V NAŠI DRŽAVI. Zadnji teden je obravnavala narodna skupščina državni proračun. Nastopilo jo vpč govornikov, ki so opozarjali vlado, katere postavke bi bjlo treba v proračunu skrčiti, omiliti in kako spraviti upravo v boljši lir. V proračunsko razpravo je posegel tudi bivši promcttii ministei- Andra Stanic. Staničev govor jc bil sprejet od celotne skupščine z l.avdušeriim odobravanjem in radi te- ga je dobro, da zve tudi naše podeželsko ljudstvo, kaj je povedal ta gospod zanimivega in za ozdravljenje državnib financ za bodočnost koristnega. Bivši minister in poslanec Andra Stanič je govoril dve uri in je napovedal, da se bo bavil v svojem govoru z vprašanjenri pogodb, ki jih je sklenil sedanji prom^ minister z raznimi inozemskimi tvrdkami radi gradnje železniških prog v. naši državi. Razkritja g. A. Staniča. Govornik je v uvodu naglasil, da so te pogodbe velikega pomena tudi v flnančnem in političnem oziru, !ker se z i-jimi zavezuje naša država, da v teku 12 let izplača tem inozemskim tvrdkam nad 2 milijardi in 100 milijonov dinarjev. Govornik obžaluje, da o teh vprašanjih ni mogel že preje govoriti, ker bi se bile te pogodbe sicer lahko preprečile. Na žaiost ni imel na razpolago potrebnih podatkov. Pravilna rešitev tega vprašanja bo v tem, da se te pocyodbe prometnega ministrstva z raznimi inozemskimi tvrdkami takoj razveljavijo. Zatem se obširno bavi z raznimi pogodbami, ki jih jo sklenil prometni minister z raznimi inozemskimi tvrdkami za gradnjo želozniških prog. Izjavlja, da so vse sklenjene na škodo države in nadaljuje: »Zaradi tega moram postaviti vprašanje: Koliko bi stalo državo, če bi dela izvršili z domačimi podjetji in kakšno škodo trpi država, da so se dela oddala inozemcem?« Tu navaja Stanič, da jo oddelek za želez.iiške krodite izdelal proračun, po katerih bi gradnja železnic z domačimi tvrdkami stala samo 1.023,000.000 Din. Če semkaj še prištejemo in primerjamo oeiio materijala in delovno moč pri nas, bi bila razlika v oddaji dcla ino^. .cincem in domačinom še ogromnejša. Zaradi del, od katerih ima država sal . škodo, se bo kriza še povečala. Č© bi vsa ta dela izvrševali naši domači p_djetnil.i — je trdil Stanič — bi si država prihraiiila 800 milijot.ov dinarjcv, za kolikr-i-je »edaj oškodovana. Od tega pa bi imeli korist naši obrtniki, delavci, industrija ler državn«. finance. »Te pogodbo«, je nadaljeval govornik, »so poleg matenjclne škodo prizadejale naši drža~.i tudi veliko škodo na. ugledu, kajti človek ima utis, da so bilo te pogodbe predloženo samo v podpis in da ni bilo druge strani, ki bi v interpsu državc preprečila sklenitev takih pogodb. S temi pogodbami pa se je kršila tudi ustava. Zakaj so bile sklenjene te pogodbe? Na to vprašanje ni niti naši javnosti, niti narodnemu prcclstavni.tvu dal prometni min.stei. nobenega .dgovora in pojasnila. Sklepanj.e takih pogodb in na tak način je trcja najostrejše obsojati. y tem pogledu je sedaj potrebna akcija narodnega predstavništva in vlade. Na tak način se bo omogo.ilo, da se ne pojavlja več tak slučaj, ki prinaša državi moralno in materijelno škodo. Z ozirom na to, da jc bila država oškod.vana za ogromnc svote, mora sedanji prometni minister nemudoma izvajati posledice! (Burno odobravanje v skupščini in ploskanje.) Da je prišlo do takih pogodb, so omogočile tri stvari: 1. Prometni minister Radivojevič ni bil žal kos svoji dolžnosti, radi česar mora takoj podati ostavko. (Burno odobravanje v narodni skupščini.) 2. Ker nimamo potrebne nepristranske in javne kritike. Ti slučaji dovolj jasno pričajo, kako nam je taka kritika potrebna. 3. Slučaj se je lahko zgodil lahko samo radi tega, ker imajo člani finančnega odbora slepo zaupanje v delo vlade.« — Govor bivšega prometnega ministra Staniča je vsa dvorana poslušala v popolni tišini. Njegova izvajanja so napravila na vse navzoče najgloblji vtis. Ko je poslanec Stanič ikončal svoj govor, je vsa dvorana burno ploskala in odobravala govornikova izvajanja. V DRU6IH DRŽAVAH. Ostavka španske vlade. Dne 1. marca je odstopila celdkupna Lerrouxova vlada. Predsednik republike Zamora ni hotel sprejeti ostavk finančnega in notranjega ministra, ki pripadata levemu ikrilu radikalne stranke ter sta dobila nalog od framasonskih lož, da nadalje ne smeta več sodelovati v sedanji vladi. Lerroux se je na vsak način ho- tel vzdržati na vladi, toda predsednik republike je pod vtisom poročil, ki so ves dan deževala iz raznih krajev Španije, ter brez dvoma tudi pod pritiskom političnih voditeljev, zahteval, naj vlada odstopi in se sestavi nova vlada po novih vidikih. Ko je Lerroux zapuščal predscdnikovo palačo, je izjavil easnikarjem, da je svetoval predsedniku republike radikalno vlado, ki bi se oslanjala predvsem na desničarske stranko. Novo špansko vlado je zopet sestavil Lerroux. V tej vladi se nahaja 8 radikalov, 2 ministra brez poii.i.ne upr.delbe, 1 je iz agrarne stranke, 1 liberalen demokrat in 1 progresist. Iz vlade je izpadel prejšnji notr. minister Barrios, ki jc vodja španskih framas.nov Slovesno kronanje novecja mandžuiskega cesarja. Zadnjega febraarjii je bila razglašena za Mandžurijo nova ustava, po kateri je ta pokrajiria inonarhija in združuje cesar vse oblasti v svoji osebi kot zakonodajatcc. (__sar jo vrhovni poveljnik vojske, napoveduje vojno in sklepa mir. Nova ustava določa tudi preosnovo dosedanjega parlamenta, čegar zakonodajne pravice se znatno omejujejo. Nova monarbija obsega pet pokrajin in sicer: Mukden, Kirin, Poamurje, Jehol in Mongolijo. Dne 1. februarja se je vršilo slovesno kronanjc mladega cesarja Puya po 3000 iet sfarih obredih. Cesar je imel ob.ei.o, na kateri so bili z zlatimi nitmi vezeni zmaji in drugi vzhodni znaki. Plašč je bil okrašen s cesarskim zmajein in na njem so bile s starimi kitajskimi pismenkami izpisane besede: »Brez l.onca kakor solnce in mesec« Za svečanosvi kronanja je dovolila mandžurska vlada kredit 3,500.000 dolarjev.