje. Nameni učenja so jezikovno preoblikovani učni cilji, zapisani v učnem načrtu v učencem razumljivem jeziku. Tako preoblikovani učni cilji, torej nameni učenja, učencem pomagajo razumeti, kaj se bodo učili in katera znanja in spretnosti bodo razvili ali krepili pri predmetih ples, ljudski plesi in družabni plesi. Z nameni učenja dosežemo, da učenci razumejo učne cilje predmetov in v njih poiščejo smisel učenja o plesu in plesnih vsebinah. Kriteriji uspešnosti so vezani na namene učenja in učne cilje, ki učencem dajo odgovor na vprašanje, ali so dosegli zastavljene cilje ali ne. Učitelj načrtuje in oblikuje namene učenja in kriterije uspešnosti skupaj z učenci, kar v učencih vzbudi občutek odgovornosti do učenja in svojega znanja, ki postaja kakovostnejše in bolj osmišljeno. Dokazi o učenju predstavljajo učne dosežke učencev. Učitelj v učnem procesu omogoča učencem, da pokažejo svoje znanje na različne načine in v skladu s svojimi individualnimi zmožnostmi. Dokazi o učenju so vse dejavnosti učenca v procesu poučevanja, s katerimi učenec pokaže svoje znanje in spretnosti pri predmetih ples, ljudski plesi in družabni plesi (samostojni, skupinski nastopi, posnetki, idr.). Učenci lahko sodelujejo pri izbiri načinov dokazovanja znanja. Učitelj lahko sproti in na različne načine dokumentira dokaze o učenju (učiteljevi zaznamki, posnetki vaj in nastopov učencev, portfolio učenca), ki so mu v pomoč pri dajanju povratne informacije učencu o njegovem napredku na podlagi video analize, spremljanju in vrednotenju napredka učencev pri izbirnih predmetih ples, ljudski plesi in družabni plesi. Povratna informacija je bistvo formativnega spremljanja in pomeni vsako informacijo učencu o njegovem napredku pri doseganju namenov učenja z namenom izboljšati učenje in znanje. Povratno informacijo učencu lahko sporoča učitelj ali vrstnik (vrstniško vrednotenje) na podlagi vnaprej dogovorjenih kriterijev uspešnosti, lahko pa tudi sam sebi v obliki samovrednotenja. Povratna informacija je sprotno, natančno, konkretno in specifično sporočilo, dano v učencu razumljivem jeziku, ki učencu jasno sporoča, kako napreduje v odnosu do namenov učenja in kriterijev uspešnosti, kje so še vrzeli v znanju, katera so njegova močna področja, katera pa bi moral še razviti in izboljšati ipd. Kakovostna povratna informacija učenca seznani z doseženim, opozori in ponudi pot za odpravo pomanjkljivosti, ga spodbudi k spremljanju lastnega napredka ter mu omogoči tako možnost samoregulacije kot tudi podlage za nadaljnje učenje. 5.2 Medpredmetne povezave Medpredmetno povezovanje predstavlja celosten didaktični pristop – pomeni horizontalno in vertikalno povezanost ter prepletenost vsebin, konceptov in procesnih znanj ter učnih spretnosti. Medpredmetno povezovanje predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi v prilagojenem programu z NIS lahko poteka na način povezovanja vsebin predmeta z vsebinami drugih učnih predmetov, v prvi vrsti s predmeti šport, glasbena umetnost, likovna umetnost, slovenščina, družboslovje, matematika in naravoslovje v okviru obveznega programa osnovne šole. Povezovanje vsebin predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je lahko tudi z vsebinami področij razširjenega programa. Dobro načrtovano medpredmetno povezovanje omogoča celovito in povezano znanje ter gospodarnejše ravnanje s časom pri usvajanju in poglabljanju znanja. Predlogi medpredmetnih povezav • Šport: plesne dejavnosti pomembno prispevajo k splošni telesni pripravljenosti, gibljivosti, koordinaciji gibanja in ravnotežja, kar dopolnjuje cilje športne vzgoje. Tako pri športu kot tudi pri plesu učenci spoznavajo pomen povezanosti med ritmom in gibanjem, kar prispeva k njihovemu fizičnemu in senzomotoričnemu razvoju. • Glasbena umetnost: • povezovanje glasbe in plesa: učenci se lahko učijo plesnih gibov ob različnih vrstah glasbe, petju ter obratno, lahko spoznavajo glasbena dela in elemente glasbe preko giba in plesa; glasba daje plesnim dejavnostim okvir in vzdušje, učenci pa se naučijo izražati z gibanjem ob glasbeni spremljavi; • spoznavanje glasbil: učencem lahko predstavimo različna glasbila, s katerimi ustvarjamo glasbo (kitara, klavir, flavta idr.), kar bogati izkušnjo in zavedanje glasbenih elementov; učenci lahko uporabljajo bobne ali tamburine za učenje osnovnih ritmov, kar izboljšuje njihov občutek za ritem in koordinacijo. • Likovna umetnost: učenci lahko z gibanjem izražajo, kar ustvarijo pri pouku likovne umetnosti. Ples je lahko odlično orodje za približevanje in predstavitev likovnih pojmov učencem, npr. s pomočjo gibanja lahko učenci raziskujejo različne oblike in si predstavljajo razgiban ter statičen kip. S premikanjem po prostoru raziskujejo različne perspektive in razdalje. Ples lahko uporabimo tudi za izražanje čustev, ki jih povezujemo z različnimi barvami, npr. ustvarimo plesne gibe, ki izražajo veselje (rumena), žalost (modra) ali jezo (rdeča), kar učencem pomaga razumeti povezavo med barvami in čustvi. Lahko pa izdelajo pripomočke, kostume in scenske elemente, ki jih uporabljajo pri plesnih dejavnostih. • Slovenščina: • izraznost in zgodbe: pri plesnih dejavnostih lahko učenci povezujejo gib z besedili, pripovedovanjem zgodb ali poezijo. Lahko ustvarijo gibalne interpretacije literarnih del in zakonitosti jezika, ki jih obravnavajo pri pouku slovenščine (npr. utrjevanje besednih vrst in stavčnih členov, raba velike začetnice, bogatenje besednega zaklada, gibalna igra vlog); • razvijanje govornega izražanja: učenci lahko med plesom opisujejo svoja doživetja ali ustvarjajo zgodbe, ki jih uprizarjajo z gibanjem, kar razvija njihove jezikovne sposobnosti in domišljijo; • razvijanje neverbalne komunikacije: vzpostavljanje in zadrževanje očesnega kontakta, obrazna mimika in izražanje z gibanjem telesa kot sredstvom interpretacije in čustvovanja. • Družboslovje (kultura in tradicija): učenci lahko raziskujejo plese iz različnih zgodovinskih obdobij in kultur. Pri tem spoznavajo družboslovne pojme, kot so kulturna dediščina, običaji in tradicija, sobivanje v skupnosti, sodelovanje idr., skozi gibanje in plesne zvrsti (ljudski plesi, družabni plesi). • Naravoslovje: s plesom lahko raziskujejo delovanje človeškega telesa, npr. kako gibanje vpliva na mišice, sklepe in kosti. Med plesanjem pridobijo osnovno razumevanje anatomije, hkrati pa spoznavajo tudi različne sile, ki delujejo na telo. Ob plesu lahko spoznavajo naravne pojave (vremenski pojavi, kroženje vode, različna agregatna stanja). • Matematika: ples in matematika se medsebojno prepletata na več načinov, saj ples vključuje vzorce, simetrijo, čas, ritem in prostorsko orientacijo. Vse to so pomembni matematični koncepti, ki jih učenci lahko upodabljajo s plesnim gibanjem (uprizarjanje geometrijskih oblik, zrcaljenja, ponavljajoči plesni vzorci, štetje korakov, gibanje po prostoru). 5.3 Diferenciacija, individualizacija in personalizacija Diferenciacija, individualizacija in personalizacija pri pouku izbirnih predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi temeljijo na prepoznavanju in upoštevanju individualnih razlik med učenci, kar še posebej velja za učence, ki se izobražujejo v prilagojenem programu z NIS. Diferenciacijo pri pouku plesnih dejavnosti zagotovimo s prilagajanjem plesne tehnike in koreografije glede na raven plesnega predznanja in spretnosti učencev (osnovni koraki za začetnike ali gibalno manj spretne/zmožne učence, za naprednejše pa kompleksnejše koreografije). Diferenciacija pri pouku plesnih dejavnosti zahteva fleksibilnost, prilagodljivost in ustvarjalnost učitelja. Diferenciramo lahko tudi vsebine z uporabo različnih plesnih dejavnosti ali plesov za različne skupine učencev glede na njihove zmožnosti in interese ali le za krepitev zanimanja in motivacije za plesno udejstvovanje. Diferenciramo lahko tudi oblike dela. Učence razdelimo v manjše skupine – vsaka skupina se ukvarja z različnimi plesnimi stili ali plesno koreografijo –, ki jih v primernem trenutku združimo v skupni plesni projekt. Pri načrtovanju in izvajanju pouka pri predmetih ples, ljudski plesi in družabni plesi učitelj upošteva tako močna kot tudi šibka področja učencev. Učence vodi in usmerja toliko, da so ti pri delu karseda samostojni (učencu pri gibanju pomagamo, če to potrebuje, oz. smo mu v oporo pri usvajanju novih gibalnih vzorcev), in na način, ki krepi njihovo pozitivno samopodobo in socialne spretnosti. Prilagodimo zahtevnost plesnih dejavnosti in nalog tako, da bodo učenci občutili uspeh in zadovoljstvo pri njihovem izvajanju. Zahtevnost plesnih dejavnosti in nalog prilagajamo plesnemu predznanju in sposobnostim učencev ter jih tekom leta nadgrajujemo glede na njihov napredek (vsak v svojem tempu in na svoji ravni). Upoštevati je treba tudi kulturno ozadje učencev, ki prihajajo iz tujegovorečih okolij, in jim omogočiti, da vključijo plesne elemente svoje kulture, kar povečuje njihovo vključenost in motivacijo. Vsebine in plesne dejavnosti prilagodimo individualnim zmožnostim učencev v prilagojenem programu z NIS, njihovemu plesnemu predznanju, zmožnostim in interesom. Učitelj je še posebno pozoren na gibalne spretnosti učencev ter njihove izkušnje iz vsakdanjega življenja. Upošteva prilagoditve, ki so opredeljene v individualiziranem programu posameznega učenca, prilagaja metode in oblike dela, izbor učnih sredstev in pripomočkov. Prilagoditve načrtuje v vseh fazah pouka: tako v fazah načrtovanja, organizacije in izvedbe kot tudi v procesu preverjanja in ocenjevanja znanja. Za učence, ki uporabljajo pripomočke za gibanje, kot so hodulje, invalidski vozički ali električni vozički, prilagodimo prostor, da je varen za gibanje, dovolj velik in brez ovir. Prilagoditve vključujejo gladko podlago brez stopnic, robov ali drugih preprek, ki bi lahko ovirale njihovo gibanje. Poleg tega vsebino plesnih dejavnosti prilagodimo njihovim telesnim zmožnostim, pri čemer je treba paziti, da naloge ostanejo vsebinsko smiselne, dovolj zahtevne in hkrati izvedljive. Gibanja lahko poenostavimo, npr. z uporabo gibov rok ali omejitvijo gibanja na manjših prostorih, oz. razširimo gibanje na večji prostor (predvsem pri uporabnikih električnih vozičkov). Plesne dejavnosti naj vključujejo uporabo preprostih, a ritmičnih korakov in ponavljajočih se gibalnih vzorcev, ki učencem pomagajo bolje razumeti in si zapomniti gibanje. Za nekatere učence je lahko poudarek na osnovnih plesnih korakih, kot so hoja v ritmu (oz. gibanje na invalidskem vozičku v prostoru), vrtenje in poskoki (npr. za učenca na invalidskem vozičku lahko poskok zamenjamo s pavzo v gibanju), kar olajša vključitev v plesno dejavnost. Za učence, ki uporabljajo sisteme podporne in nadomestne komunikacije, verbalna navodila opremimo s slikovnimi komunikacijskimi simboli, kar omogoča boljše razumevanje in aktivno sodelovanje v plesnih dejavnostih. Personalizacija pri učenju pomeni prilagajanje učnega procesa posameznemu učencu glede na njegove zmožnosti, potrebe, interese, talente in učne stile. Cilj personalizacije je omogočiti vsakemu učencu, da doseže svoj največji potencial z uporabo metod in pristopov, ki so zanj najbolj učinkoviti. Ključni elementi personalizacije pri učenju vključujejo: prilagajanje učnih vsebin interesom in predznanju učencev, kar povečuje njihovo motivacijo in angažiranost; prilagajanje učnih metod in oblik dela, ki ustrezajo učnemu stilu posameznega učenca (npr. zrcaljenje gibanja, imitacija gibanja, vodenje v gibanje s pomočjo druge osebe); individualizacijo ciljev oziroma opredelitev učnih ciljev, ki so prilagojeni sposobnostim in interesom posameznega učenca; sprotno formativno spremljanje in vrednotenje napredka učencev ter prilagajanje procesa poučevanja in učenja glede na njihove dosežke in potrebe (npr. prilagodimo način in tempo podajanja novih plesnih vsebin, prilagodimo ritem gibanja, po potrebi povečamo/zmanjšamo število ponovitev plesnih vsebin); spodbujanje aktivnega sodelovanja učencev pri načrtovanju in izvajanju učnega procesa, kar povečuje njihovo odgovornost in zavzetost (evalvacija z ocenjevalno lestvico zadovoljstva z vsebinami, tudi z uporabo slikovnih komunikacijskih simbolov). Cilj personaliziranega učenja je, da vsak učenec napreduje na svoj način in v svojem tempu, pri čemer ohranjamo osredotočenost na razvoj znanj in veščin, ki so za učenca pomembni. Ob tem ostajajo standardi znanja enaki. Personalizirano učenje ne pomeni, da se te zahteve spremenijo, ampak da prilagodimo pot do njihovega doseganja ob upoštevanju edinstvenih značilnosti vsakega učenca. Standardi določajo, kaj mora učenec znati ali biti sposoben narediti, vendar ne določajo točno, kako pride do tega. To pomeni, da je učni proces fleksibilnejši, učno gradivo in naloge (npr. označimo pot, začetne in končne točke gibanja, omejen prostor) pa so lahko prilagojeni posameznim učencem glede na njihovo predznanje, interese ali učne ovire. Uporabimo glasbo z jasnim ritmom, melodično in prijetno za poslušanje, kar je v pomoč učencem pri usklajevanju gibov (spreminjanje tempa glasbe omogoča, da učenci izkusijo različne dinamike in ritme). Standardov ne prilagajamo, personalizirano učenje osredotočamo na to, da učencu omogočimo fleksibilnost in prilagodljivost pri doseganju teh standardov. Za učence z različnimi senzoričnimi primanjkljaji je koristno vključiti vizualne pripomočke (npr. barvne oznake na tleh, stenah, omejiti prostor), prilagoditi glasbo (npr. manj intenzivni zvoki, uporaba ritma brez melodije, uporaba Orffovega instrumentarija), nekateri potrebujejo fizično podporo ali usmerjanje gibov. Z vključevanjem primernih prilagoditev v načrtovanje, izvedbo in ocenjevanje plesnih dejavnosti učitelj zagotovi uspešno vključevanje vseh učencev v učni proces predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi ne glede na njihove zmožnosti ali posebne potrebe. 5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja Učitelj pri preverjanju in ocenjevanju znanja ugotavlja učenčevo doseganje ciljev in standardov znanja, ki so zapisani v učnem načrtu. Preverjanje znanja poteka pred obravnavo učnih vsebin, med njo in po njej, pri čemer učitelj s kakovostno povratno informacijo učenca seznani z doseženim, ga opozori na pomanjkljivosti in mu ponudi pot za njihovo odpravo, ga spodbudi k spremljanju lastnega napredka ter mu omogoči tako možnost samoregulacije lastnega učenja kot tudi podlage za nadaljnje učenje. Pri dajanju povratnih informacij, ki izhajajo iz kriterijev uspešnosti, oblikovanih skupaj z učenci, ima pomembno vlogo tudi sodelovanje učencev pri samovrednotenju in vrstniškem vrednotenju, kar krepi njihovo odgovornost za lastno učenje. Učitelj ocenjevanje znanja opravi na podlagi kriterijev ocenjevanja po obravnavi učnih vsebin in opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin. Učitelj natančno in premišljeno načrtuje načine ocenjevanja, ki so usklajeni z načini poučevanja predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi, hkrati pa omogočajo ocenjevanje določenih standardov znanja posameznega vsebinskega sklopa. Učenec lahko svoje znanje pri predmetih ples, ljudski plesi in družabni plesi izkaže na različne načine, učitelj pa lahko oceni učenčevo znanje in spretnosti, ki se izražajo kot: • gibalno izražanje, • aktivno soustvarjanje in izvedba plesa, • odrska predstavitev, • sodelovanje na javnem nastopu, • sposobnost sodelovanja in interakcije s plesnim partnerjem, • sodelovanje v skupini, • vodenje ali učenje drugih. Pri ocenjevanju učitelj upošteva kriterije uspešnosti, ki se nanašajo na izbrano nalogo, individualne zmožnosti ter prilagoditve posameznega učenca v prilagojenem programu z NIS. Pri ocenjevanju znanja lahko uporabimo raznolike načine ocenjevanja znanja, ki naj temeljijo na učenčevih individualnih zmožnosti in močnih področjih, tako da mu omogočajo občutek uspeha in doživljanje zadovoljstva ob uspehu. Končna ocena naj bo preplet vseh elementov (znanja, procesa dela, aktivnega udejstvovanja in konstruktivnega sodelovanja, estetskega vidika rezultatov dela). 5.5 Digitalna tehnologija Digitalne spretnosti so med ključnimi spretnostmi sodobnega časa, ki jih učenci pridobivajo z uporabo digitalne tehnologije pri učenju. Uporaba digitalne tehnologije pri pouku predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi vpliva na kognitivne, čustvene in psihomotorične vidike učenčevega plesnega doživljanja in izražanja. Možnost vključevanja digitalne tehnologije pri pouku predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je prepoznavna v vseh strukturnih elementih učnega načrta. Z vključevanjem sodobne digitalne tehnologije lahko vplivamo na zanimivost pouka in učno uspešnost učencev v prilagojenem programu z NIS. Uporaba digitalne tehnologije v vzgojno-izobraževalnem procesu ponuja raznolik nabor različnih orodij in virov informacij, ki jih lahko uporabljamo neposredno pri pouku ali kot dopolnilna izobraževalna in učna gradiva, kadar je to mogoče in smiselno. Različne informacijsko-komunikacijske naprave in digitalna orodja kot učni pripomoček (računalnik, projektor, interaktivna tabla, tablični računalnik, spletni brskalnik, pametni telefoni idr.) so pomembne za pedagoško učinkovitejši proces in boljše doseganje ciljev in standardov znanja pri pouku predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi. Učitelj naj uvaja sodobno tehnologijo v pouk premišljeno in postopno. Prisotnost digitalne tehnologije naj ne zmanjšuje vloge učitelja in učencev pri pouku, ampak jim služi zgolj v podporo (npr. za izbiro in obdelavo glasbene spremljave za pripravo plesnih dejavnosti, za ogled posnetkov, uporaba digitalnih orodij, ki omogočajo izvedbo pouka na daljavo). V učenje in poučevanje plesa digitalno tehnologijo vključujemo kot učno sredstvo, ki ponuja raznovrstne poučne informacije. Sodobna tehnologija omogoča večjo nazornost ter možnost prenosa, posredovanja in shranjevanja glasbenih in plesnih vsebin. Učinkovitost in ekonomičnost uporabe za učitelja in/ali učenca se kaže predvsem v prenosu, hranjenju in urejanju glasbenih in plesnih vsebin in zvočnih zbirk, raziskovanju različnih plesov in plesnih tehnik, koreografij, iskanju informacij ipd. Drugi vidiki uporabe sodobne tehnologije se kažejo tudi v spremljanju in izbiranju kakovostnih plesnih vsebin ter spoznavanju umetniških dosežkov plesnih ustvarjalcev. Dodatne možnosti za vključitev digitalne tehnologije v pouk predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi so: • uporaba virtualnih učilnic in spletnih platform za deljenje gradiv, nalog in predstavitev plesnih dosežkov učencev, • uporaba interaktivnih aplikacij, kot so Just Dance ali GoNoodle, ki učencem omogočajo učenje plesnih korakov in koreografij na zabaven način, • uporaba programske opreme za animacijo za ustvarjanje in analiziranje plesnih gibov, • uporaba družbenih omrežij za predstavitev plesnih projektov in koreografij za širšo publiko, • uporaba tehnologije virtualne resničnosti za ustvarjanje interaktivnih plesnih izkušenj in simulacij, • snemanje plesnih vaj in nastopov za kasnejšo analizo in izboljšanje tehnike, • uporaba senzorjev in merilnikov, npr. senzorjev za merjenje gibanja, srčnega utripa in porabe energije, ki učencem pomagajo razumeti fizične aspekte plesa. ZNANJA IZVAJALCEV PREDMETI IZVAJALEC ZNANJA S PODROČJA ples, učitelj ▪ visokošolskega izobraževanja defektologije, specialne in rehabilitacijske pedagogike ali inkluzivne pedagogike ljudski plesi, ▪ visokošolskega izobraževanja plesa, baleta, plesnih umetnosti, koreografije, športne vzgoje, dramske igre, plesno-gibalne družabni plesi terapije ▪ višješolskega izobraževanja plesa, baleta po določilih 93. člena ZOFVI