Celje, 19. septembra 1968 — Leto XXII — Št. 34. — Cena 60 par (din) asilo socialistične zveze delovnega ljudstva Na vsak način elektrifidrana pro^a SPRAVA O ELEKTRIFIKACIJI ŽELEZNIŠKE PROGE SKOZI CELJE ni sveta za urbanizem, )ene, komii/.ialne in sta- ]jske zadeve pri skup- občine Celje so se na ^ seji lotili problema, ki m širšo obravnavo in naj- pozornost. Gre namreč Ijo železniškega transpor- , podjetja, da elektrifici- rogo od Zidanega mosta ( Celja in Maribora do IJa in za stališče Celja, ivezuje to modernizacijo )»nističnim načrtom me- Po tem dokumentu bi 1 Celju ne samo presta- ielezniško progo, marveč potniško postajno poslop- ;er pa trenutno ni upov, i laliko izvedli ta dela v skladu z urbanističnim na- črtom, je strokovna služba pri celjski občinski skupščini me- nila, da naj bi elektrifika- cijo proge aavzlic vsemu do- volili na sedanjih tirih, ven- dar pod pogojem, da jo je smatrati kot provizorij in da bo moralo železniško trans- portno podjetje v primeru re- alizacije urbanističnega na- črta na svoje stroške vskladi- ti vse naprave. Razprava na seji sveta, ka- teri so prisostvovali tudi pred- stavniki železniško transport- nega podjetja, se je sukala predvsem okoli statusa pro- vizorija in seveda ugotovitve, da železnica nima nobenih potreb po prestavitvi proge in postaje ter da lahko na seda- njih tirih izvrši vso moderni- zacijo oziroma elektrifikacijo. Po vsem tem bi človek do- bil občutek, kakor da v Ce- lju zavirajo elektrifikacijo že- lezniške proge. V bistvu pa ne gre za to, saj ni nikogar, ki bi se ne razveselil moder- nizacije železniškega prometa (čeprav je to prvenstvena na- loga kolektiva železniškega transportnega podjetja), mar- več za težnjo, da v mestu ob Sa- vinji skupaj z modernizacijo železnice rešijo tudi urbani- stične naloge in to na prvem mestu tako imenovani cest- no prometni križ. Z drugimi besedami — modernizacija že- leznice naj bi ne zaprla pot k reševanju drugih urbani- stičnih zahtev! Končni sklep izredno živah- ne seje je optimističen, vse- kakor pa takšen, po . kate- rem problem mora biti rešen. O njem bo razpravljala tudi celjska občinska skupščina, ki se bo morala na osnovi ustreznega materiala odločiti za eno aH drugo variantno rešitev. Končna je znana — to je elektrifikacija proge; ka- ko li pod kakšnimi pogoji pa bosta odločila oba partner- ja, to je skupščina občine Ce- lje ter železniško - transport- no podjetje. Celjani prvi na kriteriju mest tjrbančičeva končno uspela — nov rekord 55,61 metra Drugi kriterij slovenskih mest v atletiki se je končal s popolno zmago Celjanov. Moška in ženska vrsta Kladivarja sta osvojili najvišji lovoriki, hkrati pa je Nataša Urbanči- čeva pri'bolela krizo in z novim rekordom v metu kopja — 35.61 metra — potrdila rezultate, ki jih je dosegla v Avstra- liji. V moški^ konkurenci so se moštva zvrstila takole: Cel.ie J2. Ljubljana 59, Kranj 49, Maribor 45, Nova Gorica 37 in Trbovlje 38. V ženski konkurenci je zmagalo Celje s 54 tp^- kami pred Mariborom 41. lijubljano 38, Kranjem 31, Novo Gorico 30 in Trbovljami 15. Dvojna zmaga celjski atletov in atletinj pomeni potr- ditev kvalitetne celjske atletike in izreden uspeh, ki je pri- šel ob koncu sezone. Razveseljiv je tudi nov državni rekord Nataše Urbančičeve, ki je prišel ob pravem času, zlasti pa vlil že malce demoralizirani tekmovalki zaupanje v sposob- nosti. Od Celjanov so se na najbolj.ša mesta uvrstili: Važič t teku na 1.500 m s časom 4:00.5. Červan t teku na 5.000 metrov s 15:10.0, Svet v teku na 1500 m čez zapreke s 14:18.9, Lešek pri skoku ob palici s 420 cm. Pikula v metu krogle s 15,14 m, špilar v metu kopja — G8.08 m ter Vidma.jer v metu kladiva s 51,61 m. Pri ženskah pa so zmagale: Uran- kar v teku na 400 — 61,6. Lubejeva v teku na 80 m čez ovi- ^ — 10,9. Ma-oltova pri skoku v dsliino — .">21 cm. Urban- tičeva v metu krogle — 11.80 m ter štafeta 4x100 m. M. B. OBISK 8. KRAIGHERJil Prejšnji teden je obiskal Celje predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, ki je družbeno političnim de- lavcem širšega celjskega območja govoril o ustavnih spre- membah, skupaj s predstavniki celjske občine pa je obi- skal tudi tovarno EMO. Tu ga je generalni direktor Rado Bremec podrobno seznanil s trenutnim položajem in per- spektivami podjetja. Več na 4. strani. S SEJE CENTRALNEGA DS CINKARNE Tovarne umetnih gnojil ne bo! Ali bodo v cinkarni preusme- rili proizvodnjo t predeloval- no dejavnost? Zadnje seje centralnega de- lavskega sveta metalurško-ke- mičnega kombinata Cinkarna na kateri so razpravljali o rezultatih gospodarjenja ob polletju ter o nadaljnji raz- vojni usmeritvi podjetja, se jc med drugimi gosti udeležil tudi predsednik republiškega izvršnega sveta tovariš Stane Kavčič. Njegova prisotnost, ka- kor tudi dejstvo, da se ko- lektiv zaveda svojega težavne- ga položaja, Id je vanj zašel med drugim tudi zaradi od- ločitve izvršnega sveta Slove- nije, da prepusti vse posle v zvezi z likvidacijo energo« kemo kombinata v Velenju kreditni ba-iki, je usmerila razpravo predvsem z ugotav- ljanjem nadaljnjih razvojnih možnosti podjetja, ki prav zdaj doživlja zelo težke tre- nutke, Očitno je namreč, da se bo cinkarna zaradi težav v metalurški dejavnosti in za- radi propadlega projekta, po katerem naj bi zgradili no- vo tovarno umetnih gnojil, morala izbrati občutnejšo pre- orientacijo v predelovalno pro- izvodnjo. Gre torej za odlo- čitev, ki bo vplivala ne samo na kolektiv, temveč tudi na panogo sploh. Več o tem pa berite na 9. strani. i* ^grebški velesejem je pred dnevi prispela skupina poslovnih mož ene največ- I "lemških trgovskih tvrdk Horten, ki uspešno poslu.ie že več let z »Gorenjem« Jelenja. Prihodnjič bomo objavili zapis o razgovorih, ki so za »Gorenje« zelo "'{avi in razveseljivi. Na sliki direktor »Gorenja« Atelšek v razgovoru z general- nim direktorjem firme Horten Gerdom Kade. (Foto: J. Kr.) Nikdar več hlapci! Nova Gorica z rdečo vrtnico v mestnem grbu, najmlajše slovensko mesto in simbol hrepenenja malega naroda po svobodi in soncu, je v nede- ljo utripalo kot pravo velemesto. Vsa odeta v cvetje in zastave, je sprejela več kot 100.000 ljudi, ki so prišli čestitat Primorcem za srebrni jubilej vstaje z otvoritvijo razstave o Primorski v boju za svobo- do, atletskim tekmovanjem slovenskih mset in veličast- nim ognjemetom se je pro- slavljanje začelo že v soboto; V nedeljo zjutraj, ko so se začele proti mestu valiti reke ljudi z vseh štirih ve- trov, pa je bilo dogodkom že kar težko slediti. Najprisrč- nejša in najlepša so bila prav gotovo srečanja starih bor- cev in prijateljev, ki so se večkrat s solzami v očeh objemali in se poljubovali na vseh koncih mladega mesta. Tu so se srečali tudi nek- danji brigadirji, ki kar ver- jeti niso mogli, da je iz mo- čvirnega travnika, kjer so pred 20 leti prvič zapioili lo- pate, zraslo tako ponosno in lepo mesto. Oči so jim drse- le po nebotičnem zidu mo- gočne stolpnice pred občin- sko skupščino, ki se razgle- duje in združuje Slovence to in onstran meje. Ob 11. uri dopoldne, ko je iz 500 grl zadonela pesem »Vstajenje Primorske«, se je začel osrednji del proslave. Po pozdravu predsednika ob- činske skupščine Nova Gori- ca Milana Vižintina je govo- ril član sveta federacije In član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj (odlomke iz govora prinašamo na tej in na 3. strani). Prebrali so tu- di pismo tovariša Tita, ki se zaradi neodložljivih državni- ških zadev proslave ni mo- gel udeležiti. Ko so zjdruženi pevski zbo- ri za konec slavnostnega dela ognjevito zapeli še »Na ju- riš« in italijansko partizan- sko pesem »La brigata Gari- baldi«, je pričela zbrana množica navdušeno ploskati. Navzlic dežju, ki je ponaga- jal med proslavo, se ljudje niso razšli, ampak vztrajali do zadnje pesmi — »Zdravi- ce«, ki jih je simbolično po- vabila tuidi k pripravljenim mizam in k veseli družbi. Pesmi stoterih malih pev- skih zborov so odmevale po parkih mladega mesta, v lo- kalih pa so znane domače in partizanske viže povzeli kar vsi prisotni — celo natakar- ji! še ko so se začele priži- gati luči, so bili vsi trgi in ulice polni ljudi. »Hočemo Titovo Jugoslavi- jo!« so nas pozdravljali sta- ri, obledeli napisi na hišah ob cesti, ko smo se vračali domov. Obledeli, a ne izbri- sani! Zapisani so v srcih. M. MOŠKON Iz govora tovariša Kardelja v uvodu, ko je tovariš Kar- delj govoril o zgodovinskih dneh vstaje na Primorskem, je še posebno poudaril po- men odločnega upora Slo- vencev z besedami: Tudi med nami so bili tedaj ljudje, ki so ljubljeno ponavljali, da pomeni vstaja uničenje slovenskega ljud- stva. Toda to, česar niso ču- tili in vedeli taiki ljudje, so čutili in vededi tisoči in tiso- či preprostih deJovnah ljudi po mesitih in vaseh. Zato so večje mn(^lce vse odločneje sledUe pozivu Komunistične (Nadaljevanje na 3. sir.) TOvaris ivaraeij mea govorom v Novi Gorici (Foto: M. M.) Urednik britoTis/ke revije »New Statesman« f8 prejel tole posmehljivo pismo: »Ze- lo sem presenečen, da so naši politiki spregledali naj- bolj primeren način, da bi pomagali Čehom. Morali bi oskrbovati Sovjetsko zvezo z orožjem in vplivati na nji- hovo politiko v dobrem smislu — prav tako kakor delamo v Nigeriji..V Ti- lhuryju pri Londonu so na isto ladjo naložili 170 ton granat in pomoč za Biafro. Granate so bile namenjene zvezni nigerijski vojski, ob- leke in biblije pa Biafran- cem___Bilanca »kulturne re- volucije* na Kitajskem: Od tridesetih članov politbiroja jih je dvanajst odšlo z od- ra. Desetčlanski sekretariat partije je izgubil šest čla- nov, preostali štirje so se pridružili rdeči gardi. Cen- tralni komite jc imel 93 članov, iS članov je bilo od- stavljenih, devet pa suspen- diranih. Seznam s tem še daleč ni izčrpan ... ZDA sc lahko hvaležne Moskvi za okupacijo ČSSR. Vojna v Vi etnamu ni videti več tako strašna — menijo nekateri, zahodnoevropske članice NA TO, ki so kazale znamenja neposlušnosti, so spet po stale bolj ubogljive, more bitne nove pustolovščine v lastni »interesni sferi« sc zdaj postale lažje in v naj slabšem primeru lahko \Vas- hington reče, da na »drug strani niso nič boljši«.. Moskovska »Pravda« je od- krila svojim bralcem, da s< motijo, če mislijo, da kon- trarevolucija nastopa same z orožjem v roki., V ČSSI ni tako — je zapisal list Tam je »tiha« kontrarevolu- cija, ki nastopa bolj pretki no. Tako pretkano, da ji mršavska peterica vse do slej ni moga odkrili. Izve delo se je. da je sovjetsko po veljstiro nekaj dni po okupa ciji ČSSR na tihem poslah vihodnonemške tanke in ene te domov. Res je bilo nepn jetno^ da tudi to po sode lujejo Nemci pri okupaciji če škoslovaške. Toda glavni raz log — kakor poročajo dopii niki — je bil najbrž ta, di Nemška DR po potsdamsker, sporazumu, na katerega si Rusi tako radi sklicujejc sploh ne hi smela imeti - armade. Bodo sadjarji zaman vabili kupce? Zakon ponudbe in povpraševanja žal še ne sega preko občinskih meja - Prodajalci preveč izko< riščajo krajevne razmere v Slovenskih goricah odku- pujejo jabolka in slive po 30 par kilogram, kolikor jih sploh odkupijo. Sadjarji bi jih nam- reč radi prodali še več, če- prav je cena zelo nizka. V ob- čini Slovenske Konjice pa sploh ne odkupujejo kmečke- ga sadja, ker ne najdejo kup- cev zanj. PodotHio v občini Slovenska Bistrica in še v ne- katerih. V nekaterih krajih Slovenije pa je sadje tako dra- go, ko da bi ga bilo prema- lo ali bi bilo uvoženo. Po ta- kih cenah bi lahko sklepali, da ima pri nas vsaka občina svojo carins-ko mejo in pre- levmane — posebno dajatve pri uvozu iz drugih krajev — podobno kot Italija pri uvo- zu mesa. in živine. Težave pri prodaji sadja pri nas sicer niso tako zaple- tene kot prt izvozu živine za- radi italijanskih prelevmanov, našim sadjarjem pa škoduje- jo enako ali včasih še bolj. Nekateri sadjarji že sprašu- jejo: »Ali se bo v sadjarstvu pOTiovilo, kar smo doživeli v živinoreji?« (O nazadovanju naše živinoreje menda niso po- trebne še nove razlage). Zdaj sadjarjem slabo ksiže, hudo slabo, če se ne bodo mogli sporazumeti s trgovci in tK>- do v medsebojnih odnosih de- lali tako, kot ravnajo z nami tujci. Poglejmo dejstva! V Mariboru prodajajo jabolka, hruške in slive po največ 1,20 din kilogram. Naj- nižje cene na tržnici so tudi za polovico nižje. Enake naj- višje cene imajo v Celju — le hruške so nekoliko dražje — da drugih manjših mest v severovzhodni Sloveniji ne. na- števamo.Podobne cene so bi- le v teh mestih tudi proti koncu avgusta, ko so v neka- terih dolenjskih občinali bi- le mnogo višje. Za primerja- vo vzemimo najvišje cene. V Ribnici so prodajali jabolka po 3 din kg, v Kočevju po 2,80 in v Trebnjem po 2,75. V septembru so cene sicer nekoliko znižali, a še vedno prodajajo jabolka v Ribnici po 2,50, v Kočevju pa po 2,20 din kilogram. Torej celo po višji ceni kot v Ljubljani, ki velja za najdražje mesto v Jugoslaviji. Presenetljiva je tudi pri- merjava med cenami v Bre- žicah, kjer so prodajali ja- bolka i>o 1 do 1,20 din kg. Krškim — 1,50 din kg — in v Trebnjem 2,75 din kg. Za- kaj tako velika razlika v ce- ni, ko pa ti kraji in občine niso tako daleč druga od druge? Odgovora ni moči iskati irugod kot v nesolidnem po- slovanju trgovine. Velika tr- govska podjetja še ne pome- lijo jamstva za zadovoljivo preskrbo prebivalstva. Posa- Tiezne prodajalne preveč iz- koriščajo razmere na svojem >zkem območju. Ce nimajo iconkurence, namerno povzro- čajo pomanjkanje blaga, da obdržijo visoke cene. To ne škoduje le sadjarjem, ki ne morejo prodati pridel- kov po ceni, ki bi jo letos lahko pri sadju imenovali na- pitnina. škoduje vsem pre- bivalcem, ki nimajo lastnega sadja in ga kupujejo na trgu ali v trgovini, škodujejo tu- di zdravju naših ljudi, kar se odraža v stroških zdravstve nega zavarovanja, ker zara di visoke cene jedo premalc sadja. Zato ne bi smel nih če trditi, da se zaradi težav pri prodaji kmečkega sadjs ni vredno vznemirjati. J. PETEK TELEGRAMI LIZBONA — Aiiumio Salsuiai". |»-ieuii amiator ForuigalsKe, ii je na o<)ia&ui nepretrgoma od ;e- la ly32. je v giooofu omedlevici po amgi mojigaiisjti Kapi v ae^e- uh dnen. Poiocajo, cla je rtjCgo- vo zai-8vstveno spanje Drezapno. BKLSJi,UJ — V Delgijski pre. stolnici so se sestali veieposiani- Ki 15 ctržav članic atlantskega pakta. Zaradi CKapacije CbtiH pripravlja NATO nujno sklicanje min.strs.-vega sveta se pred ae- cembrom. LAGOS —- Zvesina n.gerijska vla- da je sporočila, da so n.gerijske čete zavzele Owerri, eiK) izmed zadnjih dveh mest v odcepljeni Biafri. Prebivalstvo v slrahu za .svoje življenje kljub zveznim za- gotovilom o \'am!>sti beži v džun- glo STOCKHOLM — Kljub neugod- nim napoved.m, da bo šveaska socialno-demokratska stranka iz- gubila absolutno večino mest v parlamentu, je ta na nedeljsitili volitvah nekoliko presenetljivo osvojila 12 sedežev več, kakor jih je imela doslej in si tako utrdila absolutno večino. Stranka je na oblasti dobrih trideset let. LONDON — V Veliki Britaniji so novi viharji z dežjem močno poslabšali položaj zaradi povod, nji. Na.ihuje je prizadeta jugo- vzhodna Anglija, kjer vojaki, po- licija in prostovoljci utrjujejo obale naraslih rek. Takih povod- nji ne pomnijo v zadnji^ pet- najstih letih. KARTUM —- Sovjetska zveaa bo poslala Sudanu orožje: letala vr. ste »mig«, tanke, protiletalske to- pove in radarsko opremo. Prva ladja z orožjem bo prispela v Port Sudan prihodnji teden. AI^IR — Šefi držav in vlad afriških držav, ki so se udeležili alžirske afriške konference »na vr- hu« so med drugim sprejeli re- solucijo, v kateri zahtevajo usta. vitev sovražnosti v Nigeriji in splošno amnestijo za vse tiste, k; so se bojevali v odcepljeni B.afri. WASHlNGTON — Iz ameriške- ga glavnega mesta prihajajo na- sprotujoča si poročila o prodaji ameriških reakcijskih vojaških le- tal »phantom« Izraelu. Baje je predsednik Johnson proti prodaji teh letal, dokler se stanje na Srednjem vv-hodu ne pomiri. To- da vplivni krogi okrog vlade .'^i prizadevajo, da bi do prodaje prišlo. tedenski zunanjepolitični pregled Čedalje bolj je čutiti po- sledice, ki jih je povzroči- la okupaci.ia CSSR po obo- roženih silah petih članic varšavske zveze, v resnici pa predvsem po tankih Sovjet- ske zveze. Z:;kaj prav vod- stvo Sovjetske zveze je bilo tisto, ki je dalo pobudo in večino tankov za voja.ško in- tervencijo v »bratski« soci- alistični državi. Ni znano, kaj vse so SM»v- jetski voditelji upoštevlli ko so se odločili za vtJoi*. Vojaško so se vsekakor do- bro pripravili, saj so pripra- ve tekle skoraj pol leta in zahodni vojaški strategi pra- vijo, da je bila cela operaci- ja »vzorno« izpeljana. Zato pa je politično doživela po- lom. Prav tako neugod lo je vplivala tudi na mednarod- ne odnose, predvsem na sta- lišče posameznih držav do podpisa sporazuma o prepo- vedi širjenja atomskega orož- ja, ki sta ga Washington in Moskva načelno že sklenila. Vrsta držav je že prej ime- la pomisleke do tega spora- zuma, toda vse je kazalo, da ga bodo omahljivke prej ali slej le podpisale. Potem je prišla okupacija ČSSR. Italija in Zvezna re- publika Nemčija sta nemu- doma sporočili, da sporo/.u- ma še ne bosta podpisali, vsaj za zdaj. Zdaj se je og lasila še Japonska, ki pravi, da bo najbrž počakala s pod pisom sporazuma. To stališče je razumljivo in izraža strah in razočara nje. Strah zaradi ranljivosti malih in srednjih držav pred obema siipersilama in razočaranje, da postajata obt velikanki čedalje bolj pre drzni in nesramni. Morda ti či za takim upan,)em cel« i nanie..i, »omisliti si« lastne atcmisko orožje, ki bi vsa. nekoliko bolj jamčilo za ne odi Lsno -t ma ih in sretln.jih t držav. Tak račun je očitno zmo ten, toda države po sveti so prestrašene. V strahu pj človek in celi narodi pogo stokrat ravna.io drugače, ka kor bi sicer po zrelem pre misleku. Krivdo setlan.ii strah pa vsekakor najbol. nosi Sovjetska zveza, ki s sama prizadeva, da bi bi sporazum o neširjenju čin prej podpisan. Tudi v ameriškem kon- gresu zavlačujejo z ratifika cijo tega sporazumia, čeprai ga je vlada v VVashingtom že odobrila. Deloma izvira U iz predvolilnih manevrov i ZDA, deloma pa iz prizade vanja, da bi ZSSR plača la višjo ceno za ta sporazum ki bi bila dejansko cena k njeno neumno in neodgovor no ravna i,ie v CSSR. Zaradi češkoslovaške kri ze je zanimanje za Srednl vzhod — vsaj v Evropi —, zadnjih dneh nekoliko spb hnelo. Toda položaj na-arab sko-izraelskih mejah je tm čas oblikovala neizprosna lo. gika krajevnega in medni, rodnega dogajanja. Zmotm bi bilo mislili, da okupacija CSSR ni vplivala na star.jf v tem delu sveta. .>Iočno j( \nplivala, in to tako, da je položaj hudo poslabšala. Po prvih ocenaii jc vsek* kor opogumila Izrael za nio rebilne nove vojne ali bolj omejene vojaške akcije prO' ti arabskim državam. Za ^^ mi ocenami tiči domneva, da Sovjetska zveza ne tii mogla tako glasno vpiti »P"' mite tatu!« na SrcdiijfO vzhodu, ko je bila sama tica« v CSSR. To je morda zmotno mnenje, toda tako je mislil marsikdo. Toda položaj aa Srednjf® vzhodu je dosti bolj z^plf ten, da bi ga lahko razloi'' li samo z igro velesil. F» membno vlogo igrajo tuj »krajevni« dejavniki. In nif' njimi je — posebno v njem času — čedalje pomemben deja\nik »fedajinov« oziroma arabslo" partizanskih komandosov ^ di na politiko državnih stev v arabskih državah. Zdaj eksplodirajo bombe ' sredi Tel Aviva in noben^ dvoma ni, da so komandj^l postali trn v peti Izraeli«* V določenem smislu so prijetni tudi za zakoi^. arabske vlade, ki se zave^ jo, da Arabci kljub P^ ni izdatni voja.ški P®"^ Sovjetske zveze še ^^ niso sposobni^ da bi se jaško lotili Izraela. Iz »fedajinov« je zdaj ^ slo pravo ljudsko v katerem so predvsem^ novi palest jaških bei;u»vj to je tisti ljudje, ki so » otroci morali zapustiti domovino ali so se ^^^^ < i dili pod begunskimi šot«"^ puščavi in .jedli grenki K tuje pomoči. To giba!'."^^ v marsičem nestrp-o s ^^ litiko odgovornih ^ vlad in si pridobiva ''f' kov, ker lahko pokaže na diverzantske uspeh«"- ^ tako prihaja tudi na j, njem vzhodu do spren^ toda — žal — na slabše. C;APE KENNEDY: Tu so v ponedeljek imeli vajo za start 74 metrov dolge vse. mirskc rakete APOLLO SEDEM. Raketo SATURN BI so za poskus napolnili j gorivom. Tudi astronavti Schirra, Eisele in Cunningham so pripravljeni za izstre, iitev, ki bo jutri tri tedne — 11. oktobra. Telefoto: UPI/NASA tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Vseljudski odpor in samoupravljanje SKLEPI PREDSEDSTVA IN lO REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL SLOVENIJE — Priprave na vseijudski odpor so sestavni del vsebine naše samoupravne družbe! Tako so poudarili na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slove- nije, na kateri so razpravljali o aktualnem političnem položaju in nalogah vseh slovenskih organiza- cij Socialistične zveze. Dejali so, da je dolžnost vseh družbenih sil, da kar najhitreje razvijajo in obli- kujejo osnutek vseljudskega odpo- ra proti kakršnikoli grožnji in s katerekoli strani. Naše priprave morajo biti popolne, tako da bo vsak di-žavljan natanko vedel, kaj mu je storiti v primeru nevarno- sti. Zaupati moramo v lastne sile in moč naroda. To bo krepilo na- šo odgovornost, disciplino in po- žrtvovalnost. Obenem moramo biti budni proti notranjemu sovraž- niku. Graditi moramo našo družbo ta- ko, kakor da bo sto let mir, in pri- pravljeni moramo biti, kakor da bo že jutri vojna! JE KAJ NOVEGA V OSNUT- KU x\OVE(;A ZAKONA O DELOV- NIH RAZMER.IIH? — Predvsem se sestavljavci trudijo, da ne bi z novim zakonom zoževali možnosti za samoupravno urejanje delovnih odnosov v koliktivih. Je pa v os- nutku tudi nekaj novosti. Tako za- posleni osebi, ki ima najmanj 35 oziroma 30 (ženske) delovne dobe, ne bi moglo prenehati delovno raz- merje brez njenega pristanka, oebi uknili njeno delovno mesto. V osnut- ku je tudi predlog, po katerem bi vse delovne organizacije morale v svojem splošnem aktu o ^stema- tizaciji ugotoviti potrebno strokov- nost za vsako delovno mesto. Pred- videna so tudi določila o preneha- nju delovnega razmerja po zsikonu osebam, ki izpolnjujejo pogoje za polno starostno pokojnino. PREDSEDNIK TITO ODPRL ZAGREBŠKI VELESEJEM — Na površini 190.000 kvadratnih metrov razstavlja 1250 domačih in 5000 tu- jih razstavljavcev iz 52 držav, med njimi tudi Sovjetska zveza. Evropo zastopa 26 držav, Afriko 11, Azijo 9, ameriško celino pa 6 držav. Prvič letos razstavljajo na sejmu Brazilija, Kolumbija, Mal- gaška republika in Kenija- PRITISK NA NOVO RAZPO REDITEV DELOVNEGA ČASA — V javnosti ni odpora proti pet- dnevnemu delovnemu tednu, tem- več le zahtevajo drugačen razpored delovnega časa. Tako bi radi na- mesto enournega uveljavili polur- ni odmor. Delovni dan naj bi se začel prej, kot je predlagal izvršni svet. S tem bi — tako pravijo — znatno omilili težave, ki so nastale spričo neurejenega otroškega var- stva in družbene prehrane. PROSLAVA DNEVA MORNA- RICE — Gdavna slovesnost ob dnevu mornarice 9. septembra je bila v Splitu. Poveljnik splitskega arniadnega območja viceadmiral Bogdan Pecotič je ob tej priložno- sti dejal, da je naša pripravljenost poroštvo, da bodo enote vojne mornarice izpolnile vse naloge, če bo treba * SINDIKATI O GIBANJU GO- SPODARSTVA — Predsedstvo sve- ta ZSJ je menilo, da so sprejeti ukrepi omogočili večji gospodar- ski polet, ki pa v tem času še ni mogel priti povsem do izraza. V gospodarstvu so že vsekakor opaz- ne težnje po povečanju proizvod- nje, kar vzbuja pogum, obenem pa tudi zavezuje. Podatki kažejo, da občutno narašča dohodek go- spodarskih organizacij, zmanjšuje- jo se poslovni stroški, povečuje produktivnost dela itd. Pravijo, da je tudi povpraševanje na domačem trgu večje, kar je tudi ohrabrujoče. 2 Reforma že daje prve uspehe Iz govora tovariša Kardelja s 1. str.) svobodnega razvoja, ne more pričakovati milosti ne od os- jje in Osvobodilne fronte vajalca in ne od zgodovine, oboroženo vstajo. Vse bolj Razločno pa so tudi čutili, ^ slovenski ljudje zave- da narod, ki vztraja v svoji da narod, ki ni sposo- borbeni enotnosti, ne more ' jp pripravljen braniti biti zlomljen v svojem odpo- p^a obstanka in lastnega ru, tudi če ima proti sebi močnejšega sovražnika. To spoznanje, izpričano pri nas med drugo svetovno voj- no, je bilo po tej vojni pK)- novno izpričano tudi v števil- nih osvobodilnih gibanjih v svetu. O njem zgovorno pri- ča uspešen herojski odpor vi- etnamskega naroda in vrste drugih narodov. Te^a nauka iz naše 2^odo- vine in boja drugih narodov ne smemo pozabiti. Zlasti pa ga ne smejo pozabiti mlade generacije našega ljudstva. Kajti, v svetu so še močne sile, ki poskušajo deliti svet na narode-gospodarje in na- narode-hlapce, na narode-eks- ploatatorje in narode-prole- tarce, na velike, ki odločajo in si dele svet, ter na male, ki slede in ki jih delijo, še so močne sile, ki poskuša- jo urediti svet — ne na teme- ljih svobode in enakopravno- sti narodov ter njihove kolek- tivne varnosti — marveč na podlagi pravice močnejšega in interesov močnejšega. Od- tod tako veliko aktov med- narodnega nasilja nad naro- di, ki smo jim priča na vseh kontinentih. In odtod naša V25trajna podpora vsem, ki se bore za svobodo in neodvis- nost narodov, za mir in druž- beni napredek. Zvesti smotrom in težnjam našega ljudstva smo tudi po vojni našo zunanjo politiko usmerili k tem smotrom. Ti- sti, ki jim tako stališče in ta- ka aktivnost socialistične Ju- goslaivije ne ustreza, nam oči- tajo, da se s tem vtikamo v stvari, ki se nas nič ne tičejo. Toda položaj v mednarodnih odnosih in njihov razvoj se nas še kako tiče, kajta samo s svojo aktivnostjo v teh od- nosih lahko branimo lastno neodvisnost in prihodnost. Ka- kor mir v svetu ni deljiv, ta- ko tudi varnost narodov ni deljiva. Nujno je v medsebojnih od- nosih med socialističnimi de- želami ter komimističnimi in delavskimi partijami odkrito razčiščevati vsa tista vpraša- nja, ki vedno znova vnašajo v te odnose nezaupanje in ta ko rekoč vsakih deset let ustvarjajo neko novo krizo v teh odnosih. Obenem pa se moramo doma še bolj enotno in intenzivno posvetiti svojemu delu in re- ševanju svojih lastnih proble- mov. Pri svojih prizadevanjih in iskanjih novih poti socialistič- nega napredka smo doživljali uspehe, neuspehe in poraze. Toda če damo na tehtnico vse te uspehe in neuspehe in če primerjamo katiProkoli po- dročje ustvarjalnosti sloven- skega naroda in vse Jugosla- vije z rezultati ustvarjanja v kateremkoli drugem družbe- nem in političnem sistemu, potem doseženi uspehi pre- pričljivo dokazujejo, da ano bili na pravi p>oti. To velja tudi za materialne osriroma gospodarske resjirita- te naše socialistične graditve v Jugoslaviji, Sloveniji m na Primorskem. Z doseženimi uspehi seveda ne moremo biti zadovoljni. In prav je, da ne zamegljuje- mo nitd enega problema in ne ene deformacije, ki se pojavi v našem družbencsin življenju. Toda prav tako je neogibno, da kot zenico v očesu varujemo tiste poglavitne pridobitve na- šega socialističnega razsoja, ki osvobajajo delovnega člove- ka vseh oblik ekonomskega in političnega monopola, bodisi privatno - lastniškega, bodisi et-atistično-birokratskega ald telmokratskega. V sedanji praksi to pomeni, da se mo- ramo še bolj vztrajno boriti, da bomo dosledno uresniče- vali smotre gosp>odarske in družbene reforme. Vedeli smo, da bo taka re- formji trd oreh za našo druž- bo. Praksa je pokazala, da so v določenem pogledu proble- mi, težave in žrtve celo več- je, ko<; smo pričakovali. Na- sprotniki reforme in sociali- stičnega samoupravljanja do- ma in po svetu so ot) pojavu takih problemotv in težav ško- dožeijrK) triumfirali, češ vidi- te, kam vas vodi samou|>rav- Ijanje. Toda ti škodoželjni pre- roki so se prezgodaj oglasili. 2e v tretjem letu reforme lah- ko ugotavljamo tudi njene pr- ve pomembne rezidtate na področju stabilizacije gospo- darstva, ponovnega narašča- nja proizvodnje, izvoza, živ- ljenjskega standarda Ijtidi itd. Naposled naj povem, da so določeni ljudje t tujina ob naših razpravah, v kaiterih javno ra^rinjamo vse prob- leme družbenega razvoja in iščemo zanje najustreznejše razrešitve, zelo i>ohiteli z na- pačnimi ocenami odnosov med jugoslovanskimi narodi in si te razprave razlagali kot slabitev njihove enotnosti. Toda narodi Jugoslavije so preveč usodno povezani in imajo preveč skupnih intere- sov, da bi se dali speljati bo- disi na pot hegemonizma, bo- disi na pot reakcionarnega šovinizma, saj bi jih obe pri- vedli samo pod pritisk tuje gospodarske in politične he- gemonije. Danes je to bolj jasno kot kdaj koli poprej. Preživeli borci brigad IX. korpusa, ki imajo domicil v primorskih občinah, za njimi pa stotisočglava množica zborovalcev v Novi Gorici med govorom tovariša Kardelja g KO GOVORE TEZE o idejno-političnih osno- vah za izdelavo programa družbeno-ekonomskega ra- zvoja SRS o nekateri ključnih problemih našega dolgoročnega razvoja, opozarjajo med drugim zla- sti na sestavo našega gospodarstva. Takšna, kakrš- no imamo zdaj, v marsičem ne ustreza. Zaradi ad- niinistrativnega odločanja v preteklosti je tudi se- stava gospodarstva nedinamična, delovne zmogljivo- sti pa glede na lokacije gospodarstva dostikrat ne ustrezajo. Potrebne so spremembe: iz stare struk- ture mora zrasti nova, ki bo razgibana in prilago- jena potreba.m domačega in tujega trga. ■ NEKATERE OBSTRANSKE (terciarne) dejav- no5ti očitno zaost.ajajo, zlasti še, če se primerjamo s sosednjimi državami, ki imajo približno enak ali PRED VI. KONGRESOM ZKS Potrebujemo večjo poslovno povezanost Slovenska nacionalna skupnost zahteva vsa obeležja, ki so značilna za narod. Zaradi naše maioštevilnosti bodo zato izdatki za splošno potrošnjo relativno večji kot so pri drugih, večjih narodih nekoliko višji narodni dohodek (Italija, Avstrija). Naš geopolitični položaj nam daje možnost za hit- rejši in prizadevnejši razvoj turizma, trgovine, pro- meta tn pod. TEZE NADALJE OPOZARJAJO na delež aku- mulacije v narodnem dohodku, od česar sta odvisna obseg razširjene reprodukcije v narodnem dohodku in tempo nadaljnje gospodarske rasti. Razvijati je treba zlasti ekonomske in družbene znanosti, da bomo lahko realno in uskladeno odmerjali cilje in naloge v razvoju družbe. Gospodarstvo, ki si mora zagotoviti nenelino rast in nuditi ljudem polno za- poslenost, bo moralo povečati sre^tva za investi- ranje, pri čemer je treba računati tudi z uvozom tujega kapitala. Teze nadaljujejo takole: B SLOVENSKO GOSPODAKSTVO sestavljajo mnoga majhna pmljetja, ki so povečni nastala po vojni in so zan,V značilne pestra proizvodu,)a, po- gost« obrtniška t^^hnologij^ in organizacija. Postav- ija se vpra,šanje n,jihove modernlziicije in rekon- strukcije ob današn.)i tehnični revoluciji, ki .jo mo- ramo uveljaviti tudi pri nas na Slovenskem. Neka- teri poslavl.ja.fo v ospredje problem nia.ihnosti slo- venskih podjetij. To vprašanje moramo osvetliti z vidika premajhne poslovne povezanosti, skupne pro. graniske usmerjenosti, delitve dela in specializacije in ne toliko z vidika fizične razdrobljenosti. Sodob- no tehniko, tehnologi,Jo in organizacijo j/e mogoče uveljaviti samo pod pogojem, če nam bo uspelo po- vezati naše gospodarstvo na višji ravni in na osnovi sodobnih znanstvenih spoznan.). ZAPOSLOVANJE JE VSE BOLJ PEREČ PRO- BLEM. Težiti moramo za takšnim, razvojem, ki bo praviloma omogočal zaposlovanje vsem, ki to že^ lijo. Doseganje in vzdrževanje polne zaposlenosti pa je odvisno od nenehne gospodarske rasti in akiunu- lacijske sposobnosti gospodarstva. To objektivno dejstvo moramo na vsakem koraku upoštevati. — število prebivalcev v naši republiki bo v prihodnjih 30 letih naraslo za približno 326.000 ljudi. Upošteva- joč naravni prirastek in bodočo deagrarizacijo, po- trebujemo v tem obdobju okrog 300.000 novih de- lovnih mest zunaj kmetijstva. Računi kažejo, da nam primanjkuje lastnih investicijskih sredstev, da bi lahko zaposlili tolikšen priliv aktivnega prebi- valstva. To je nedvomno ključni problem: kako za- posliti bodoče generacije, kako akumulirati potreb- na sredstva in v kakšni smeri izobraževati prihajajo- generacijo. Seme je treba razkužiti Seme za setev mora biti zrelo, zdravo, celo, brez plevel- nih semen in ne starejše od dveh let. Zelo dobro je tudi, če je razkuženo. Rje in sneti so namreč največje sovraž- nice žita, ko pa je bolezen že na njivi, poljedelec ne more več kar prida pomagati. Bolezen je treba preprečevati, če je ni mogoče zdraviti. B Proti rji, ki .je zelo odvisna od vrt-mcna, se borimo tako, da uničujemo češminove grme, ki so vmesni .gostite- l.fi te bolezni. V mnogih državah so že uvedh obvezno imi- čevanje teh grmov in so bolezen močno omejili. Mnogo več orožja pa imamo proti snetem. Teh je več vrst, med seboj pa se razlikujejo tudi po načinu okužl^; ene okužijo cvet, druge pa žitno kal. Prve so nevarnejše, ker jih težje imičujemo. Običajno priporočajo proti njim namakati pšenico v topli vodi vsaj nekaj ur, to pa je za- mudna zadeva. Najbolje je že na njivi pobirati snetive klase in jih uničevati. g Drugo skupino, sneti. t. i. trde sneti, je lažje uniče- vati. Dobro se obnese.jo kemična razkužila, ki ne zmanjša- jo kaljivosti semena. Modra galica, la so jo nekdaj na ve- liko uporabljali tudi za te namene, zmanjša kaljivost in je več ne priporočajo, razen za oves. Danes uporabljajo največ živosrebrna razkužila in raz- ne bakrene pripravke. Zivosrebrnih je cela vrsta: ustpulun, abavit, ceretan, ceresan, agrosan itd. Za 100 kg seinena po- trebujemo 100 do 250 gramov razkužila, ki ga lahl^o upo- rabimo kot suho ali inokn> razkužilo. Ce namakamo žit« v razstopini potrebuj«'m« kad in košaro, če želimo prašiti, pa star lesen .sodček z vratci, ki ga lahko na posebnem pmlstavku vrtimo, da se seme enako- merno pomeša z razkužilom. Ce ni ne enega ne drugega, lahko mešanK) kar z lopato. Seme je takoj uporabljivo za set«v Razkužiti morarrK: tudi vreče; v ta namen pa upo- rabljamo enodstotno razstopino modre galice. Inž. M. L. J ^-'ni pt'vski zbori so zapeli tako ubrano, da je šlo poslušalcem res do živega. Ko so nekdanji borci italijan- '^itrtizanske brigade Garibaldi zaslišali svojo himno, so se jim vsem od kraja orosile oči. Pa ne samo J ^udi nam .je segla globoko v srce znana pesem, čeprav zapeta v tujem jeziku, tako na.ša in tako tovari ili "^ot je meja mt^ dvema državama prav pri Novi Gorici. Za pesem ni meja — tokrat so jo dobr<» slišali "nstran nje! 3 Iz nove številke revije TEORIJA IN PRAKSA, Id jo izdaja visoka šola za politične vede v Ljubljani, ponatiskujemo z dovoljenjem ured- ništva dva odlomka iz pogovora, ki ga je imel v Stanetom Kavči- čem, predsednikom izvršnega sve- ta skupščine SR Slovenije, odgo- vorni urednik revije Zdenko Roter, V reviji je izšel pogovor s tovari- šem Kavčičem pod naslovom: DRUŽBENA PREOSNOVA BREZ ILUZIJ IN DOGEM. Uvodno vprašanje — ROTER: Mislim, da naš sedanji položaj v Jugoslaviji lahko imenujemo neke vrste krizo. Seveda ne gre za krizo, razumljeno kot zagato, kot situacijo, iz katere ni izho- da, marveč za krizo kot narav- no fazo družbenega razvoja. Znamenja takšne krize so po mojem mnenju npr. tale: ne- učinkovitost političnega sistema, konflikti in nasprotja med re- publikami ali še bolj med re- publiškimi politikami, prežive- lost mnogih federalnih institu- cij, nekakšna gospodarska stag- nacija, zmanjšana avtoriteta partije, pojavljanje gibanj in za- htev za revolucioniranje druž- bene prakse zunaj obstoječih in- stitucij, brezposelnost, emigraci- ja... Kakšno je Vaše mnenje o tem, ali je to tudi Vaša osebna diagnoza? Ali je možen izhod iz tega po poti revolucioniranja obstoječih institucii*^ KAVČIČ: Ni dvoma, aa se nekaj dogaja, česar doslej v takem obsegu nismo poznali Gre za nekaj novega. Ali je to kriza ali pa to samo ime- nujemo krizo? Kriza česa? Revolu- cije, njenih ciljev, idealov, politike, gospodarstva, morale? Če bi na ta vprašanja odgovarjal parcialno in če bi odgovoril bodisi pozitivno, bodisi negativno, bi odgovor ne bil natan- čen, Zdi se mi, da gre za nekaj več. Da gre za to, da je otroška doba so- cializma z vsemi mogočimi boleznimi ža nami in da gremo v neko novo kvaliteto naše socialistične družbe. Gre torej za prehod v vi.šje stanje, kjer pa seveda te nove kvalitete od- sevajo zelo različno. Recimo v ma- terialni osnovi. Vsekakor drži, da nam danes ni več potrebno vsako delo. Ni več važno samo to, da delaš, da gra- diš socializem, čedalje bolj važno je, kako delaš in kakšni so rezultati tega dela. Med delom in delom je lahko zelo velika razlika. Od tod tudi mno- gi problemi, ki nastajajo zaradi tega v gospodarstvu, vse do brezposelno- sti. Postali smo tako bogati, da naš trg ne more več absorbirati nekvali- tetnih in dragih proizvodov. Hkrati pa čutimo pomanjkanje dobrin, mo- dernih in poceni proizvodov. Imamo torej blaga preveč in premalo. To je neke vrste kriza — če se uporabi ta izraz — v materialni osnovi. Začenja se boj za večjo produktivnost dela; in ne več v načelu, na sestankih in z resolucijami; sedaj se bije boj v praksi v gospodarstvu, na trgu. Je to kriza? Za slabo in malo produktivno delo da; za moderno organizirano proizvodnjo pa ne; njej je to nagrada in perspektiva. Samoupravljanje je zdaj v Jugoslaviji stvarnost in praksa V družbeni nadstavbi gre po mo- jem mnenju predvsem za to, da se zmanjša klasični politični monopol ne- glede na to, kako je bil konstituiran, v kakšnih oblikah je obstajal in tudi kakšno napredno vlogo je odigral, in da se namesto te, rekel bi, stare p^ litične strukture, starega načina miš- ljenja in urejanja družbe, pritegnejo k soodločanju širše množice. Samo- upravljanje je bilo v začetku pri nas v Jugoslaviji predvsem politična — demokratična pravica. Zdaj postaja stvarnost — praksa. Med načelno pra- vico in prakso je lahko razlika. Skratka, gre za novo, močnejšo afir- macijo delavskega samoupravljanja. Ravnotežje se torej ne vzpostavlja več v družbi samo od zgoraj navzdol in Tdvaiiš Stane Kavčič ob letošnjem zadnjem uradnem obisku v Novem mestu (Foto: M. Moškon) zlasti ne samo prek Zveze komuni- stov, čeprav je le-ta tu in ima svoj pomen in vpliv. Rekel bi, da se druž- beno ravnotežje in razreševanje pro- blemov rešuje čedalje bolj elementar- ne in neposredno, vendar ob istih ci- ljih, to se pravi ob skupnih sociali- stičnih ciljih. Take družbene preosno- ve in spremembe pa ni možno ures- ničevati tako, kot se lahko pripove- dujejo pravljice, pa četudi o socializ- mu. Potreben je hud boj, nujne so izku.šnje in pretresi. Nujen je spopad med starim, ki izginja, in novirti, ki nastaja. To je torej bistvo »krize«. Ce se pa plastično izrazim, ni več osnovni dialog med človekom, ki gra- di socializem, in socializmom kot ne- kim sinonimom te družbe, niti med oblastjo in državljanom, ampak pri- haja na dnevni red dialog o človeku samem in neposreden dialog med ljudmi. V čem je torej problem in kje je težava? V tem, da se ljudje te res- nice ne zavedajo dovolj. Marsikdaj bi radi nove pravice, hkrati pa prejšnji način reševanja problemov. To pa seveda ne gre skupaj, V tem dejstvu je eden od izvirov trenutnih nespora- zumov, pretresov, konfliktov in tudi kriz. Boj s socialisti^^no romantiko Dalje mislim, da v takih družbenih dogajanjih še vedno niso premagana mnenja oziroma iluzije, da vse zmo- remo. Boj s socialistično romantiko kot veliko utvaro dobiva zdaj nove razsežnosti. Drži, da sta bila v pretek- losti poudarjena voluntarizem in sub- jektivnost v vodstvenih organih, in res je, da so se ti organi v zadnjih letih v precejšnji meri tega otresli. Mislim pa, da se v širših neposrednih nastopih danes srečujemo z istim subjektivizmom in vol\mtarizmom, in to je med drugim najbrž tudi vir ne- sporazumov in konfliktov. Ob takih dogodkih je superkritika lahko zelo nevarna stvar, zato ker postane za- veznik iluzije, da vse moremo in zmoremo, da je možno vse storiti, da pa je tu nekdo, ki noče, in da je treba samo tega odstraniti, pa bo vse v redu. Zato odklanjam tako su- perkritiko vsega, kar je bilo in je, in religiozno poveličevanje tistega, kar bo. Poleg vsega drugega ne kaže niti za hip pozabiti na materialne zmog- ljivosti te družbe. In vendar smo le družba s 500 dolarji dohodka na pre- bivalca. Zdi se mi tudi, ,da imamo pri tem pritisku in večjem odločanju opravka še z iliizijo, da smo lahko družba brez zmot, brez grehov, na- pak in pomanjkljivosti, ne pa družba, ki se bo n^restano z vsemi temi problemi borila in jih premagala. Tak »religiozni« način gledanja na družbo daje sijajen prostor demagogiji. In ni naključje, da prav v tem času cvete demagogija kot že dolgo ne. Najbistvenejša so dogajanja v množicah Kje je izhod iz takega političnega položaja? Revolucioniranje institucij je eden izmed pogojev. V revolucio- niranju institucij človek vidi, z njim pojmuje zlasti pomladitev teh insti- tucij, tako ideološko usmerjenost in stopnjo zavesti teh institucij, da bodo znale na družbene procese gledati s sodobnimi očmi in jih realizirati, da bodo razumele temeljno kvalitetno spremembo v naši dnižbi, in upošte- vaje te spremembe, iskale svojo obliko dela, svojo taktiko, svoje kratkoročne in dolgoročne cilje. Gledati socializem takšen, kakršen je bil še včeraj, in si ob ta- kem pogledu postavljati iste cilje, kot smo si jih postavljali včasih, bi pro- tislovja samo poglabljalo. Ponavljam, da je revolucioniranje institucij samo eden od pogojev za naše gibanje na- prej. Drugi, še bistvenejši pogoj pa so dogajanja v množicah, v tistih širokih delovnih in množičnih orga- nizacijah, ki na neposreden način ugo- tavljajo in zavzemajo svoj aktivni zorni kot, iz katerega pravilno ali nepravilno gledajo na družbena doga- janja. Tako imamo opravka s široko množično akcijo, ki ji — če gledamo po starem — komunisti nismo več kos. Tu so nastale nove razsežnosti. V jedru gre torej za to, kako se bo gibala ta zavest aktivnih množic in kaj jim bodo pripovedovale njihove aktivne izkušnje. V tem p>ogledu si ne delam nobenih iluzij in mislim, da bodo stvari šle počasi, marsikje pa trdo. ROTER: Zakaj? KAVČIČ: Zaradi še vedno soraz- merno nizke produktivnosti dela, niz- kega nacionalnega dohodka in zaradi iluzij, o katerih sem malo prej go- voril, in rekel bi, nekega splošnega prepričanja, ki je mnogo preveč pri- sotno, da je treba samo hoteti in želeti, pa se bodo stvari skokovito in sunkovito pomikale naprej. Nihče ne more nadomestiti aktivi- zacije in neposrednega odločanja množic. Nobena, niti še tako popolna subjektivna sila, še tako popolne vod- stvene strukture, skratka, nobena še tako revolucionarna avantgarda. Le-ta lahko samo osvešča. Nihče tudi ne more vnaprej preprečiti vse raznote- rosti takega gibanja, takega hrepene- nja po samoodločanju, po aktivni vlo- gi v socializmu. Socializem kot ustvarjalna praksa milijonskih množic postaja vedno močnejši Mislim, da se bo marsikaj treslo in še marsikaj streslo. Ni ključeno, da bomo naredili hkrati tri korake naprej in dva nazaj. Celo sko- zi poraze in izgubljene bitke pelje pot naprej. Možne so tudi recidive. Ob vsem tem pa bo socializem kot ustvarjalna praksa milijonskih mno- žic postajal čedalje močnejši. Mislim, da je tako gibanje, da so take polj! tične situacije s takimi značilnostmi, s takimi družbenimi protislovji in konflikti, neizogibne v obdobju, ki je pred nami in ki bo trajalo nekaj na- slednjih let. Zdaj so tu konflikti, ki prihajajo na površje v delavskem raz- redu samem. To niso več nasprotja med starimi dilemami za socializem ali proti socializmu, za samouprav Ijanje ali proti samoupravljanju. ROTER: Katera so po Vašem mnenju ključna vprašanja, po- leg težavnega položaja prosvet« in neučinkovite republiške upra- ve, glede česar so znane pobu de izvršnega sveta, ki jih bo slej ko prej treba urediti na nacionalni ravni, ker niso in ne morejo biti komunalno vpraša nje oziroma vprašanje posa- mezne gospodarske organiza cije? KAVČIČ: Selekcija in prestruktu- riranje gospodarstva bo prav gotovo v prihodnje še vedno ena najvažnej- ših in tudi razmeroma težavnih na log. čas, ki nas loči od reforme, nam dokazuje, da gre to bolj počasi in teže, kot smo pričakovali. Tu se ne spoprijemamo samo z materialnimi problemi, ampak tudi z miselnostjo, navadami, ustaljeno zavestjo in men- taliteto, ki verbalno prisega na re- formo, praktično pa dela tako ali na stopa s takimi zahtevami, da spod- kopava reformo. Nujno moramo zagotoviti večji vpliv kmetov v zadrugah! Spremembe, ki so nastale v gosp«^ darstvu, postopno uresničevanje g"" spodarske in driižbene reforme, nove kvalitete političnega dela in odnosov ne morejo mimo vasi. Vse to dobiva svoj odraz tudi na vasi in pri kmetij- skih proizvajalcih. Da bom popolnom« jasen: želim povedati, da je večini dosedanjih kmetijskih zadrug prevei odtujena od neposrednih proizvajal' cev, da posluje in da se obnaša ^ poizkuša obnašati kot neka blaga o''" lika posredne nacionalizacije kmetij- ske drobnoblagovne proizvodnje. tod rmjna naloga zagotoviti več J* vpliv kmetov v zadrugah in na ta čin doseči tudi večji n/ihov raznia'' in dati možnost širše zasebne vite delovnemu kmetu. In nasploh ^ mi zdi, da jih bo treba bolj pritegn^^ v javno ^vljenje in k soodločanj^*' jim zagotoviti ustreznejši prostor ^ naši slovenski družbi. Ne pozabin^^' da so vendarle še četrtina prebi^^' stva zasebni kmetijski proizvaja^^'' in zaradi tega ni mogoča skladnejši integracija celotne nacionalne sK^^ nosti, če le-ta nima dovolj posl^ tudi za stanje in dogodke na vasi 4 PREGRADA NAD CELJEM Letos naj bi zgradili cesto in prelivni objekt za odvod vode ^ VODNA SKUPNOST IZ CELJA ŽE NEKAJ MESE- ^ GRADI NOVO OBVOZNO CESTO IN OBJEKTE, KI JužlJO ZA ODVAJANJE VOD V ČASU GRADNJE PRE- ^^DE V LOČAH PRI ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI. 0 DELA OVIRA LE SLABO VREME IN NEKOLIKO juNJŠl DOTOK INVESTICIJSKIH SREDSTEV. KME- ^VALCEM BODO DO KONCA LETA IZPLAČALI CELOT- Jg ODŠKODNINE ZA ZEMLJIŠČA. 0 PREGRADO BI NAJ ZGRADILI PRIHODNJE LE- ^ AKUMULACIJSKO JEZERO BO OB NAJVIŠJI GLA- jllfl ZBRALO 5,250.000 KUBIČNIH METROV VODE. IffdiiO regulacijski sistem, jg Celje tako bistven pro- ki ga v zadnjih letih , 'uspešneje rešujejo, bo jil z regulacijo Koprivni- jji z dograditvijo pregra- y Ločah pri šmartnem v jni dolini pomembno vred- jradnja pregrade za aku- ^acijsko jezero ima za Ce- dvojni pomen: vodo za industrijo in pa od- po nevarnosti poplav. Ve- ponien, katerega se vsi ^mo, pa so ekonomske ^ere kljub vsemu neko- 3 premaknile v drugi plan. skupščina občine Celje Republiška vodna skupnost I Icat investitorja kljub jnu uspela zbrati denar za (jnjo tega pomembnega ob- lis. [jtošnja dela obsegajo pred- en gradnjo obvozne ceste prebivalstvo Loč in šmart- ja v Fožni dolini ter grad- objf.ktov, ki služijo za lajanje vo^ v času grad- nje nasipa, oziroma pozneje za odvod vode v Koprivni- co. Obenem bodo ti objekti služili tudi za preliv viso- kih voda. Odvod v Koprivni- co zahteva gradnjo 105 me- trov dolgega predora. Na gradbišču smo srečali ing. STANETA PETRIČA, vod- jo del. Ta nam je povedal, da potekajo dela po progra- mu. Krni jih le slabo vreme in pa nekoliko počasnejši do- tok investicijskih sredstev. Pri tem je poudaril, da bi moralo financiranje potekati skladno s programom del, v nasprotnem primeru bi lah- ko prišlo do prekoračitve ro- kov in s tem do podaljšanja del. Ing. S.Petrič je med drugim tudi povedal, da bi bilo najbolje, če bi z letoš- njimi deli končali istočasno kot z delom na regulaciji Sušnice in Koprivnice, saj je pregrada namenjena tudi za- drževanju visokih voda Ko- privnice, katere korito bo po regulaciji manjše dimenzioni- rano. Zaradi manjšega dotoka in- vesticij še niso iz^plačali kme- tovalcem vseh odškodnin. Te bodo v celoti poravnali do konca letošnjega leta. Kme- tovalcu, katerega domačija je stala v dolini, ki jo bo pred- vidoma zalila voda novega je- zera so že zgradili nadomest- no hišo in nova go&vodej&ka poslopja. Zdaj bodo zgradi- li še nadomestna gospodarska poslopja kmetovalcem, kate- rih objekti stoje na ogrože- nem področju. če bi letošnja dela zaklju- čili po programu, bi v pri- hodnji gradbeni sezcsil zgra- dili 258 metrov dolg pregrad- ni nasip, za katerim bi se ob najvišji gladini nabralo 5,250.000 kubičnih metrov vo- de. Nasip bo spodaj širok 90, zgoraj pa tri metre. Po načrtu bi naj gradbejia dela veljala 590 milijonov S din, stroški za odškodnine pa 300 milijonov S din. Glede na to, da so bili izračimi priprav- ljeni pred leti, bodo pri stro- ških verjetno odstopanja. J. SEVER celje : maribor 2:1 Celjska teniška igralca D. (dnik in Jazbec sta bila Bgo-va'ca prijateljskega dvo- ija s kombinirano ekipo tibcra. V tem ko je God- k premagal Arka 6:0, 6:1, I Mariborčan Toš odpravil teca dvakrat po 6 : 4. V ig- dvojic sta bila boljša Ce- na in zmagala s 6:3, 1:6 8:6. Tako sta divoboj za- ■la 7 svojo korisit 2 : 1. obrt na zagreb- ;kem velesejmu v organizaciji poslovnega hiženja za obrt, gostinstvo iiomunalo v Celju sodeluje t letos sedem obrtnih de- fflih kolektivov celjskega in iriborskega območja na za- Siškem velesejmu. Celjsko ttočje zastopajo štirje ko- itvi. Tako se je zlatarna Sistavila z urami in zlat- ic. podjetje Reklama pa z vabljivimi in gibi j i- ® reklamnimi napisi. Svoje pa sta razstavila še •^tiva velenjeskega Chrom in Aurea iz Celja. —mh Obisk Sergeja Kraigherja Govoril je o ustavnih spremembah v veliki dvorani Narodnega doma. ki je bila polno zase- dena, je imel predsednik re- publiške skupščine S. Kraig- her daljši govor, v katerem je razložil vzroke, ki nare- kujejo spremembe oziroma dopolnitve nekaterih ustav- nih določb, potem pa se delj časa zadržal pri značil- nostih teh sprememb. Kot je dejal so že zadnji dogodki toliko bolj postavili v ospredje celotno problema- tiko našega družbeno eko- nomskega sistema, zaradi če- sar moramo v dopolnitvah ustave videti tudi odsev med- narodnih razmer, s katerimi je tesno povezana naša prak- sa. Neposredni vzrok za spre- membe in dopolnitve ustav- nih določb pa je zlasti v tem, da je razvoj samouprav- nega sistema v zadnjih pe- tih, šestih letih prine- sel mnoge nove kvalitete, hkrati pa je tudi politična praksa po brionskem plenu- mu doživela mnoge spre- membe. Po besedah S. Kraig- herja so prisotna mnenja, da je naša listava bolj pro- gram in deklaracija kakor nekaj, kar bi imelo svoj pol- ni izraz v praksi, pri tem pa gre vendarle za to, da mora ustava s svojimi nače- li tn določbami pokazati pot nadaljnjemu razvoju sa- moupravnega sistema in ga še bolj uveljaviti. Za zadnji čas so prav tako značilne spremembe v družbeno eko- nomskih odnosih, ki terjajo dopolnitev določb, s kateri- mi naj bi opredelili tudi po- ložaj delovnih ljudi in struk- ture naše celotne skupnosti. Sergej Kraigher se je delj časa zadržal pri predlogu, po katerem naj bi zbor na- rodov in zbor komun zame- njala dosedanji zvezni in organizacijsko politični zbor. Medtem ko je bil po njego- vih besedah zbor narodov doslej predvsem zaščitnik ena- kopravnosti in pravic jugo- slovanskih narodov, naj bi po novem postal oblikovalec politike federacije, v zboru komime pa bi se mogli šir- še uveljaviti interesi državlja- nov. Tudi zbori delav- nih skupnosti, ki so bili do- slej najbolj neposredni po- budniki pri reševanju pro- blematike s svojih področij, naj bi še naprej imeli to vlogo, seveda pa bodo na- daljnje spremembe v našem razvoju prinesle verjetno tu- di ustreznejše oblike. Ob koncu je predsednik republiške skupščine govoril o spremenjeni vlogi SZDL, ki bo v volivnem sistemu postala neposredni nosilec kandidatur, zatem pa odgo- varjal na vprašanja udele- žencev. Popoldanski del svoje- ga obiska v Celju je Sergej Kraigher posvetil tovarni EMO. PRODAJO KIK »Pomurka« Murska Sobota, OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN bo na javni licitaciji prodal: — 1 TRAKTOR FE-35 — 4 TRAKTORJE FE-65 — 1 TRAKTOR »ŠTAJER« IN »UNl- MOG« S ŠKROPILNICO — ENOOSNO PRIKOLICO — VEČ OBRAČALNIKOV »SONCE« IN KROŽNIH BRAN — VEČ KULTIVATORJEV IN OKOPAL- NIKOV — VEČ TROSILCEV GNOJIL IN VPREŽNIH VOZOV — ostale kmetijske stroje in rezervne dele za razne kmetijske stroje. Licitacija bo V nedeljo, 29. seplembra 1968 s pričetkom ob 10. uri na EE Rakičan pri Murski Soboti. OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN Tudi letos po starem v Celju s prireditvami ne pridemo na konec 1'otem ko smo si v preteklosti bolj slabo prizadevali, da bi uredili razmere v organizaciji kulturnih in zabavnih prireditev v Celju in odpravili v marsikakšnem primeru »nelojahio konkurenco«, ki se je kazala v sočasni vnemi več prirediteljev, je tudi prvi poskus pred začetkom letoš- nje sezone tako rekoč padel v vodo. Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij je namreč sklical sesta- nek, ki bi se ga naj udeležili predstavniki ustanov in prosvetnih organizacij in na katerem bi skušali problem rešiti. Toda manjkala je velika večina vabljenih. Ob takšnem neresnem od- nosu bi seveda zaman pri- čakovali kakršnokoli rešitev. V resnici so lahko malošte- vilni udeleženci samo pono- vili to, kar je že dolgo zna- no, da vlada na področju or- ganizacije prireditev v Celju popolna anarhija, saj imamo tudi po tri prireditve ob istem času, in da bi morali temu nujno narediti konec, da pa v danih okoliščinah ni mogo- če storiti ničesar, če naj bi bila akcija učiiikovita, bi mo- rali uskladiti programe usta- nov in organizacij, za dosled- no iavajanje celotnega pro- grama pa bi moral poskr- beti ustrezen organ, ki ga za zdaj še ni. (Pri tem bi lah- ko izvzeli SLG, Likovni sa- lon in koncertno poslovalni- co, kar gre v tem primeru za predstave, razstave in kon- certe v časovno ustaljenem zaporedju; pač pa bi mora- li tem osrednjim prireditvam podrediti vse dirugo). Spričo tega, da sestanek ni uspel in ker med pred- stavniki nekaterih ustanovim organizacij očitno ni dovolj zanimanja, da bi ta star pro- blem spravili z dnevnega re- da, v celjsko kulturno življe- nje pa vnesli več reda, se vsiljuje obouteik, da utegne biti tudi v tej seeonl vse po starem. Ob tem pa se bodo prireditelji, katerih pnedsitar ve doživljajo fiasko prav za- to, ker doslej še nismo izna- šli občana, ki bi lahko pri- sostvoval trem različnim pred- stavam hkrati, zamisliti, in tudi razEmisliti, če je res naj- pametneje tako, kot je. Po takšni logiki bi bilo nema- ra celo najbolje, če bi vse prireditve sezone priredili v enem samem dnevu, kajti potlej bi vso sezono imeJi mir! dhr Človek človeku — človek Jf glede na to, da smo v ^^ uporabili rek, ki ga ^ Pogosti rabi tako sfrazi- ^ (la izgubi na pomenu, y uvod našemu zapisu, ^ties namreč ni zbledelo dejstvo in tragedija " ' Stojnem selu, ki je ^oje pretresla vsakega v ko je za njo izve- ^je danes pogosto ne- ^eto govorimo ali doživ- ^ tragedijo drugih. Ta ^ otopelost nosi pečat raz- (v* katerih živimo in ki I" Omogočajo boljše življe- ^j^fot smo ga nekoč živeli. [ še ceni celotni na- pozablja nanj prav ko se je s svojo r^očjo drugih lahko dvi- bogatejše okolje, na ljudi, ki so os- istem okolju, ki si po- H priznajmo — sami li ali ne vedo poma- ^^^ni smo zagnati vik nekdo brcne so- mačka, tiho pa pre- skočimo žalost, ker je neko- mu poginila edina krava, ki mu je pomenila vleko in da- jala njegovi družini mleko. Toda vse te ugotovitve so ničeve ob dejstvu, da vedno in vsepovsod ni tako. Vrni- mo se v Stojno selo, k lju- dem. Naj bo to ostareli Čol- nar ič s svojo številno dniži- no, ki je ob pogorišču jokal in želel le to, da bi še enkrat v svojem življenju stanoval v lastni hiši! Takrat je bila to tožba ne- močnega, od dela in tegob prezgodaj izžetega človeka, ki je celo življenje pošteno živel in zelo garal, da je lahko ustvaril, kar mu je v nekaj urah ogenj imičil. Takrat, ko je nad Stojnim selom visela negotovost pred neuravnove- šeno glavo, ljudje niso ver- jeli v pomoč. Ne v pomoč v tako široki obliki, v pomoč ljudi, ki jih preje nikoli niso in jih ne bodo spoznali, če- prav do tragedije teh ljudi marsikdo ni vedel, da je ne- kje daleč vas Stojno selo in z njo ljudje, je po svojih mo- čeh prida, dinar, ga pomno- žil, da je prišel v Stojno selo kot dragocena pomoč. Toda prav pri pomoči po- gorelcem v Stojnem selu ne gre samo za tisti dinar, ki nekomu pomeni odpoved ko- zarca vina! Gre za to, da so v minulih dneh občanom v Stojnem selu pomagali gra- diti in še pomagajo — ljudje, ki drugače ne bi nikoli pri- šli v ta kraj. Tu ne mislimo samo na mlade, ki so v ses- tavi brigad i>omagali, ne mi- slimo na tistega mladeniča, ki je za nekaj časa odložil steklarsko pihalno pipo in zgrabil za opeko, ne na one- ga mladega tehnika, ki je prvič z drugačno zavestjo gle- dal kako rastejo temelji, tem- več na vse, ki so v kakršni- koli obliki pomagali vašča- nom. človeku je prijetno živeti z zavestjo, da ni sam, tem- bolj, da ne bo v nesreči os- tal sam. Colnarič, 2erak in vsi ostali prizadeti danes več ne dvomijo v to, da ne bodo imeli strehe nad glavo. Edina želja in skrb je le v tem, da bi prehiteli naravo, jesen z deževjem. Kot kaže jim bo to kljub muhastemu vremenu uspelo. Toplota novega ognjišča bo po svoje doprinesla k temu, da hitreje pozabijo in pre- bole tragedijo. Delež vseh lju- di, ki so kakorkoli pomagali, bo ostalal v zavesti vseh, ki so bili pomoči potrebni. Ne gre za svetohlinsko moralo temveč za zavest, da je člo- vek človeku — človek. V tem primeru in v mnogih podob- nih pa je ta rek dobil svojo življenjsko obliko, pomen, ki vso tragiko v veliki meri uslu- ži. J. SEVER SOSED SOSEDU . sept. 1968 POLEMIKA O PROBLEMATIKI REHABILITACLfE INVALIDOV Pol resnica — pol laž ali o nerazumljivi in kratkovidni politiki invalidskega zavarovanja Naj najprej izrazim svoje veliko presenečenje, da je na moj članek »Načrtnejša pK)- klicna rehabilitacija in zapo- slovanje invalidov« (CT, 11. jul. 1968) odgovoril Komu- nalni zavod za socialno zava- rovanje Celje in na tak na- čin. Kajti brani se nenapa- dani! In če se že meni oči- ta, da sem nekatere trditve naslovil na napačen naslov (v kar močno dvomim), potem so anonimni pisci iz Komu- nalnega zavoda za socialno za- varovanje Celje to storili dva- krat. V mojem obtoževanem članku nisem niti enkrat uporabil ime Komunalni za- vod za socialno zavarovanje Celje. Ce pisci obtožb in gro- bih insinuacij na moj račun ne vedo kaj se razume pod pojmom »invalidsko zavaro- vanje«, zato nisem jaz kriv. Poleg tega je iz r:ojega član- ka povsem jasno vidno, da sem ga napisal na osnovi os- nutka Programa po-klicne re- habilitacije in zaposlovanja invalidnih oseb na celjskem območju. Torej nisem sam raziskoval navedenega pod- ročja in so vsi podatki vzeti iz tega programa. Jasno pa je, da sem ob tem napravil nekatere lastne zaključke, kot npr. o »nerazumljivi in krat- kovidni politiki invalidskega zavarovanja« itd., za katere prevzemam polno odgo- vornost. Moja želja in iskren na- men je bil samo v tem, da se čim širše podpro pozitiv- na prizadevanja Stalne kon- ference za rehabilitacijo inva- lidnih oseb v Celju. Povsem očitno je, da so tovariši iz Komunalnega za- voda za socialno zavarovanje v Celju izgubili izpred oči ele- mentarna načela zdrave kri- tike, kot so poštenost, iskre- nost, dober namen in kon- struktivnost. Kako bi bilo si- cer mogoče, da direktor za- voda ni imel nobenih resnej- ših in načelnih pripomb na tisti del programa, o kate- rem sem jaz pisal ob priliki, ko so na občini razpravljali o njem. Naj še navedem, da so nekateri tovariši iz Komunal- nega zavoda za socialno zava- rovanje v Celju sodelovali pri sestavljanju programa. Zakaj naenkrat moj članek, ki je v glavnem povzetek omenjene- ga programa^»izraža le ozke interese pojSmeznikov«? Iz tega izhaja samo ena ugoto- vitev: med posamezniki v Komunalnem zavodu za so- cialno zavarovanje in v Za- vodu za rehabilitacijo invali- dov v Celju obstoje nekatera nesoglasja, ki bi jih morali odstraniti sami med sabo. Namesto tega so nekateri na Komunalnem zavodu za soci- alno zavarovanje izkoristili moj članek za nadaljnje ob- računavanje. Že samo zaradi tega se mi U2)ira vsaka resnejša polemi- ka z avtorji omenjenega članka. Celoten odgovor izra- ža »neko politiko«, ki je bOa nekoč mogoča in je postala nevzdržna. Poleg tega so ne- katere »resnične« trditve, ki naj bi dopolnjevale moje »poilaži« očitno v nasprotju s sprejetimi družbenimi naičeli in sklepe, ki jih je sprejela lidskega zavarovanja. Predvsem celoten odgovor Komunalnega zavoda za so- cialno zavarovanje kaže, da av-torji ne vedo, ali nočejo vedeti za resolucijo, stališča in sklepa, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije in nje- ni organi v letih 1963, 1964 in 1965. Moja trditev, »da je torej očitna orisntac/ja invalidske- ga zavarovanja v upokojeva- nju invalido-v itd.«, torej ni resnična in ni dokumentira- na. Omenjeni Eikti pa ugotav- ljajo med drugim: »— nerešeni problemi in- validnih oseb in neprimerna politika uj>(»ko.ievanja (pod- črtal J. K.) dodatno obreme- njujejo narodni dohodek in zmanjšujejo družbene do- hodke zaradi naraščanja ne- produktivnega prebivalstva«. Seveda, tovariši na Komu- nalnem zavodu za socialno zavarovanje opravičujejo ne- sorazmerno visok odstotek upokojenih invalidov s tem, da je to dejstvo posledica ob- jektivnih okoliščin. Vendar moram poudariti, da so na- vedeni razlogi tudi nearg^u- mentirani. Vprašati moram, ali je zavod opravil kakšno resnejšo analizo, po kateri bi lahko trdil, da so bili na celjskem območju toliko tež- ji objektivni pogoji gospodar- jenja, kot drugje v Sloveniji. Zdi se mi, da bi zelo očitne prednosti drugih območij ze- lo težko našli (razen za sa- mo Ljubljano). Tudi ne vzdrži resnejše kri- tike, predvsem pa ne stro- kovne, trditev, da je možno rehabilitirati le invalide laž- je stopnje. Lažje delovne in- valide zaposlujejo na ustrez- nih delovnih mestih v delov- nih organizacijah brez po- klicne rehabilitacije. Ta je predvsem namenjena težjim invalidom, kjer je obenem običajna tudi prekvalifika- cija. Čeprav najprej zavračajo kot neutemeljeno trditev o orientaciji v upokojevanje invalidov, jo v nadaljevanju vendarle zagovarjajo kot pra- vilno. Gledano »ozko, finanč- no« je to res, kajti rehabili- tacija se financira iz sklada zdravstvenega varstva. Rav- no iz tega razloga sem v svo- jem članku uporabljal pojem »invalidsko zavarovanje«, kaj- ti zdi se mi, da bi pri reše- vanju tako pomembnih druž- benih problemov moral sode- lovati tudi tisti, ki bi imel največ »koristi« od tega. Ce je sedanje stanje drugačno pa ni mogoče trditi, da bi bila poklicna rehabilitacija neren- tabilna. Nevzdržno družbeno politično gledanje, ki se ce- lo skriva pod plašč samo- upravljanja, je, da naj ne bi izvajali rehabilitacije zaradi deficitov, izrednih prispevkov in očitkov aktivnih zavaro- vancev. Kdo pa plačuje pri- spevke za dolgoročne skla- de? — Verjetno tudi aktivni zavarovanci. Kot nadaljnji ar- gument je v članku nave- deno, da bi bilo »nesmiselno« rehabilitirati, če ni možnosti za kasnejšo zaposlitev in da so te na našem območju sa- mo še »teoretično«. Moram pristaviti, da je trditev o le teoretičnih možnostih tudi ne- argumentirana. Ob tem bi rad opozoril na »Informaci- jo« o izvajanju stališč Skup- ščine SR Slovenije o rehabi- litaciji in zaposlovanju inva- lidov, ki o je izdelala skupi- na eminentnih strokorajakov pri Stalni konferenci za reha- bilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji — na zahtevo Skup- ščine. Iz izsledkov opravlje- ne analize v delovnih organi- zacijah izhaja, da so »s si- stematičnim določanjem de- lovnih mest ustvarili v go- spodarstvu več delovnih mest, kot^pa jih dejansko za- sedajo invalidi«. Verjetno je od 104 gospodarskih organi- zacij tudi katera iz celjskega območja. Ker nam že toliko pome- ni mnenje aktivnih zavaro- vancev, naj navedem še na- slednje podatke: v letu 1967 je bilo porabljenih za inva- lidske pokojnine I. kategorije 18 milijard starih dinarjev v SR Sloveniji. Ob tem pa osta- jajo v gospodarskih organi- zacijah zmogljivosti za po- klicno rehabilitacijo invali- dov neizkoriščene! V izgrad- njo bazenskih centrov za po- klicno rehabilitacijo je pri- spevalo socialno zavarovanje v letih 1962—1967 preko 440 milijonov starih dinarjev, kar znaša preko 32 odstotkov vseh investicij. Ti centri pa ne zažive, ker se število oseb na rehabilitaciji zmanjšuje, ker je »invalidsko zavarovanje očitno usmerjeno v klasič- no varstvo«. Vseh stališč in ugotovitev ne morem navajati, zato omenjeno »Informacijo« to- varišem iz Kon>unalnega za- voda za socialno zavarovanje toplo priporočamo, problema- tika o rehabilitaciji invelid- nih oseb bo letošnjo jesen zopet obravnavana na Skupšči- ni SR Slovenije. Ce bo direk- tor zavoda, ki je sicer odgo- voren za nepodpisan članek, kot poslanec socialno-zdrav- stvenega zbora nastopil pred skupščino s stališči, ki jih izraža članek, in doživel obravnavanje, potem sem tu- di jaz pripravljen spremeniti mnenje o »nerazumljivi in kratko\'idni politiki inva- lidskega zavaro\'anja«. Janez Kovačič Dra^o Koiiiarički Ko je v tistih prvih letih po vojni pomagal pri obno- vi Celjske koče, si najbrž ni mishl, čeprav si je želel, da bo v poanejših letih sam go- spodaril tu. Čudna so člove- kova p>ota in tako tudi v twn primeru. Potem, ko je stopil v zaslužen pokoj, se je od- ločil za okolje iz%'en mestne- ga vrveža, za d>ber in svež zrak, pa vendar še za trdo delo. Nekdanji direktor »Oj- strice« se je podal na nižji hrib iai zavzel novo postojan- ko — Celjsko kočo. — Zdi se mi, da sem se pravilno odločil, ko sem pod okriljem hotela Celeia spre- jel vodstvo majhnega kolek- tiva pri Celjski koči, je pri- povedoval tov. Komerički. De- la je tu veliko, je nadaljeval in upam, da ga bom zmogel. Prvi uspehi kažejo na to, da smo dobro zasadili lopato, da smo pravilno zagrabili. Seveda, delo je težko in u»i>e- he ril pričakovati čez noč. Počasi bo Slo. Rezultati po- slm'anja v prvem polletju le- tos kažejo, da bomo tudi na zaključku leta ustvarili ne- kaj sredstev za sklade. O iz- gubi ni govora. Vse se da na- praviti, če ljudje hočejo in če so pripravljeni napraviti nekaj več kot samo tisto, kar se samo ponuja ... Postojanka pri Celjski koči že zdaj kaže drugačno lice, kot ga je imela nekoč. Zdaj je lepa, čista in vabljiva. Tu- di postrežba je takšna, da za- enkrat ni imela večjih kritik. Kljub temu pa bodo morali še marsikaj napraviti, če bo- do hoteli privabiti goste na počitnice, oddih in podobno. Zdaj imajo v načrtu obnovo tal v jedilnici, prihodnje le- to pa bodo najbrž prišle na vrsto še nekatere sobe. Za- enkrat imajo le pet lepo ure- jenih sob z mrzlo in toplo vodo. V tem smislu bi jih ra- di uredili še šest. Seveda bo to šlo na škodo števila skup- nih ležišč. Toda, ljudje išče- jo primerne sobe in ne več pograde na skupnih ležiščih. Izreden problem Celjske ko- če je tudi pitna voda. Pri- manjkuje je. Zato se bo tre- ba odločiti za nove in moč- nejše vire. Ti so znani, samo denarja ni za uresničitev na- črtov in nujne potrebe. Oljska koča pa ni samo prijetna postojanka v spo- mladanskih, poletnih in je- senskih dnevih, marveč tudi v zimskem časii. »Letos bo- mo zagotovili, da bo žičnica brezhibno delovala, poskrbeli pa bomo še za to, da bodo smučišča v redu pripravljena. Ko bo zapadel prvi sneg, bo- mo nanj povabili šolske otro- ke, da bodo teren steptali in tako pripravili smučišče. Na traktor za pripravo terena za- enkrat še ne moremo mislita. Poleg tega bo letos obrato- vala tudi manjša vlečnica proti vrhu Tovsta. — In cene za vožnjo na vlečnici? — Najbrž bodo enotne in ne več različne ob delavni- kih in nedeljah! — Doslej ste lepo uspeli tudi z nekaterimi priredit- vami? — Res je in tako mislimo tudi nadaljevati. V načrtu ima- mo še kostanjevo nedeljo, pa motorne dirke po hribu, ki bi naj postale tradicionalne tn bile letos prvič izvedene 6. oktobra in še kaj. Ko sva tako kramljala in govorila o delu in načrtih, sva mimogrede zašla tudi na celjsko gostinstvo. Vse bi bUo prav in lepo, je poudaril, če bi dosegli zaželeno integraci- jo. Razdrobljeni smo šibki, združeni pa bi bili močni. Pa kaj hočete, ne gre in ne gre, četudi so prvi koraki vidni in razveseljivi. Prijetno je bUo to sreča- nje s tov. Komeričkim, pri- jetno tudi zavoljo tega, ker je v tem 58-lefcnem upokojen- cu še toliko mladeniške sile, ki kar kipi na daai. In ta njegova življenjska sila se ka- že v delu, se kaže v uspehih tn zadnji čas zlasti na Celj- ski koči. M. Božič ZA LJUBITELJE NARAVE Ciklama Sol)ni'a.ševanj<- največje. Z domačimi gozdniroi ciklainami (korčki) ima le malo skuprn-ga. Njeni predniki izhaja,io iz Male Azije. Danes sre- čujemo v trgovini požlahtnjene potomce v najrazličnejših barinih odtenkili od bele preko roza, svet- lo in teer»tHr» ne presega 12 st. C in ne pade pod 5 st. C, cveto naj- delj. v kotu mračne sobe se tudi najboljše sadike ne bodo rai£C\e- tele. Če m dovolj svetlobe lahko ciklama v hladni sobi počaka n» sončne dneve, ki prebude tudi sa- ostale cvetne i>opke hitreje kot visoka temjieratura temačnih sta- novanj. Pri zalivanju so ciklame zahtevne. Hočejo stalno, zmerno vlago, toda sto^e vode v pod- tavku ne pren».šajo. Trda in klo- rirana voda je zanje škodljiva. Za- livajm« le s temperiraoo dei«'\'ni- oo ali prekuhano rodo. Pri zali- vanju pazimo, da ne močimo list- nih in cvetnih pecljev na osrčju gmnioljev, kjer se najprej pojavi peceljna gniloba. Suhega zraka ne marajo, zato je koristno če posta- vimo T njihovo bližini plitvo po- sodo C vodo in na ta način zvi- šamo v okolju zračno vla-ičnost. Odcvetele rastline lahko z ust- reaaio oskrbo ohranimo za na-slednje leto. Odcvetelim sadikam odsti-a- nimo cretne peclje ter porumene- lo Ustje. Postavimo jih na svetel hladen prostor ter zalivamo neko- liko manj kot med cvetenjem. V maju ra.koreninjene prent^semo lu vrt, k,ier jih vglobimo v zemljo ni svetlem toda polsenčnem prostori. Z rednim -zalivanjem in rušenjem oji suhem vremenu ter 14 dnf\niB dognojevanjem z običajnimi zalii. ki dosežemo, da rastline pozinii » bogate je zacveto, pa čeprav list> ni tako ko.šato kot pri kuplj^-nii sadikah. L. D. 19. sept. 1968 Končno našli skupni jezik Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je spremenila politiko gospodar- jenja z dvoranami v zadružnih domovih 0 v ZADRUŽNIH DOMOVIH Z-\DRESKE DOLINE SO ZAR.-U)! NEUSTREZNE IN NESPREJEMLJIVE POLITIKE SLUŽILE DVORANE NAJPOGOSTEJE ZA PRI- BOČ.NA SKLADIŠČA. a Z.^RADI TEGA JE RAZUMLJIVO, DA JE ŽE TAKO SKRHANA PROSVETNA DEJAVNOST RAZNIH DRUŠTEV ZAMRLA. V NOVI ŠTIFTI BO Z DVORANO ZOPET UPRAVLJALO KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO. j^ulturno prosvetne organi- gjje so v nekaterih krajih ? vedno edini nosilec kultur- ^ dejavnosti, čeprav njih po- leti zamegljujemo z vse hit- ele prodirajočo televizijo. Na področju mozirske ob- so nekatera vaška kul- turno prosvetna društva s 5Voji:n programom in delom prebila okvir soseske in po- nosilec kulture na šir- ini območju. Ce pobrskamo ujalo nazaj, ugotovimo, da so ^štva iz Gornjega grada, Rečice ob Savinji in Luč, pa judi z Ljubnega, Solčave ter gofne dosegala lepe uspehe. V Gornjem gradu so v ve- •jji meri doprinesli k temu, ^ danes občani tega kraja ,yorijo abonmajske gledalce jlovenskega ljudskega gleda- lišča v Celju! Toda že neko- liko razrahljano kulturno de- javnost je močno zavrla od- ločitev Zgornje Savinjske kmetijske zadruge, da mo- rajo društva prevzeti najem- niške odnose za dvorane v Zadružnih domovih. Torej v istih domovih, ki so jih ob- čani večidel sami zgradili za- to, da bi bili prav ti domovi nosilci kulturne in druge de- javnosti v kraju. V izredno kratkem času so se vse te dvorane spreme- nile v priročna skladišča in v prostore za prirejanje ve- selic. Dodatni udarec kultur- ni dejavnosti so predvsem v Zadreški dolini zadali še z razprodajo opreme in in- ventarja. Občani so sicer na vse mogoče načine opozarja- li, da pomeni ta ukrep ne- preceljivo škodo, vendar se tedanje vodstvo zadruge ni dalo omajati. Pretekli teden smo se po- govarjali s sedanjim direk- torjem zadruge, z ing. Eme- stom Ermencem. Ta nam je med razgovorom omenil, da je v Novi Štifti vodil razgo- vore s predstavniki družbe- nega življenja, z ljudmi, ki so bili tudi nosilci kulturne- ga življenja ter tem predlagal, naj prevzamejo dvorano s p>otrebnimi prostori v uprav- vljanje. če bi ta predlog razširili in analizirali, bi z lahkoto ugotovili, da predlog v bistvu pomeni mnogo več kot samo prevzem dvorane. Gre za to, da ob tej ponudbi znova oživi kulturna prosvetna in druga dejavnost v okviru domov, ki so bili v to svrho tudi zgra- jeni. Ob tem seveda ne sme- mo mimo žalostne resnice, da je danes v teh krajih le malo društev, ki bi s svojo dejavnostjo lahko prevzela te prottore in s pomočjo njih poživila dejavnost. Dejstvo je namreč, da naletimo naj- prej ali pa samo na dejav- nost gasilcev. Ti s svojim delom vsepovsod izstopajo. Zdaj bi morala predvsem pro- svetna društva in mladinske organizacije združiti, pokle- niti svoje vrste ter z delom in kulturnimi prireditvami iz- koristiti dano priložnost. V Zadreški dolini pa prav zdaj naletimo le na negodo- vanje in očitke, ki temelje na nekdanji oolitiki zadruge in ne na dobri volji, ki bi vnesla poživitev v življenje in kulturne dogodke omenje- nih krajev. Pri tem ne sme- mo pozabiti, da se prav v je- senskem delu začne in raz- giblje kulturno življenje. Zato bomo lahko šele prihodnje leto ugotovili, kako so orga- nizacije reagirale na odločitev zadruge. Upajmo, da bo tako kot pričakujemo. VABOrV.I RINKA — Slap Savinje — RINKA pri- vablja v svojo idilično okolico veliko obiskovalcev. Drugo nedeljo v septembru je bilo na tem področ,ju in področju Logarske doline prav gotovo več sto osebnih avtomobilov in avtobusov z registrskimi ta- blicami sosednjih republik in cližav. Vse to priča, da postaja Logarska dolina s slapom Rinka čedalje bolj priljubljena med obiskovalci, saj je vedno več tudi takih, ki svoj dopust preživijo v teh krajih. Foto: Milan Brecl Večji poudarek načrtovanju Razprava o tezah za bližnji plenuni CK ZKS Pretežni del razprave o te- zah, posvečenih družbeno eko- nomskemu razvoju Slovenije, so v Žalcu posvetili vpraša- njem načrtovanja. Prevlada- lo je mnenje, da pomenijo teze začetek sistematičnih pri- zadevanj, da bi bodoči raz- voj slovenske skupnosti dobil celovito podobo in da bi ga predvsem usmerjali na osno- vi strokovno utemeljenih štu- dij in ekonomskih kriterijev. Hkrati, kot so menili, so-teze tudi rezultat spoznanja, da na sedanji stopnji prav v na- črtovanju ni videti izhoda. Po- tem ko smo namreč opustili etatistično planiranje in ga prepustili samoupravnim od- ločitvam, se je pokazalo, da lahko vsakdo planira in in- vestira, kamor hoče, to pa je nekaj, česar si niti bogata družba ne more privoščiti. Vse preveč je bilo političnih investicij. To kaže, da bi v republiki nujno morali imeti organ, ki bi usklajeval težnje in vodil politiko trdnega na- črtovanja, tega pa bi obli- kovala skupnost neposrednih proizvajalcev. V razpravi so prav tako opozorili, da so mnoga podro- čja še tako nedodelana, da bi terjala skupni jezik komuni- stov, dogaja pa se, da so stališča največkrat zelo raz- lična. Udeleženci so dalje razpravljali o predvidenem novem zakonu o delovnih eno- tah in soglašali, da bi bile lahko te le tam, kjer je de- lovni proces zaključen. Na koncu je v razpravi so- deloval tudi sekeretar komi- sije CK ZKS za družbeno ekonomske odnose Ivan La- pajne, ki je naglasil, da spre- jemamo program o razvoju Slovenije zlasti zato, ker nam manjka dolgoročna u.smeritev in ker so odločitve improvi- zirane. Gre za velike spre- membe, je dejal, ker pro- gram ne bo deklaracija ali resolucija, ampak bo moral imeti zakonsko mt>č. Morala bo prevladati težnja, da bi v Sloveniji gradili takšno indu- strijo, ki bi vključevala čim- več živega dela. To bi omo- gočilo tudi večje zaposlova- nje. dhr IZLET MLADIH MOZIRJANOV Mladinska organizacija y Mozirju je organizirala izlet za svoje člane in ostale mla- de ljudi. Z avtobusom so dva dni potovali iz kraja v kraj po Gorenjski in delu Po- sočja. Prevozni stroški so bi- li za udeležence brezplačni. KEGLJIŠČE V MOZIRJU Kolektiv gostinskega pod- jetja Turist razmišlja o tem, da bi v Mozirju financiral gradnjo kegljišča. Upošteva- joč razmere meni, da bi s kegljiščem po svoje doprine- sel k poživitvi zabavnega živ- jenja • v tem turističnem kraju. Z otvoritvijo rekrea- cijskega centra na Golteh bi vsekakor odpadla boja-^en, da ne bi bilo dovolj privržencev tega športa. NEGODOVANJE OB PLAČILU MLEKA Kmetovalci Zgornje Savinj- ske doline že nekaj časa oči- tajo kmetijski zadrugi, da preveč zavlačuje z izplačilom odkupljenega mleka. Ti očit- ki so bili izrečeni že tudi na zasedanju mozirske skupšči- ne. Na zadnji seji je direk- tor zadruge povedal, da se bo v zvezi s tem problemom pogovoril z vodstvom kmetij- skega kombinata iz Žalca, ki mleko prevzema. Kmetoval- cem namreč zaradi zapozne- lih izplačil ob odkupu lesa primanjkuje denarja za last- ne potrebe ali za poravnavo davščin. GRADNJA SE JE MALO ZAVLEKLA Celjsko planinsko društvo financira gradnjo novega bi- feja na skali, le neksij metrov pi-ed previsom, čez katerega, pada voda v slapu Rinke. Ta dr2aia arhitektura, načrt je pripravil DANE JAGRIČ, bo vsekakor po svoje doprinesla k atraktivnosti tega konca Logarske. Žal so se z delom nekoliko zakasnili, otvoritve ni bilo ob predvidenem roku. PLANINSKI DOM DOBRO OBISKAN Kljub muhastemu vreme- nu, ki je po svoje doprines- la k letošnji turistični sezo- ni "v Gcmje Savinjski dolini, so v Planinskem domu v Lo- garski dolini zadovoljni. Go- stov, tistih, ki tudi po več dni ostanejo v Logarsto, >3 mno- go. Prav tako pa je letošnji avgust in september bogat izletnikov. Kaže, da že zdaj asfalt po Logarski po svoje doprinaša k turistični beri. KONČALI Z DELOM Vojaki, pripadniki granič- nih in drugih enot, ki so tu- di letos gradili cesto Podolj- ševo so v teh dneh končali z delom. Ta cesta, ki bo pove- zovala Savinjsko dolino s Ko- roško, bo v veliki meri vpli- vala na dotok gostov v turi- stične kraje Gornje Savinjske doline. Poznavalci sodijo, da bo ta cesta ena izmed naj- lepših gozdno gorskih cest pri nas. NERAZUMLJIVO ZATIŠJE Po neštevilnih razpravah je nastc^ilo nerazumljivo zatiš- je v zvezi z gradnjo benzin- skih črpalk, ki bi jih naj Pe- trol gradil v moeir;^ občini. Čeprav so bile izrečene tudi trditve, da bodo benzinske čr- palke zgradili še letos, kaže, da bomo še uporabljali le to v Nazarju. Težko bi bilo ver- jeti, da bi v tem času, ki še preostaja, lahko iapolnili iz- rečeno. NEVERJETNO v težnji, da bi omogočili čim širši razmah uslu/no.stni obrti, smo i>reb tem je razumljivo, da o neki strokovnosti in k\'eliteti u.slug tega obrtnika ne moremo govoriti. Vsi ti pojavi negativno vi)liva,)o na kvaliteto aslug. Prav zato pa se večina teh obrtnikov zateka k drugim de.ja.nostim in n« nudi u.sliig obrti za katero so registrirani. CX1 tu p« do špekulacij je samo korak, ki ga marsikateri hitro pre- stopijo. —e« 19. sept. 1968 MALA ANKETA Bodo otroci zmrzovali Problem šolstva v Šentjurju še vedno ni rešen in kot vse kaže tudi ne bo kmalu. Mnoge šolske zgradbe so stare in pretesne za sodoben pouk, kot bi ga želeli prosvetni delavci in učenci sami. Uved- ba samoprispevka občanov za dobo več let ne bi dula toliko denarja, da bi bilo mogoče resnično dobro urediti vse najpotrebnejše. Tako so v občin- ski skupščini še vedno pred vprašanjem: kaj sedaj? Odločili so se, da bodo poizkusili s krajevnimi prispevki občanov, tako, da bi vsak kraj zase pri- speval za svojo šolo. Kaj menijo o problemu šol- stva v šentjurski občini sami prosvetni delavci? Za odgovore smo zaprosili učitelje in učiteljici osnovne šole Šentjur. ERNEST RECNIK, rav- natelj osnovne šole: »Pou- čujemo seveda še v enakih E>ogojih kot pretekla leta. Nimamo dovolj prostoira, čeprav imamo letos odde- leik več. Mislim, da se bomo o ttvedbi samopri- sjjevka za šolstvo v naši občini, še pogovarjali. Na naši šoli pa bi morali nuj- no urediti predvsem cen- trailno kurjavo, hkrati s tem pa moramo razaniš- Ijati o gradnji nove stav- be. Sedanja je iz dneva v dan premajhna.« SILVA KUKOVICIC, uči- teljica: »Razannljivo, da bi bilo otroke veliko paijet- neje poučevati v novi in urejeni zgradbi, kijer bi imeli tople učilnice. Samo- prispevek občanov bi bdi nujno potreben, saj obči- na gotovo ne zmore po- trebnih sredstev. Sicer pa bi lahko svoje prispevale tudi delovne organizacije. V boljših pogojih bd lahko nudili otrokom več zna- nja, ali vsaj bolje posre- dovanega, pa tudi spreje- mano bi bilo bolje.« PETER JAN, predmetni učitelj: »Težko je ogrevati velike prostore, peči pa so stare in izrabljene. Hodnika in stranišča so neogrevani. Skratka, po- trebujemo centralno kur- javo, če hočemo, da bodo otroci pozimi zdravi. Po- leg tega potrebujemo ka- binete. Jasno, da občina nima denarja, prepričan pa sem, da bi morali to- vTsitno problematiko reše- vati v okviru republike.« lOlISTINA ZALEZINA, učiteljica: »<>loveik mora biti optimist. Upam, da bo boljše, kot je. Osebno bom zimo že pretrpela, ubogi pa bodo otroci. Pri- dejo v šolo od daleč, mo- kiri so in prezebli, nato pa sedijo štiri mre in pi- šejo s premrlimi prsti. Problem šolstva bi morali reševati v repubilišikem merilu, same občine, po- sebej pa tiste z malo de- narja, ne morejo ničesar. Različni pogoji dela vpli- vajo tako na učitelje kot učence.« MIHA ISKRA, je bil t otroki na starem roko- metnem igrišču: »Telovad- nica je še kolikor toliko urejena, igrišča na pro- stem pa so za pouk teles- ne v25goje hud problem. Mnenja sem, da bi morali potrebna sredstva za šol- stvo, zagotoviti v repub- liškem proračunu. Razlike med občinami in njihovi- mi možnostmi za ureja- rxje določenih problemov so pri nas prea-elike, v re- publiki predpisujejo pro- gram, ki ga moramo izve- sti, zato naj priskrbijo tu- di materialno bazo.« Tako 80 povedali prosvetni delavci. Problem šolstva ni samo občinski, temveč je to problem vse republike, je problem vsega naroda in bi ga morali kot takšnega tudi reševati. Težko je pomi- sliti, da otroci pri nas nimajo enakih pogojev uče- nja, saj je odvisno ali so se rodili v bolj ali manj bogati občini, želja vseh na šentjurski osemletki pa je enotna: njihovi otroci ne smejo zmrzovati. Pouk mora hiti v toplih učilnicah. Toda, kako bo to mogoče? S. M. T. V. Velik uspeh pionirjev — gasilcev iz Slivnice v Zidanem mostu so zma- govalce pričakali starši in diTužbenoipolitičini delavci. V začetku septembra je bi- to v Titovih Užicah veliko gasilsko tekmovanje na ka- terem so se pomerili gasilci iz prostovoljnih, poklicnih društev, ženske desetine in pionirji iz vse Jugoslavije. Pionirji so bili razdeljeni v skupini A dn B. V stkupini mlajših pionirjev A je tek- movala tudi desetina pionir- jev iz Gorice pri Slivnici. V isti skupini je tekmovalo se- dem vrst. Tekmovanje v Titovih Uži- cah bo ostalo zapisano v zgodovini šentjurskega gasil- stva z zlatimi črkami, saj so pionirji iz Sli-vnice dosegli iz- reden in nepričakovan uspeh — zasedli so prvo mesto v svoji skupini, kar je bilo glede na ostro konkurenco izredno veliko. Domov so se vrnili z velikim pokalom ter nagrado lOO.OOO starih dinar- jevr Veselju ni bilo ne kon- ca, ne kraja. Mali kraj je slavnostno sprejel mlade ga- silce, ki so ime Šentjurja in Slivnice ponesli po vsej na- ši domovini. Obiskali smo predsednika občinske gasilske zveze MARTINA AVŽNERJA, ki je bil s pionirji na tekmovanju. »Ko so ipionirji končali s tekmovanjem smo bili pre- pričani, da smo zasedli dru- go mesto, ker rezultati zara- di nekaterih pritožb, še ni- so bili objavljeni. Tako smo telefonično sporočili v Šent- jur, da smo zasedli drugo mesto. V soboto pa smo iz- vedeli, da smo prvi. Prva je desetina iz Slivnice! Navdu- šenje je bilo veliko. Z Mar- tinom Omokom sva presko- čila ograjo, ki je ločUa pub- liko in tekmovalce ter F>ohi- tela k pionirjem. Objemali smo se in veselili. Domov smo se vračali srečni, zado- voljni in ponosni,« je pove- dal z navdušenim glasom, Martin Avžner. Mlade zmagovalce so doma težko čakali. Predsednik ob- činske skupščine in nekate- ri drugi družbeni delavci ter starši so se odpravili v Zida- ni most z osebnimi avtomo- bili, da bi čimlepše pričaka- li pionirje — gasilce. Čestitk je bilo ogromno. V Gorico pri Slivnici so se vrnili vsak s posebno medaljo, ki jih bo spominjala vse življenje na lep uspeh, ki so ga doseg- li kot mladi gasilci. M. SENIČAR pristal v potoku Proti Mozirju je voziil s to- vornim avtomobilom PETER KOREN. V Savini mu je pri- peljal nasproti z osebnim av- tomobilom ANTON KAKER, ki je zaradi neprimerne hi- trosti v preglednem ovinku trčil bočno v tovornjak- Oseb- ni avtomobil je nato peljal še 39 metrov po cesti, 25 met- rov po travniku^ prevozil ja- rek in Se zaustavil v potoku. V celjski bolnišnici so ugo- tovili, da je dobU voznik Ka- k)er pretres možganov, med- tem, ko je dobil sopotnik JOŽE KAKER lažje poškod- be. škodo na avtomobilu so ocenili na 6 000 dinarjev. ni uspel zavreti Po cesti II. reda je iz Gor- njega grada vozil pro;ti Kam- niku avtobus ki ga je uprav- ljal ADOLF IPŠEK. V Dolu pri Gornjem mu je pripeljal nai^roti z neprimerno hi- trostjo voznik osebnega avto- mobila MARTIN MAVRIC, ki ni uspel zavreti in je trčil v avtobus- Težje poškodbe je dobil potnik v osebnem avto- mobilu, IVAN MAVRIC, laž- je poškodovan pa je bil voz- nik osebnega avtomobila. Na vOBilih je škode za 10.0000 di- narjev. zaprl pox kolesarki Po Maoiborski cesti proti Celju peljala po t * sarski stezi kolesarka m ^^ JA FIJOLIC. Na križS^l Dečkovo cesto je urejal ' met delavec PM. Pijoliče?''^ vozila pravihio v ^^^ Za njo je v križišče pripj*^ z osebnim avtomobiloni , TIJA PERKOVIC, ki ^^^^ vijanju v desno nd desnega pravila vožnje v žišču. Zaprl je pot kolesa^ in jo z zadnjo stranjo a-^ mobdla zbil po cesti, je zlom hrbtenice. počakal na kraju nesreče v so ga izsledili, je pove čana, steariša, izgubila življe- nje, se je pred senatom za- govarjal. Da bi bilo pra\ifl zadoščeno. Senat je spoznal, dia je bil voznik avtobusa- to rej LUDVIK KUKOVEC, (k> ma iz Migojnic — kriv. In to zarto, ker je prehiteval na veliko razdaljo in BI S LAHKO OB ZMANJŠANI HI TROSTI uvrstil z voziilom a furgon. Nesrečo bi lahia omilil ali celo preprečil tud IVAN KRANJC, voznik tovor- njaka, če bi začel prej zahi- rati, ker je videl, da lahia) pride do nesreče. Toda ta sreče ni povzročitelj zatoni«' ga kazenski pregon ne zad^ ne. In končno: voznik avtob«' se ILUDVIK KUKOVEC 'f bil ob upoštevanju OLAJS& VALNIH OKOLIŠČIN jen na — POGOJNO KAZEN! seja skupščine Prihodnja seja odbornikov obeh zborov skupščine obči- ne Šentjur pri Celju bo pred- vidoma 26. septembra. Odbor- niki bodo obravnavali anali- zo gospodarstva v osmih me- secih tega leta, izdatke in do- hodke občinskega proračuna ter sklepali o nekaterih ce- nah v maloprodaji. konference mladih Na današnji seji Občinske- ga komiteja Zveze mladine Šentjur se bodo člani pogo- vorili o pripravah na konfe- rence aktivov Zveze mladine v občini, ki bi jih naj izved- li do meseca novembra, po teh konferencah pa bodo v decembru mladi Šentjurja imeli še občinsko konferenco. osnovna šola za odrasle Tudi v Šentjurju se bo pri- bližno 15. oktobra v organiza- ciji Delavske univerze priče- la osnovna šola za odrasle. Razpis, ki so ga objavili pred dnevi, bo zaključen 20. sep- tembra. s šolo pa bodo za- ključili koncem meseca ma- ja. Točnega izračuna o plači- lu še nimajo, predvidevajo pa, da bo posameznik plačal približno 500 dinarjev. šole za življenje Predavanja iz znanih šol za življenje so v šentjurski občini zelo priljubljena med mladimi ljudmi. Tako sta se Občinski komite ZMS in De- lavska univerza odločila, da bosta letos zopet organizira- la šele na Ponikvi in v Šent- jurju, morda pa tudi na Pla- nini in v Dob ju. nov delovni cas Tudi na občinski skupšči- ni Šentjur pri Celju te dni potekajo razgovori o možno- stih za uvedbo novega de- lovnega časa. Kot kaže ima še največ uspeha predlog, po katerem bi naj uslužbenci pri- čeU z delom ob 6.30 ali 7.00 in zaključili ofo 15. uri po- poldne. zavozil s ceste Piroti Šmarju pri Jelšah se je peljal z motornim kole- som GVIDO VRTOVŠEK. V Tekačevem je v nepregled- nem ovinku na desni strani ceste aavozil s ceste in se po- škodoval po giavi in nogi. Odvzeli so miu kri zapreiskar vo. NESREČA NIKOLI NE POČIVA — Voznik tovornJ» CE 17-23 je dopoldne vozil počasi po obvozu proti Teb" J, Prehiteval je vprege in se umaknil preveč na levo ozkega cestišča. Pod težo tovornjaka in tovora rob cestišča ni vzdržal. Avtomobil je zdrsnil in se P'^^!^ na bok. Na srečo ni bilo hujših posledic. Foto: T, ^ 19. sept. Razprava o spremembah zvezne ustave Večje pristoj- nosti SZDL Razprave o spremembah 2\-ezne ustave in sistem ' volitev zveznih poslancev ponekod bolj, drugod 'jpet manj razgibale vod- iva krajevnih organizacij ^alistične zveze in sin- kalne organizacije. Iz posedanjih razgovorov lah- jjo razberemo pozitivno ocenitev predloženih spre- (pemb, ki jih ljudje poj- mujejo kot velik korai jj še večji demokratizaciji našega življenja in boljši jjčinkovitosti dela pred- stavniških in drugih samo- upravnih organov. Tudi zdaj pa je očitno, (ja bi bile razprave mno- go boljše, če bi hkrati s spremembami zvezne us- tave in volilnega sistema občani mogli razpravljati taidi o naših republiških tovrstnih dokumentih. Po- nekod pa so ne glede na to, da teze za spremem- 1)0 republiške ustave še niso pripravljene, že naro- čili upravnim službam, da pregledajo tudi občinske statute, ki jih bo treba žiinprej prilagoditi novim določilom iz obeh ustav. Med spremembami, ki so jih občani najbolj po- zitivno ocenili, je na pri- mer predlog, da se uzako- ni naloga in pristojnost Socialistične zveze pri vo- lilnem postopku. To je za- gotovo pomembna odloči- tev, ki bo v veliki meri vplivala na kvaliteto pred- priprav za volitve v pred- stavniška telesa. v poideželskih krajevnih skupnostih so občani opo- zorili na nejasnost v na- vedbi, če imajo tudi kme- tje-kooperanti pravico do volitev v gospodarski zbor. Po mnenju občanov bi bi- lo to nujno, zato so mno- gi predlagali, naj pristojni forumi ta predlog posre- dujejo sestavljalcem tez za spremembo z\"ezne ustave oziroma volilnega sistema. Glede števila poslancev posameznih zborov, oziro- ma volilnega cenzusa, ob- čani predlagajo, naj bi vo- iiJi poslance v specializi- rane zbore po številu vseh zaposlenih v določeni pa- nogi, ne pa po številu pre- bivalcev. Prav tako se ve- čina ogreva za štiriletni mandat, kakor tudi za večje pristojnosti zboru narodov iJO ustanovitev zbora komun. V celjski občini račima- jo, da bodo razprave o spremembah zvezne iista- ve in volilnega sistema za- tijučili v predvidenem ro- l^u — do 20. septembra, bodo na seji izvršnega odbora zbrali ter uredili "najpomembnejše pripom- be. _ ib. Tovarne umetnih gnojil ne bo Ce je bilo v začetku zadnje seje centralnega delavskega sveta celjske cinkarne le še nekoliko upanja, da bodo skupaj z najodgovornejšimi slovenskimi in celjskimi druž- benimi delavci le še našli ka- ko možnost za vključitev de- la opreme, likvidiranega ener- gio-kemo koanbinata v pro- gram izgradnje nove tOA^arne umetnih gnojil v Celju, zdaj niti tega ni več. Odločnost v besedah in prepričljivost ar- gumentov, ki jih je delav.ske- mu svetu odkrito razložil pred- sednik izvršnega sveta Slove- nije tovariš Stane Kavčič sta nedvoumno dokazali neoma- janost izvršnega sveta, da pre- kine s prakso političnih in njim podobnih investicij. Za- vrnil je očitke, češ, da je iz- vršni svet spremenil svojo nekdanjo odločitev pač zato, ker naj bi novo tovarno umet- nih gnojil gradili v Celju in povedal, da tudi dvomi v eko- nomičnost takega objekta v Sloveniji niso bili edini, za- radi katerih se je tehnica na- gnila v prid predlogu, da v zvezi z likvidacijo energoke- mo kombinata pustijo proste roke kreditni banki. Pač pa je dvom v rentabilnost te in- vesticije povzročil, da je kre- ditna banka zahtevala od iz ^šnega sveta garancijo za kredite, ki bi jih potrebova- la cinkarna, da bi mogla ures- ničiti svoj načrt. To pa bi po- menilo skoraj isto, kot da bi nalogo investitorja prevzel izvršni svet. Podobno kot nekateri člani delavskega sveta je tudi to- variš Stane Kavčič i>oudaril, da bo nadaljna razvojtia usmeritev celjske cinkarne mo- rala po poti osvajanja prede- lovalne dejavnosti. Pri ures- ničevanju te naloge, ki naj bi zagotovila dovolj dela in zaslužka tudi za zaposlene v tistih objektih, ki niso ali pa sčasoma ne bodo več rentabil- ni, pa je pripravljena kolek- ti\'u pomagati tudi širša druž- bena skupnost. Prav zato se je delavski svet z vso pozornostjo posvetil raz- pravi o rezultatih svojega pol- letnega gospodarjenja. Značil- no zanje je, da so bili rezul- tati prvega tromeseoja precej pod dosežki enakega obdobja lanskega leta. V drugih treh mesecih se je položaj sicer nekoliko izboljšal, toda težave v obratih metalurgije se na- daljujejo. Predvsem jih breme- ni izredno neugodna cena njihovih proizvodov tako na domačem tržišču, kjer so že lani zaradi nekontroliranega uvoiza in »diimping« cen iz- gubili težke milijone, kakor tudi v tujini, kjer zadenejo ob visoke zaščitne carine. Kljub temu so letos svoj iz- voz le nekoliko povečali — za 4,5 odstotka, toda plan je bdi zastavljen previsoko in do- segli so ga samo s 46 od- stotki. . Druga prav tako pomembna težava so neporavnan^i dolgo vd kupcev. Razlikf- med fak- turirano in plačano realizaci- jo je presegla štiri milijar- de starih dinarjev. To, razu- mljivo vpliva tudi na cinkar- nine dolgove. Zato so občut- no narasle obresti od kredi- tov, kar vse skupaj je povzro- čilo, da je dohodek letošnje- ga prvega polletja sdcer več- ji od lanskega, da pa je raz- lika med čistim dohodkom in izdatki za osebne dohodke v tem obdobju vendarle negativ- na— 163 milijonov starih di- narjev. Delavski svet je sklenil, da bodo povečali napore pri bolj- ši prodaji, znižaryu proizvod- nih stroškov in osvajanju za tržišče zanimive proizvodnje, če bodo mesečno realizacijo ohranili na predvidenih dveh milijardah starih dinarjev, se bo položaj gotovo izboljšal. Ocene kažejo, to pričakovanje na pretirano optimistično. Po- trebna pa bo seveda velika prizadevnost nf. samo nekate- rih, temveč celotnege kolek- tiva. I.B. Izredno zanimanje za prvi sejem obrti v Celju Dosedanje priprave za pr vi sejem obrti od 28. septem- bra do 6. oktobra v Celju do- kazujejo, da smo na pragu izredne gospodarske priredit- ve, v kateri bo obrt ne samo opozorila na svoje mesto v na- šem gospodarstvu, marveč tu- di na možnosti nadaljnjega razvoja. Hvaležna je ugotovi- tev, da ne gre v tem prime- ru za prikaz obrtne dejavno- sti, temveč, da bodo na sej- mu sodelovala tudi druga pod- jetja od industrije, gradbeni- štva, gostinstva in turi^zma, trgovine itd. Po podatkih, ki so na voljo, bo samo na razstavi, ki bo urejena na prostoru atletske- ga društva Kladivar ob Ker- snikovi ulici, sodelovalo bli- zu 200 delovnih organizacij in zasebnih obrtnikov. Če pa bi bilo več prostora, bi se število aktivnih udeležencev znatno povečalo, saj ni na- ključje, da je moral organiza- tor prvega sejma obrti od- kloniti številne organizacije ifi zasebnike. Ta okolnost tu- di govori, da so prizadevanja celjskih obrtnikov, da se na športnem prostoru v celjskem mestnem parku postavi stre- ha in s tem pridobi prostor tudi za gospodarske in dru- ge prireditve, več kot uteme- ljena. Na celjskem sejmu obrti bo zelo dobro organizirana komercialna služba za vse ti- ste organizacije, ki so vklju- čene v prodajno službo zdru- ženja pa tudi za druge, če bodo to želeli. Ne glede na to, se obeta na tej prireditvi Izreden komercialni uspeh in gotovo je, da bodo sklenjene nove pogodbe ne samo za do- bavo blaga in izdelkov obrt- nih organizacij, marveč tudi za večje medsebojno proiz- vodno in drugačno sodelova- nje. Spored prvega sejma obrti vključuje tudi številna stro- ko-vna predavanja in prikaz strojev in podobno. Vsak dan v času sejma bo celo po več takšnih srečanj. Izredna privlačnost bo vsekakor v možnosti takojš- njega nakupa velikega števila izdelkov in blaga. Na sejem- skem prostoru bodo urejene posebne stojnice, na katerih bodo prodajali blago ix> ani- žanih cenah. Blago bo cenej- še za najmanj 5,5 odstotka, kolikor znaša odstopljeni ob- činski davek od prodaje na drobno ter dodatni republi- ški davek. K vsemu temu pa bodo kolektivi dodali še po- sebne popuste. Obisikovalci prvega sejma obrti v Celju bodo prav go- tovo pozdravili še 25 odstot- ni iKspust na železnici. M. B. Planinsico ra- janje na Homii Upravni odbor tristo- članskega planinskega dru- štva Zabukovica si resno prizadeva, da bi Dragov dom na Homu postal budi v bodoče ena najbolj pri- vlačnih planinskih posto- jank žalske komune. To pa ni tako lahko, saj po- trebuje še precej denarja za ureditev notranjosti, po- trebuje pa tudi še več ta- kih yudi, ki bi bih pri- pravljeni prijeti za delo, ki bi vnašali med članstvo čvrsti planinski duh. Zato se na sejah odbora kreše- jo misli, nekateri omahu- jejo, drugi vztrajajo, da z delom ne bodo prenehali. Vsem pa je v srcih do te- ga, da bi delo potekalo složno, da bi godrnjačd nič več ne godrnjali, da bd v njih srcih vel pošten pla- ninski duh, da bi vpisali še mnogo novih članov, predvsem mladih, če bo tako, potem tudi denar ne bo več tako hud problem, saj pravi pregovor: V slo- gi je moč! Dragov dom je odprt vsako soboto zvečer in vsako nedeljo ves dan. To- rej: za jedačo in pijačo je poskrbljeno, ob lepem vre- menu pa je tudi čudovit razgled. V nedeljo, 15. septembra pa bo gori veselo planin- sko rajanje. Se pravi: pri- šli bodo vsi, ki so bili kdaj na vrhu prijaznega hriba, ki ne morejo v skal- nate gore, vzpon na Hom pa jim je pravi nedeljsiki užitek. Z aplaninske po- skočnice bo poskrbela li- bojska godba na pihala. In še kaj? Prepričajte se sa- mi — zato le brž v pla- ninski raj! -k- Pojdimo v Ptuj grozdje zobat VELIKA VINSKA TRGATEV OB 1900-LETNICI PTUJA čas trganja grozdja je naj- veselejše obdobje jeseni, člo- vek se le težko upre zapelji- vemu vabilu v vinograd. S trgatvijo je namreč tako te- sno ix>veizano vse tisto, kar si tolikokrat želimo, pa redko- kdaj uresničimo. Letos — 21. in 22. septem- bra — bodo v Ptuju na gra- du Bori pripravili vinsko tr- gatev, katoršne še ni bilo. Prireditev, s katero se bodo letos prvič postavili — sodi pa v okvir prireditev ob 1900- letnici Ptuja — naj bi prihod- nja leta postala tradicionalna, saj je odlična priložnost za razvedrilo, pa tudi za prikaz bogatih folklornih in kultur- nih tradicij. Iniciativo za to- vrstno prireditev je dal ko- lektiv Radia Ptuj, kot organi- zatorja pa se vključujeta še kmetijski kombinat Kuj in turistično društvo. Osrednje prireditve vinske trgatve bodo na ^radu Bori in sicer iz več razlogov. Bori leži sredi vinorodnih Haloz, ki so že od nekdaj zelo navduše- vale ljudi. Bori ni le po na- ključju najbolj privlačna tu- ristična točka t^a območja. Poleg tega pa je njegova oko- lica kot nalašč za večje prire- ditve na prostem. In končno — gostišče je tako veliko, da lahko spravi pod streho tudi večje število gostov (če bi slučajno ponagajalo vreme), pa tudi njegove gostinske usluge so zelo kvalitetne. Poleg vsega, kar k taki pri- reditvi sodi, bo na Borlu ob tej priložnosti tudi razstava orodij in priprav, ki so slu- žila v vinogradništvu in kletar- stvu. Razstavo pripravlja p>o- krajinski muzej v Ptuju, vide- li pa bomo celo predmete iz predrimskega in rimskega obdobja — pa vse do najso- dobnejših strojev za obdela- vo vinsifee trte ter za kletar- stvo. Poleg nastopov folklornih skupin in drugih prireditev si bodo gostje lahko ogledali tudi ptujske muzeje in kul- turne spomenike, v vinogra- dih pa si bodo lahko sami trgali grozdje. K vinski trgat- vi sodi seveda tudi pokušnja vin, ki jo bodo pripravili v vseh ptujskih kleteh ter mda- nicah v Halozah. Zdaj, ko smo na hitro pre- gledali program letošnje vin- ske trgatve, je gotovo očdten tudi namen prireditve. Dej- stvo je namreč, da ima ptuj- ska občina na področju turiz- ma še veliko neizkoriščenih možnosti. Bogata po svojih nara\'nih lepotah ter kuliumi in folklorni dediščini, je že od nekdaj privlačevala ljubi- telje narave in zgodovine. Med prebivalci Haloz in Slo- venskih goric se je namreč ohranilo mnogo starih običa jev in navad in tokrat naj bd prikazati tiste, ki so poveza- ne z obdelavo vinogradov ter vinarstvom sploh. Prav zato zavzema vinska trgatev vid- no mesto med turističnimi prireditvami na ptujskem ob- močju. Pripravljalni odbor je iedal tudi posebno brošuro, ki ob sega kratek opis Ptuja in okolice, zgodovino vinske br- te in .vinarske dejavnosti na tem območju, podatke o lju- deh, ki so trto gojili in kon- čno tudi opis vinogradniških del. Vse to bodo obiskovalci našli pod skupnim naslovom »Haloška bratev«. V brošuri pa bodo seveda še številne fotografije pokrajin, spome- nikov in orodij. Prireditev, ki ji kmalu ne bo enake, je namenjana tako domačim, kot tujim gostom Udeležbo napovedujejo zilaste iz sosednje Avstrije. Po zani manju sodeč, pa bo v teh dneh v Ptuju tudi izredno ve liko naših domačih ljudi. In to ne samo zaradi »material nih dobrin«, temveč tudi za- radi vedno navdušujoče lepo- te gradu Bori, okoli.ških Ha loz in znane gostoliiibnos^t.i tamkajšnjih liiH'. 19. sept. 1968 — na kratko Področno posvetovanje sindikata Pred kratkim so se v Me- dijskih toplicah na Izlakah sešli predsedniki in tajniki sindikalnih svetov in medob- činskih sindikalnih odborov ljubljanskih in revirskih ob- čin. Na posvetovanju, skli- cal ga je republiški svet sin- dikatov Slovenije, vodil pa njen predsednik Tone Kropu- šek, so govorili o neposred- nih nalogah sindikatov pri uveljavljanju njihovih progra- mov dela, ure.sničevanju skle- pov VI. kongresa zveze sin- dikatov Jugoslavije, izvajanju smernic vodstev CK ZKJ, pripravah na občne zbore in najvažnejših nalogah sindika- tov pri krepitvi vseljudske obrambe pri nas. Pospešitev komimalnili del Podoba je, da bodo sled- njič le uspeli zagotoviti pra- vočasno izvedbo vseh tistih del, ki jih je predvidel uprav- ni odbor sklada za uporabo prispevkov od mestnega zem- ljišča. Dela izvaja zagorsko komunalno obrtno in neka- tera druga podjetja. Do kon- ca oktobra naj bi uredili več cest, kanalizacijo in nekate- re druge komunalne naprave. Razijovor sindikalnih veterano\ Zadnjič so se na občinskem sindikalnem svetu sešli šte- vilni starejši sindikalni delav- ci, ki so začeli svojo sindi- kalno aktivnost neposredno po I. svetovni vojni in v letih 1923—1924. V živahnem po- menku so obudili spomine na težka leta sindikalnega na- prednega gibanja. Občin- ski sindikalni svet bo vrsto podatkov iz tega obdobja iz- koristil za proslavo ob 50-let- nici ustanovitve sindikatov pri nas. Mladinski pevski zbor »Vesna« osivel Zvedeli smo, da so v Zagor- ju končali priprave na razši- ritev mladinskega pevskega zbora »Vesna«. Odslej bodo v okviru tega zbora delovali posebni zbori za najmlajše, predmutacijski in pomutacij- ski vokalni ansambli in zbor naraščajnikov. Razširitev organiziranega mladinskega in otroškega zborovskega pet- ja bo velikega pomena za utrjevanje ikti-.-nosti na tem področju kulturnega u&ejstvo- vanja v tej občini. —a— Ustavna razprava Te dni so v krajevnih or- ganizacijah SZDL in nekate- rih večjih delovnih kolekti- vih razprave o nekaterih ustavnih spremembah in te- zah za nov volivni sistem. Razgovore vodijo družbe- nopolitični delavci, ki so se udeležili neda-<,Tiega posveto- vanja v Ljubljani, ki ga je v zvezi z ustavnimi spremem- bami organizirala delav- ska univerza »Boris Kidrič«. Preurejen klub v zgornjem Hrastniku Pred kratkim so izročili svojemu namenu preurejene klubske prostore »Svobode I«. Prostor so okusno prebe- lili, uredili v njem central- no ogrevanje in opravili ne- katera druga dela. Razen »kluba 67« bo v preurejenih prostorih začel z delom tu- di pionirski klub. Zanj bo- do pripravili bogat program, delal pa bo najmanj dva, do trikrat na teden. Računajo, da bo klubske prireditve obi.skovalo veliko število hrastniških najmlajših. Odslej dva predsednika Na minuli seji občinske skupščine v Zagorju so od- borniki obravnavali tn spre- jeli predlog občinske volivne komisije pri SZDL o neka- terih kadrovskih spremem- bah. Ker je bil predsednik občinske skupščine Zagorje, Dušan Kolenc imenovan za direktorja podjetja »Varnostr v Zagorju, bo odslej oprav- ljal dolžnost predsednika ob- činske skupščine neprofesio- nalno. Odborniki so razrešili dose- danjega podpredsednika ob- činske skupščine inž. Franca Zupana, ki je menil, da mu obilica opravkov v njegovi delovni organizaciji ne dovo- ljuje še vnaprej opravljati tako odgovorne dolžnosti. Ra- zeji tega je zaposlen v pod- jetju »Varnost«, kjer bo od- slej direktor Dušan Kolenc, s čemer bi bila dva vodilna delavca iz podjetja na vod- stvenih položajih občinske skupščine. Odborniki so prav tako soglašali s predlogom, da bi izvolili dva nova podpredsed- nika občinske sknpščine, s čemer bi zagotovili še uspeš- nejše delo skupščine in nje- nih politično-izvršilnih orga- nov. Te dolžnosti so zaupa- li inž. Bogdanu Flisku in Marjanu Kovaču. Za novega predsednika zbora delov- nih skupnosti pa so izvolili Franca Koprivška. —^n— RAZPRAVE O POKOJNINSKEM SISTEMU V HRASTNIKU UREDITI VSA ODPRTA VPRAŠANJI Ureditev pokojninskega za- varovanja je poleg temeljne- ga zakona vezano na vrsto ostalih predpisov in navodil, tako da zavarovanci ob ta- kem sistemu ne morejo uve- ljavljati svojih pravic in sa- mouprave. V Hrastniku sodi- jo, da so se sedanje razlike pri pokojninah v grobem na- sprotju z načelom delitve, kar povzroča med upokojen- ci upravičeno nezadovoljstvo. Čeprav se v Hrastniku stri- njajo s :pokojninskim stažem, kot ga predlaga dopolnitev, sodijo, da je treba upošteva- ti ženo zavarovanko, zlasti mater. Razen tega menijo, da naj bi nov delovni staž ve- ljal za bodočo generacijo. Ženske, ki se bodo zaposlile v prihodnjem obdobju, bodo seve naletele na ugodnejše ekonomske in proizivodne po- goje, kot pa delajo zdaj zapvo- slene ženske. Beneficirano zavarovanje naj bi izločili iz pokojninske- ga sklada. Benificiranje pa naj bi krili iz osebnih dohod- kov in dodatnih prispevkov. Prav tako vse druge izjemne obveznosti. Te naj bi plače- vali iz drugih virov. Posebno dobo (tudi udeležbo v NOV) naj bi obravnavalo popolno- ma ločeno in samostojno. Be- neficiranje sodi spričo svoje narave v invalidsko zavaro- vanje. Zato naj se o teh pra- vicah sklepa izven rednega pokojninskega zavarovanja. Vse kaže, da bo še vnaprej vir različnih težav in nepravil- nosti, kolikor bomo še vnaprej pri ugotavljanju pokojninskih osnov upoštevali dohodek za- varovancev zadnjih deset ko- ledarskih let. Ne gre namreč pozabiti, da je zadnje deset- letje dela za mnoge neposred- ne proizvajalce najmanj pro- duktivno. Zato bi kazalo naj- ti ustreznejša merila za dolo- čanje pokojninske osnove. V Hrastniku menijo, da je de- gresivnejša lestvica, upošte- vajoč razmerje od 65 do 85 odstotkov dosti primernejša oblika progresivnega sistema. Pri vsklajevanju pokojnin bi kazalo upoštevati gibanje osebnih dohodkov, ne pa živ- ljenjske stroške. Izravnava- nje pa naj bi bilo oj^ po degresivnem sistem^^^ moupravo naj bi urediij ^ publiškim zalconom ali ^ ^^ tutom republiške skupjv^ socialnega zavarovanja meljni zvezni zakon naj i)- ločal samo sistem, mett'.^*^ ko naj bi način in oblike ^ j ali republiški organi in^^ nosti. Razen tega naj bi bile pravice in obveznosti naslova pokojninskega zava * vanja hitrejše sodno varst^^ kar pomeni, naj se ga izi^?.' iz upravnega postopka. no so v Hrastniku preeno. ekonomske odnose revirske konferenc« ZK posredovala ustrezni komisiji ClK ZKS v Ljubljani. Uvodoma je predsednik ko- misije za družbeno-ekonom- ske odnose revirske konfe- rence ZKS, Bogdan Anžu na kratko povzel najbistvenejše značilnosti tez za razvojni koncept SRS. Opozoril je na nekatera zelo pomembna sta- lišča teiga dokumenta oziro- ma osnutka doktimenta in poudarU, da bi se morali z njim seznaniti vsi komunisti v Zasavju. Tega mnenja so bili tudi vsi udeleženci posvetovanja. Izhodiščna ugotovitev razpra- ve je namreč bila, da je ZK Slovenije posredovala svoje- mu članstvu zelo aktualno temo o bistvenih vprašanjih našega prihodnjega razvoja. Po besedah udeležencev je bil skrajni čas, da je ZK Slo- venije posegla na to področje našega družbenopolitičnega življenja. Začetek izdelave raz- vojnega programa Slovenije je vsekakor pogojila refor- ma, saj pred njo nismo bi- li v stanju začeti resnega de- la na tem področju. V razpravi je nekaj udele- žencev posvetovanja sodilo,^ so sicer teze napisane za ne ZK, ki globlje poznaj" naš dosedanji družbeno-ei^^ nomski razvoj, zato pa " kazalo bistvene strani tez pojasniti vsemu članst^"^ ne pa dovoliti^ da bi se safl lotih preučevanja posani^' nih poglavij. Razen tega ^^ dali v razpravi več prip<"". in predlogov, zlasti v s planiranjem, razvojem ^ moupravljanja, problem^ kategorije dohodka in ^ nosom znotraj kolektivov- besedah posameznih udele« cev v tezah ni dovolj P^^-I^ njeno vprašanje splošne ^ trošnje, ki bi jo morali^ povezati z gibanjem naci^^^, ne proizvodnje in sploh ž' nja narodnega dohodka. / Nekateri so predlagali. ^ bi pri izdelavi dolgoroc^^ 19. sept. 1968 sIKOKO VKIJUČEVANJE trbovei^ske 'iViI.ADINE V DRUŽENBO politično DEJAVNOST Mladi stopajo v ZK ^j^na iz Trbovelj je zadnje dni odločno podprla stališča l^cije CK ZKJ. Se posebej je pozdravila poziv CK ZKJ, M naj se mladina iz mest in vasi široko vključi v družbe- ^ politično aktivnost in stopa v vrste ZKJ, da bi okrepila jjeiio udarno moč in ustvarjalno silo v nadaljnji izgradnji socialistične družbe. naše zadnji razširjeni seji ob- ■'^pga vodstva ZMS v Tr- ^Ijah so sklenili, da bodo Judoma pristopili k issde- ^ akcijskega programa ob- ^e organizacije Zveze ^ine, po aktivih pa orga- ^li razpravo "o Resoluciji ^plenarne seje OK ZKJ. ^ tem se na sestankih se- ^iatov dogovarjajo tudi ^prejemanju v Zvezo ko- ntov. Tako so na primer ^sestanku aktiva Zvezemla- gjg v Iskrini tovarni polpre- ij^ov v Trbovljah, kjer .mladi v celoti podprli sta- rca iz Resolucije seje CK p, sprejeli v Zvezo komu- ^ov 9 mladih. Računajo, J bodo v septembru v Tr- Mjah sprejeli v Zvezo ko- ntov najmanj 60 do 70 ^ članov — mladincev, ^ se bo večina sestankov ^;vov Zveze mladine zvrsti- ^rteh dneh. Sestanki bodo b strojni tovarni, na rudniku .jbovlje, v cementarni, me- in elektrolivarski in- iatriji ELIT ter na trbo- ■tjsicih srednjih šolah. To- Uje v Trbovljah akcija ob- iB5kega mladinsikega vod- Ka^o družbeno angažiranost. so pokazali v zadnjem času jem mladih v Zvezo komuni- V polnem teku. Sicer pa na sestankih akti- vov Zveze mladine v Trbov- mladinskih aktivov ter o Ijah razpravljajo tudi o pri- pravah na letne konference predlogih delovnih progra- mov. Ugotavljajo, da temelji- jo programi na interesu mla- dih v posamezni delovni or- ganizaciji ali šoli, kar pred- stavlja nedvomno pomemben napredek v prizader/anjih za poživitev dejavnosti organiza- cij Zveze mladine v središču zasavskih mdarskih revirjev. (nk) Razprave do 25. septembra Občinska konferenca Socia- listične zveze Trbovlje bo pri- pravila do 25. septembra jav- ne razprave o predlogu spre- memb nekaterih določb zve- zne ustave in volilnega siste- ma za zvezno skupščino v vseh krajevnih organizacijah Socialistične zveze in v več- jih trboveljskih delovnih ko- lektivih. OSEMMESEČNA INDUSTRIJKSA PROIZVODNJA V TRBOVLJAH ZA 7% VEČ KOT LANI IHvpusti, ki so jih zaposleni ir trboveljskih delovnih orga- nizacij v precejšnjem številu izkoristili prav v avgustu, so vplivali, da .je bila skupna proizvodnja trboveljskih in- dustrijskih delovnih organizacij za 1nižjia od predvide- vanj, 8.mesečna proizvodnja trboveljskih industrijskih de- lovnih organizacij pa zaostaja za planom za 5 "■«. Blizu 7.800 zaposlenih je namreč v razdobju januar- avgust 1968 doseglo proizvod- njo v vrednosti 246 milijonov N din, ali za 20 milijonov N din manj, kot je določal plan. Na to vpliva predvsem izpad proizvodnje v trboveljski ter- moelektrarni, točneje kasni- tev začetka obratovanja nove termoelektrarne Trbovlje II. V Iskrind tovarni polprevod- nikov, mehanild in cementar- ni ter v tovarni pohištva do- segajo in presegajo nalete. V strojni tovarni in v Zasav- skih premogo\nnikih se močno približujejo planskim predvi- devanjem, za planom pa naj- bolj zaostaja proizvodnja v elektroMvarski industriji ELIT in v industrijskem podjetju Meso. Omeniti pa je treba ob t«m, da dosega letos tr- boveljska industrija za sko- raj • 7 o/o višjo proizvodnjo, kot jo je leto dni poprej. Iskrina Tovarna polprevod- nikov, »Mehanika«, STT, to- varna pohištva. Zasavski pre- mogovniki in elektrolivarska industrija ELIT so odpremili do konca avgusta na tuja tr- žišča skupaj za nad 1,650.000 dolarjev izdelkov, ali nekaj manj, kot predvideva plan za to razdobje. Na to je vplival zlasti še avgustovski izvoz iz strojne tovarne, ki je bil manjši kot je bilo predvide- no. -N- ZACiORSKA R.\ZGLEDNICA: del obratov industrije gratlbenega materiala v bližini ragorske želeTnniške po.staje. (Foto: nk) GOSPODARJENJE V ELEKTROLIVARSKI INDUSTRIJI »ELIT« Počasi gre na bolje o težil vali, v katerih se |t masla elektrolivarska in- iustrija ELIT TrlM)vlje, smo ptfcej pisali tudi v C-eljskem ttdniku. Uspehi, ki jih kolek- it dosega letos, kažejo, da »jc vendarle obrnilo na bo- e. Letos nameravajo vso po- most, podobno kot že zad- (e mesece lanskega leta, da stoljšajo odnose s poslovni- Bi partnerji, da izboljšajo 'zornost nadaljnjemu izpopolnjevanju tehnoloških postopkov. Letošnje gibanje proizvod- nje je zadovoljivo. V primer- javi z lani se je v pr\^em pol- letju povečala fakturirana rea- lizacija za 31 o o, če jo pri- merjamo z letom 1967, celot- ni dohodek pa za 2400. Ker dosegajo nižje cene kot so lani, zaposlujejo pa tudi manj delavcev, je produktivnot na- rasla precej bolj, kot pa bi to izhajalo iz povečanja fak- turirane realizacije oz. celot- nega dohodka. Računajo, da bodo letos v ELIT Trbovlje dosegli okrog 6 milijonov no- vih diri bruto produkta. Pred nedavnim se je elek- trolivarska industrija ELIT Trbovlje prvič vključila v iz- voz. Ameriški tvrdki Progres pošiljajo aluminijasta svetilna telesa. Letos jih morajo od- poslati za 90.000 dolarjev, do- slej pa so jih za 25.000 do- larjev. Prihodnje leto mora- jo po sklenjeni pogodbi po- slati v ZDA še za 30.000 do- larjev izdelkov, vendar pa vse kaže, da bodo izvoz pove- čali. Iz ZDA so namreč pre- jeli vprašanje, kolikšne pro- ste proizvodne zmogljivo- sti še imajo v tovarni tu^ v prihodnjem letu, zanimanje za nakup aluminijastih sve- tilnih teles pa kažejo še kup- ci m Avstralije, Švedske in Kanade. Aluminijasta svetilna telesa, ki so jih začeli letos izdelovati v elektrolivarski in- dustriji ELIT v Trbovljah, so letos na zahodnem tržišču »modni artikel« in gredo do- bro v prodajo. Računajo pa v Trbovljah, da bodo del alu- minijastih svetilnih teles pro- dali tudi na našem traišču, in sicer s posredovanjem podjetja Sijaj iz Hrastnika. fnk) Šele prihodnje dni .. . v Trbovljah so račimali, da bo levi prizidek pri splošni bolnišnici dograjen do začet- ka septembra. Zaradi kasni- tev obrtniških del m spričo še nekaterih drugih težav so se zaključna dela zavlekla ta- ko, da bodo opravljena šele okrog 20. septembra, ko naj bi strokovnjaki pregledali ob- jekt. Nove prostore splošne bolnice v Trbovljah naj bi za- čeli uporabljati, po zadnjih napovedih, ob koncu septem- bra. Žrebanje bu v Trbovl,iah Kreditna banka in hranilni- ca Ljubljana bo pripravila v ponedeljek, 23. septembra, s pričetkom ob 17. uri v gleda- liški dvorani Delavskega do- ma v Trbovljah javno žreba- nje dobitnikov vezanih hra- nilnih vlog. Žrebanje bodo popestrili z zanimivim kultur- nim programom. Konfekcija »Beko« po znižanih cenah Trgovsko podjetje »Prvi ju- nij« Trbovlje prodaja v po- slovalnici Blagovnica raizno konfekcijo, izdelek tovarne BEKO, s popustom. Cene so zaiižane bd 40 9b do 70 "i. Pri- lika, ki jo kaže izkoris-titi! Sestanek prosvetnih delavcev Občinska konterenca Socia- listične zveze delovnih ljudi Trbovlje je pripravila prej- šnjo sredo sestanek vseh tr- boveljskih prosvetnih delav- cev. Obravnavali so agresijo petih članic Varšavskega pak- ta na CSSR in stališča Zveze komunistov Jugoslavije do položaja v svetu. Govorili so ■tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi z idejnim usposablja- njem prosvetnih delavcev v prihodnje. Sestanka trboiveljskih pro- svetnih delavcev se je udele- žil tudi sekretar komiteja re- virske konference ZKS, Ma- rijan Orožen. Izvozili za 30.000 dolarjev Avgusta so iz Iskrine 10- vame polprevodnikov izvozili za 30.000 dolarjev elementov radioelektroindustrije. Izvaža- li so na Poljsko, Madžarsko, v Veliko Britanijo, .\v str i jo IN Indijo. 7 no\ih članov ZK v četrtek in petek so bili v Trbovljah sestanki v organizacijah in stalnih aktivih ZK. Na sejah so ponovno odločno podprli stališča m Resolucije X. seje CK ZKJ. Na konfe- rencah so v Zvezo komu- nistov sprejeli 7 novih čla- nov, od tega v strojni tovarni štiri. V nekaterih trboveljskih delo\"nih orga- nizacijah, tako v Iskrini tovarni polprevodnikov, v elektrolivarski industriji ELIT in še nekaterih dru- gih, pa so pripravili prav tako že predloge za spre- jem več novih članov v Zvezo komunistov. (š) POTRJEN PROCiRAM KORIŠČENJA SREDSTEV ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Porabljenih 850000 ND Otlborniki občin.ske skup- ščine Trbovlje so na seji 6. septembra pravzaprav brez pripomb potrdili program ko- riščenja sredstev prispevka za uporabo mestnega zemlji- šča za prvo polletje 1968. Na račim prispevka za upo- rabo mestnega zemljišča se je zbralo v prvih šestih mesecih letos skoraj 460.000 N din, oz. roma 45 o/b za letos predvide- nih sredstev. Manjši, kot so računali, so bili dohodki, ki naj bi jih vplačale delovne organizacije. Saldo na žiro računu 32. decembra 1967 je znašal nekaj nad 230.000 no- vih din, nerazporejena sred- stva iz prejšnjih let pa okrog 220.000 N din. Skupaj Je bi- lo torej na računu prispev- ka za uporabo mestnega ze- mljišča v Trbovljah ob kon- cu junija nad 910.000 N din dohodkov. Izdatki iz sklada pris.pe\'ka za uporabo mestnega zemlji- šča pa so znašali v razdobju januar-junij skupno 850.000 novih din. In sicer so pKjra- biU za urejanje zemljišč za blokovno izgradnjo na Trgu revolucije in na Kešetovem 48.000 novih din, za ureditve- na dela v novozgrajenem na- selju Vreskovo so doslej iz- dali 130.000 novih din, za ure- ditvena dela v naseljih Dež- manovo. Kolonija 1. maja in Neža so porabili 20.000 novih din, za urejanje in moderni- zacijo cest so izKiali skoraj 275.00 novih din, za sofinan- ciranje komimalnega urejanja preko krajevnih skupnosti pa so porabili 30.000 novih din, oziroma toliko denarja, kot so ga predvideli v ta namen za celotno letošnje leto. Iz nerazporejenih sredstev pa je bilo izplačano bhzu 350 tisoč novih din, in sicer za ureja- nje Gimnazijske ceste, za ure- janje ploščadi pred Gasilskim domom ter za vrnitev i)Ogod- benih storitev občinski skup- ščini Trbovlje^- Zapisati je treba še, da so se občani zavezali, da bodo prispevali del denarja za to, da si zagotovijo prednost pri nekaterih komimalnih delih. Na Vreskove, v spodnjem de- lu naselja, so sklenili, da bo- do zbrali 6.300 novih din, v Domu in vrtu 6.500 novih din, na Leninovem trgu 5.650 no- vih din, v starem naselju na šetoivem 6.000 novih din ter v Kovinarskem naseliu 3.500 no- vih din. <š) PRIPRAVE ZA USTANOVITEV OBČINSKEGA SVETA L.IUDSKE TEHNIKE Pred dnevi je bil v Trbov- ljah sestanek inciativnega od- bora za ustanovitev občinske- ga sveta Ljudske tehnike v tej revirski občini. Ugotovili so bUi, da je v zadnjem času skorajda povsem zamrla vča- sih izredno razgibana dejav- nost organizacij in klubov Ljudske tehnike v Trbovljah. Zdaj je čutiti dejavnost Ljud- ske tehnike le še ni\ osnovni šoli Tončke Cečeve ter v strojni tovarni in v mehani- ki. Iniciativni odbor, ki ga bo vodil inž. Franc Lesičar, bo zdaj preučil, kakšne so mož- nosti za ustanovitev posame- znih organizacij in klubov ljudske tehnike v Trbovljah, posebej pa tudi, na kak na- čin bi mlade v kar največji meri zainteresirali za delo v organizacijah in klubih Ljud- ske tehnike. — Sestanka ini- ciativnega odbora se je ude- ležil tudi predsednik republi- škega sveta Ljudske tehnike Slovenije Kari Forie — Mar- ko. KONCEPT SR SLOVENIJE V TRBOVL,IAH naš slovenski razvoj družbeno-ekonom- ^^a razvoja Slovenije bolj ^tavali vlogo velikih pod- Večje delovne organi- ^ie naj bi postale nekakš- nosiike našega razvoja. Ob ? pa bi morali preučiti J vlogo manjših podjetij, ^ specializiranih delovnih ^^anizacij za potrebe veli- kolektivov, čeprav teze ^^jejo načelna izhodišča za i^j^j samoupravljanja, ven- niso obdelana številna ^anja s tega področja. V so poudarili, da ob- jj® še venomer zaostajajo ^Vsebino samoupravljanja, ^^marjanje oblik pa ni 5^vičeno, gre za razvijanje u^srednosti procesa samo- ijo^vijanja. Oblike seveda ne ^ povsod enake, ker ni- opravka z »enakimi D^.J^^ji«. Smelejše ubiranje Ir ' ^ tem področju je stvar "^loga vseh kolektivov in vseh samoupravnih organov in njegovih nosilcev. V Zasavju so doslej več- krat govorili o potrebi izde- lave razvojnega programa za revirje. Udeleženci posvetova- nja so v zvezi s tem pouda- rili, da je treba idejnopoli- tične osnove, torej teze kon- cepta za razvoj SR Sloveni- je vsestransko upoštevati pri izdelavi razvojnega programa zasavskih revirjev. Končno so v razpravi me- nili, naj bi v kratkem, ne gle- de na to, da bodo teze prišle na dnevni red bližnjega ple- numa CK ZKS, o njih orga- nizirali razpravo v vseh več- jih aktivih oziroma krajev- nih organizacijah ZK v Za- savju. Komimisti pa naj bi bili kasneje nosilci teh raz- prav v delovnih organizaci- jah. Ne gre za to, da hi teze poznal samo politični aktiv zasavskih občin, niti ne za to, da bi se z njimi seznanili ozek krog članstva ZK. Po- trebno je, da jih poznajo vsi komunisti in tudi neposred- ni proizvajalci. Če bodo po- zmali idejnopolitične osnove, bodo laže razumeli tudi pro- gram dolgoročnejšega razvoja v naši nacionalni skupnosti. Poznati pa pomeni, kot je nekdo dejal v razpravi, tudi biti usposobljen za izvajanje tega programa, bodisi šir- šega ali ožjega. Teze za razvojni koncept SRS, ki jih je pripravila ZK so vsekakor zelo pomembna idejnopolitična osnova za iz- delavo našega nacionalnega programa družbeno-ekonom- skega razvoja Slovenije. Obe- nem pa so dokaz, da se ZK loteva zelo aktualne naloge, ki je prav tako neodložljiva, kot so nekatere druge dolž- nosti slovenskih komimistov. —n— 19. sept. 1968 Spoštovani bralci! Daies objavi jamo nagrad- no križanko zdi-uženo z maj- hno anketo. Vse reševalce prosimo, da poleg križanke izpolnijo tudi anketo, kajti vaši odgovori nam bodo pri našem bodočem delu v pre- cejšnjo pomoč. Nagrade za pravilno rešeno križanko (sa- mo po sebi je umevno, da bomo med pravilnimi rešit- vami žrebali) so tokrat zelo lepe: 1. nagrada; 40.000.-SD 2. nagrada: 20.000.-SD 3. nagrada: lO.OOO.-SD 4. nagrada: lO.OOO.-SD in še 4. nagrade po 5.000.-SD Pri nagradnem žrebanju bo- mo upoštevali samo tiste pra- vilne rešitve, ki bodo imele tudi izpolnjeno anketo. Ker želimo, da bi dobili čimveč izpolnje«.nh anket, smo za tiste bralce, ki ne rešuje- jo križank, so pa pripravlje- ni izpolniti anketo, tudi pri- pravili tele nagrade. Med ti- ste bralce, ki bodo poslali samo anketo bo žreb razde- lit sledeče nagrade: 1. nagrada: 20.000.,SD 2. nagrada: lO.OOO.-SD in še tri nagrade po 5.000.-SD Rok za oddajo križanke in ankete je do torka 34. sep- tembra. Vse rešitve, ki jih bomo dobili do torka, bomo vključili v žrebanje. Prosi- mo vas, da anketo izpolnite čim bolj preudarno in pred- vsem iskreno! Ne pozabite v prostor pod križanko, oziroma nad anke- to napisati svojega naslova! Uredništvo C TEDNIKA Anketa o i ecinilill 1. vprašanja. Ah ote redni naročnik C TEDNIKA, ali ga redno ali samo občasno kupujete? (Podčrtajte ustrezen odgovor!) — sem naročnik — kupujem ga redno — kupujem ga samo občasno 2. vprašanje: C TEDNIK zhaja samo erikrat na teden. Aid kljub temu najdete v njem lokalne novice, ki jih pred tem še niste brali v drugih časnikih ali jih slišite v radiu, oziroma tele- viziji? (Podčrtajte ustrezen odgovor!) (Podčrtajte ustrezen odgovor!) — v njem najdem talcšne novice — ta.kšnih novic ni — se ne morem odločiti 3. vprašanje: C TEDNIK smo doslej urejevali tako, da je vsaka občina imela svoj odrejen prostor, to je svojo stjran. Razmišljamo o tem, da bi v bodoče C TEDNIK urejevali ne več po občinah, temveč po problematiki. Tak način bi omogo- čal, da bi na primer o gospodarstvu, športu, nesrečah, bra- li vedno na istih straneh. H kateri rešitvi nagibljete vi? (Ustrezno podčrtajte!) — tudi v bodoče naj bo urejen po občinah — sestavki naj bodo razvrščeni po področjih (proble- matiki) — mi je. vseeno 4. vprašan,je: Ah ste s sedanjo vsebino C TEDNIKA zadovoljni? (Ustrez- no-podčrtajte!) — sem popolnoma zadovoljen — sem delno zadovoljen — nisem zadovoljen 5. vprašanje: Vsi lokalni časniki v Sloveniji (razen C TEDNIKA) dobi- vajo od občin katerih področje pokrivajo, znaten delež ma- terialnih sredstev, ki jim omogočajo, da časnika ne izda- jajo z izgubo. Mi take pomoči nimamo! Ali mislite, da bi skupščina vaše občine morala oddvojiti del .svojih sred- stev tudi za potrebe informiranja občanov? (Ustrezno pod- črtajte!) — skupščine bi C TEDNIK morale finančno podpreti — takšna pomoč ni potrebna — se ne morem opredeliti 6. vprašanje: Ali vas C TEDNIK kot občana, kot člana SZDL zadostno obvešča o vseh bistvenih dogajanjih na področju vaše ob- čine? (Ustrezno podčrtajte!) — da — ne — delno ' 7. vprašanje O čem v našem tedniku pišemo preveč in o čem premalo. V spodnji prostor napišite čisto na kratko vaše odgovore! — preveč pišemo o: — premalo pišemo o: 8. vprašanje: Kaj preberete v C TEDNIKU najprej? 9. vprašanje: Zanima nas kako prebirate naše redne rubrike, aU jih be- rete vedno, samo včasih ah nikoh? (pri posameznih rub- rikah obkrožite ustrezen' odgovor!) — Obrazi vedno včasih nikoli — Mala anketa vedno včasih nikoli — Sosed sosedu vedno včasih nikoM — Toni Hercfeler vedno včasih nikoli 10. vprašanje: Ali smatrate, da je C TEDNIK doslej dovolj kritično in objektivno pisal o posameznih problemih našega področja? (Ustrezno podčrtaj te!) — pisanje je bilo dovolj kritično — pisanje ni bilo dovolj kritično — se ne morem odločiti 11. vprašanje: Kakšni se vam zdijo naši sestavki? (Ustrezano podčrtajte!) — zanimivi — jasni in jedrnati — preveč zapleteni — nerazumljivi — razvlečeni in dolgočasni 12. vprašan,ie: Cesa je po vašem nmenju v našm časniku premalo? (Ustre- zno podčrtajte — možnih je več odgovorov!) — zanimivih reportaž z našega področja — aktualnih fotografij — fotoreportaž — ilustracij — resnih člankov in komentarjev — drobnih zanimivosti iz domačih krajev 13. vprašanje: Prosimo vas, .da napišete imena tistih novinarjev, katerih sestavke najraje prebirate! 13. vprašanje: Običajno en časopis prečita več ljudd. Kako je to pri vas, ga prebirate sami, ali ga berejo tudi drugi? (Ustrezno podčrtajte!) — preberem ga samo jaz — prebereta ga najmanj dva — berejo ga najmanj trije — bere ga več kot trije ljudje 15. vprašanje: Ali msllite, da bi bilo prav, če bi imel C TEDi.vJiK v i tudi svojo ugankarsko, zabavno in humoristično (Ustrezno podčrtajte!) — takšna stran je potrebna — takšne otran ni potrbna — mi je vseeno 16. vprašanje: ^ Ali misUte, da bi moral C TEDNIK v bodoče še v doslej pisati o ljudeh, njihovem delu, uspehih, doži' težavah in nesrečah? (Ustrezno podčrtajte!) — takšnega pisanja je dovolj — o tem bi morali piijati več — mi je vseeno 17. vprašanje: V C TEDNIKU pišemo tudi poročila o raznih se& posvetovanjih, sejah in konferencah. Ali ste s terr njem zadovoljni in ali vam to kaj koriisbi? — s pisanjem sem zadovoljen in mi koristi — nisem zadovoljen in mi ne koristi Če niste zadovoljni, poskušajte odgovoriti zakaj ne — ker je tovrstno pisanje premalo kvalitetno — ker je tega preveč — ker ni pisano dovolj zanimivo ' — ker sem iz drugih virov boljše obveščen — ker me to ne zanima — ker v C TEDNIKU rad prebiram zanimivej stavke 18. vprašanje: Al: vam format (velikost) C TEDNIKA odgovarja, moral biti po vašem mišljenju večji (Ustrezno podči — velikost je primerna in mi ugaja — boljše bd bilo, če bi bil večji — mi je vseeno 19. vprašanje: Cemu bi vi dajali prednost pri oblikovanju vsebine ( NIKA? — poročanje o družbeno političaih in gospoc dogajanjih r — pisanju o raznih zanimivih dogodkih na našei ročju — mi je vseeno 20. vprašanje: Ali smatrate, da bi morali občani preko C TEDNIK kiot doslej izražati svoja mišljenja in stališča o po nih dogodkih in problemih na našem področju? — to bi bilo nujno potrebno — to ni potrebno — ne vem 21. vprašanje: Napišite svoje predloge s čim bi C TEDNIK lahko ^ siko še bolj obogatili, da bi postal še zanimivejši in bran časopis! Za vaše odgovore, iskrena hvalal Plaketa za AD Kladivar prejfe^-j^ tcaen je bilo v .^j^jljani atletsko tekmovanje ^^ počastitev spomina nekda- tekmovalca Janeza Mo- lita. Spominski del tekmova- ia, ki j® odločal tudi o raz- jj^itvi ekip, je zajel tri dis- jpline in to teka na 800 m L 3.000 m za člane ter tek na J 500 metrov za mladince. Medtem ko je v teku na rn zmagal član Olimpije ^idan, sta ostala teka pripa- dla Celjanoma in sicer tek pj 3.000 m Francu červanu ^ fiasu 8: 41,0 in tek na 1.500 jez zapreke Petru Svetu s ča- joni 4 : 18,9. To je zadostova- lo, da so celjski ateleti v skupni oceni zasedli prvo me- sto in s tem lepo spominsko plaketo. Druga je bila Olim- pija. Na memorialu pa so bile tudi druge discipline, v kate- rih so se tekmovalci in tek- movalke celjskega AD Kladi- var uvrstili takole: Jože Ko- pitar je z rezultatom 59.20 m zasedel prvo mesto v metu kopja, Branko Vivod pa je bil drugi pri skoku v višino s 195 cm. V teku na 400 m ženske je Urankarjeva s ča- som 61.3 osvojila drugo, Ko- lenčeva pa z 62.5 tretje me- sto. Veselje in solze v italijanskem mestu Piš- tola je bil troboj ženskih državnih reprezentanc Italije, Belgije in Jugoslavije. Oslab- ljena jugoslovanska vrsta je izgubila dvoboj z Italijo 61; 56, premagala pa Belgijo 69: 48. Junakinja tekmovanja je bila vsekakor Marjana Lu- bej, ki je zmagala v tekih na 100 m (11.8), 200 m (24.4) in 80 m čez ovire (11.0), tekla v štafeti, ki je osvojila drugo mesto in zasedla s skokom 549 cm peto mesto v daljini. žal je tokrat znova razoča- rala Nataša Urbančičeva, prav tako olimpijka, ki je zasedla v metu kopja drugo mefcto za Pajtlerjevo s sla- bim razultatom 45.32 m. Tako so se prizadevanjem Marjane Lubej, da bi dosegla kar največ točk za slabo ju- goslovansko vrsto, pridružile še solze razočarane Urban- čičeve. In zdaj — nič drugega kot resen, trening in dobra psiho- loška priprava za letošnjo največjo športno prireditev na svetu, za olimpijske igre. —b Peter Svet v teku čez zapreke (Foto: M.B.) Rokomet: Prebold: Radgona 20:30 v prvenstveni tekmi štajer- 6ke rokometne lige je ekipa iz Gornje Radgone zasluženo premagala domače moštvo Prebolda, ki je novinec v tej ligi, z rezultatom 30 : 20. A. V. Košarka: Celje: Slovan 70:81 v tekmi slovenske košar- karske lige je zvezni ligaš, ljubljanski Slovan, ki tekmu-' je v republiški ligi izven kon- kurence, na igrišču pri Skal- ni kleti premagal domače moštvo Celja s 81 : 70 (40 : 32). Hokej na ledu: Redni treningi Celjski hokejisti so že pri- jeli z rednimi treningi in pripravami na zimsko sezo- no. Redne vadbe pod vod- stvom Valterja Čretnika so Tsak ponedeljek, sredo in pe- tek ob 19.15 v mestnem par- •tii. Odbojka Celjanke druge v nadaljevanju republiške v odbojki za moške so Calni gabrskega Partizana pre- lagali kranjski Triglav s 2 ter izgubili z Ljubljano 3:0. Zaenkrat so Gabrčani na mestu s šestimi toč- f^mi, Braslovče pa osmo s ^t^irimi. Zato pa se v prvenstvenem ^ju bolje držijo tekmoval- ® celjskega Partizana, .ki so ! nedeljo premagale Jeseni- J^ke s 2:0 in tako obdrža- ^ drugo mesto na lestvici za 36 moštev v tekmovanju Nogometna sezona je v pol- nem teku. Prvenstvenim bo- jem v obeh skupinah sloven- ske lige so se v nedeljo 8. in teden dni pozneje 15. sep- tembra, pridružili še vsi os- tali, Tako so zdaj v teku pr- venstvena tekmovanja tudi v obeh skupinah celjske pod- zvezne lige ter v mladinski in pionirski skupini. V vseh teh skupinah sode- luje kar 36 moštev s celjskega območja, kar je več kot za- dovoljivo in kaže na močno razširjenost nogometa pri nas. Tako je ekipa Celja—Kla- divarja v slovenski nogometni ligi, kjer so bo zavzemala za osvojitev prvega mesta in s tem za prehod v drugo zvez- no ligo. V vzhodni skupini conske lige sodeluje pet mo- štev našega območja. Kandi- datov za najboljša mesta je več. Po dosedanjih rezultatih pa imajo veliko upov za do- bro uvrstitev Velenje, Stek- lar, Celulozar in morda še J kdo. V prvo skupino celjske pod zvezne lige sta se vrnila Olimp in šoštanj, sicer pa je tekmovanje na območju celj- ske nogometne podzveze, v skladu s sklepom občnega zbora, organizirano v dveh skupinah. V prvi igra deset moštev, v drugi pa šest. Prva skupina celjske podzvezne li- ga zajema: Polzelo, Ljubno, Senovo, šoštanj, Olimpa, Brežice, Boča iz Poljčan, Što- re, Radeče in Vojnik. Glede na vrnitev Olimpa in Šošta- nja je to zelo močna skupina, v kateri bo borba za prvo mesto izredno ogorčena. Po prvih tekmah kaže, da bo v ta boj posegel tudi Vojnik. Prve tekme prve skupine celjske podzvezne lige so dale naslednje rezultate. Radeče— Polzela 4:1, Vojnik—Boč 9 : 1 štore—Olimp 2:0, Brežice— enovo 3 : 2 in šoštanj—Ljub- no 3 : 2. V drugi skupini celjske pod zvezne lige, ki je začela s prvenstvenim bojem v nede- ljo, 15. tega meseca, pa ig- rajo: Opekar, Dravinja, Vran- sko, Rogatec, Laško in Šmar- je. Torej, nekaj novih imen, medtem ko v tej družbi po- grešamo Šentjur in' Ponikvo. Poleg tega imajo svoji sku-. pini še mladinska in pionir- ska moštva. V mladinski ligi sodelujejo: Celje—Kladivar, Žalec, štore, Olimp, Velenje, šoštanj, Šmartno in Dravinja. Končno je tu še pionirska skupina, v kateri sodeluje le šest vrst in to prvo ter drugo moštvo Celja—Kladivarja, za- tem štore, Vojnik, Žalec in Olimp, škoda je,, da ni pio- nirskih oziroma mladinskih moštev prav toliko kot član- skih, saj bi prav v tem videli skrb za napredek in rast no- gometa pri nas. M. B. Športni teden v Savinjski dolini V počastitev 100-letnice ta- bora v Žalcu je bilo več šport- nih tekmovanj, ki so lepo uspela. V vseh disciplinah je sodelovalo več kot 300 tek- movalcev. V odbojki so igrala štiri moštva. Zmagalo je Braslov- če s šestimi točkami pred Šempetrom 4, Gomilskim 2 m Gaber jem brez točke. Tudi v rokometu so se po- merila štiri moštva. Prvo me- sto je osvojila ekipa iz Pe- trovč, drugo je bilo Griže, tretji Žalec tn četrti Prebold. V finalni tekmi so Petrovče premagale Griže z rezultatom 8:6 (5 : 4). Gole so dosegh: Niko Markovič 3, Mikeln 2, Fajfar in Culk po enega za Petrovče ter Žagar, Pirnat in Veligovšek po dva za Griže V streljanju so se ekipe zvr- stile takole: 1. tovarna Noga- vic Polzela 660, 2. LIK Sa- vinja 651, 3. tekstilna tovarna Prebold 610, 4. Ferralit Ža- lec 577, 5. KK Vrbje 576, 6. SIP Šempeter 567, 7. Mleko, Celje 547 in 8. Cevomontaža Žalec 510. Posamezniki: 1 Klovar, LIK Savinja 182, 2. Korun, tovarna nogavic Pol- zela 171, 3. Zupane, SIP Šem- peter 169, 4. Posedel, tovarna nogavic Polzela 168 in 5. No- vak, Vrbje 165. V šahu so se moštva zvr- stila takole: 1. Prebold I 26 točk, 2. obč. skupščina 24, 3. SIP Šempeter 20,5, 4. pro- sveta 17,5, 5. keramična in- dustrija Liboje 15,5, 6. Pol- zela I 13,5 7. tekstilna tovarna Prebold II 13, 8. postaja LM 9,5 in 9. Polzela II 4,5 točke. V šaljivi nogometni tekmi pa so debeli premagali suhe z rezultatom 3:2. A. VIDMAJER ZMAGA ZA SLOVENJGRADEC v Sloveli,H;m gradcu je bilo pri- jateljsko srečanje kegljaških ekip aomiičinov in Celja. Po zaslugi Mira Strržaja jc dvoboj v disci- plini 6x200 lučajev pripa«lel do- mačinom z rezultatom 5199:5192. Člani celj.ske i-kipe so metali takole: Vanovšek 920, Št. Kranjc 894. Lubej 871, Bofulin 864, Le- šPk 855 in Kranjc-Grum 788. V ekipi domačinov je Sleržaj podd 913 kegljev. J. L. Celje : Medveščak 19:19 Prosto nedeljo v prvenstve- nem tekmovanju zvezne ro- kometne lige so Celjani izko- ristili za prijateljsko tekmo z Zagrebškim Medveščakom. Dvogoj se je končal z neod- ločenim izidom 19: 19. Kegljanje: 56 parov na prvenstvo z občinskim prvenstvom v tekmovanju parov so celjski keg.jači začeli svojo novo tek- movalno sezono. Začetek je bil dober, saj se je na tek- movanju moških zbralo 50 dvojic, na tekmovanju žensk pa 6 parov. V tem ko so mo- ški nastopili na kegljišču In- grada, so ženske tekmovale na kegljišču v Selcah. Rezultati tekomovanja so več ali manj povprečni. Pri moških se je najbolj izkazal Edi Šunko, član Ingrada, ki je jjodrl 910 kegljev, pri žen- skah pa je bila najboljša Lu- dvika iz Štor z rezultatom 411 kegljev. Končni vrst,ni red najbolj- ših je bil naslednji: MOŠKI PARI: 1. Ingrad Ce- lje 1753 (Šunko 910. Petecin 843, Partizan, štore 1704 (šalič 869, Sivka 835), 3. Ce- lje I 1687 (Veranič 869, Tru- glas 818), 4. Celje II 1685 (Lubej 869, Vanovšek 816), 5. Partizan, šoštanj 1632 (šin. kec 846, Ivančič 786), 6. Celje III 1630 7. Aero itd ŽENSKI PARI: 1. Partizan, Štore 785 (Ludvik 411, Krajnc 374), 2. Partizan, štore II 734 (Veber 398, Ocvirk 336), 3. Aero 689 (Kržan 360, Urh 329), 4. Partizan, šore III 647, 5. Ingrad, Celje 643. J. L. NOGE VELIKANA OSKAR TOTAL (kakovostni in lepi rdeči precaposteljniki, ki pa lahko služijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Elizabeta Rošt, Podvinci; Terezija ŠkrabI, Sp. Selnica; Marija Hudovernik, Paka; Katarina Zojko, Žetale; Matilda Podgor- šek, Maribor; Slavka Uranc, Slov. Gra- dec; Marija Berghaus, Hotinja vas; Anica Črešnar, Janževa gora; Terezija Bračko, Kozjak; Mira Videnšek, Kavče; Frančiška Paradiš, Ložnica; Marija Petrovič, Paci- nje; Jožefa Škapin, Jakovce KOLEKCIJE IZDELKOV TOVARNE ZLATOROG prejmejo: Jelica Vimpolšek, Cirkovce; Irena Morgan, Razguri; Avguština Ornik, Maribor; Marija Karba, Sp. Selnica; Zin- ka Zupane, Gotovlje; Vera Kugler, Pire- šica; Zinka Bratušek, Maribor. SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ GORENJE PS-603 pa je prejela Marija Eling, Zg. Bitnje 99, Žabnica pri Kranju. Nedavno tega je osemletna Romana Elingova med odpi- ranjem zavitka oskarja kar zagodla: »Mama, jaz sem pa nekaj našla...!« Bil je kupon za superavtomatski pralni stroj gorenje. Vsekakor presenetljivo odkritje, ki pa ni sprožilo eksplo- zije veselja. Elingovi so bili pač prepričani, da jim Oskar- jev kupon daje samo pravico do udeležbe pri žrebanju. V resnici pa pomeni dobitek! Zato ob štedilniku v skromni kuhinji stare prithčne hišice stoji zdaj najsodobnejši pralni stroj. Stoji in čaka —- na vodo! »štiri hčerkice imam in z možem ne bova mogla čakati na dograditev nove hišice z vodovodom. Cev bomo čimprej speljati v kuhinjo. Veliko pranje je ob mirujočem stroju že prav mučno ...!« Sedemindvajsetletna nagrajenka Elingova si je za po- močnika izbrala oskarja tedaj, ko še ni bil to tal niti velikan. »Redno ga kupujem tri leta — po deset zavitkov me- sečno. In še ga bom! V hišo mi je pripeljal stroj, opral pa mi je že tudi moževo srajco, ki so jo hčerkice tako zamazale z napolitankami, da sem skoraj obupala, ko je z vrste drugih sredstev nisem uspela očistiti.« Gospodinja Elingova je naposled povedala, da bo ostala zvesta hiši Zlatorog. V stroju ji bo namreč pral Oskarjev spo.sobnejši brat mixal. 19 sept. 1968 Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,5U Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge) Ob posre« dovanju naslova v upravi Usta zaračunamo še do- dataili 1,(M) Ndio; za ogla* se pod šifro pa po Š,U(J Ndin Male oglase sprejema- mo načelno v upravi Usta vsak teden do 10 ure v soboto Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase 12 oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi » pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. riiDMK OGLASNI OOUKLKK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK. Celje, Gregor- čičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05 PRODAM fK>ZI) proda: Barbara Bom- šek, Košnica 40 Celje. HIŠO, gospodarsko poslopje in 2,5 ha zeriilje z gozdom prodam ugodno. Cena po dogo\'oru. Ivan Zabukov- nik, Galicija 47 — Žalec. ZASTAV.\ 750 letnik 1965 ugodno prodam. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen moped proda: Stravnik Celje, Cesta v Lokrovec 36. SPALNICO prodam. Naslov v upravi lista. VEI.IKO kuhinjsko kredenco prodam poceni. Pečnik, Stanetova 5,TI. MOPED Colibri T 12 prodam. Naslov v upravi lista. ŠTEDILNIK »Gorenje« na drva, rabljen dve leti pro- dam za 40.000 D. Alojz Vre- čer, Ipačeva 16. DV.\ klarineta LIGNATON SUPER BEM sistem — 5 klapen prodam. Naslov v upravi lista. NOV sadni mlin z regulator- jem proda Franc Brecl, Le- skovec 20 škof j a vas. OPRE>IO za dnevno sobo: visoko omaro, kavč, mizi- co in fotelje, dobro ohraje- no prodam. Cena niaka. Plačljivo tudi s čekom. Kari Capuder, Trubarjeva 55 a/V nadstropje. HIŠO, nekaj vrta prodam ze- lo poceni. Ogled v pop>ol: danskih urah. Af-kerc, Bu- kovžlak 68, Teharje. KOMPLETNI stroj (vi«en) za OLIMPIO 52 in vse ostale dele prodam. Naslov v upravi lista. DVA KONJ.\ — PONIJA pro- dam ugodno. Avgust Rom, Kasaze 44 — Petrovče. M.\NJŠE posestvo v Zbelov- ski gori: 1750 m^ zemlje, ki- ša s popravilom 15 minut od avtobusne postaje pro- dam ugodno. Dohod do var sd s tovornjakom. Ogled mogoč vsako nedeljo. Na- slov v upravi lista. 15 .\ROV zemlje z dograjeno kletno ploščo, nad domom oskrbovancev Pmovo pri 2alcu prodam. Naslov v upravi lista. G.\R.\ŽO — k«eno montažno 4x2,70 m prodam. Kosec, Aškerčeva 8. MERCEDES Kiper 5 ton prodam ali dam v najem podjetjem. Vprašati: Gusti Kos Celje, šlandrov trg 3. TAKOJ vseljivo komfo-rtno štiriisobno stanovanje — etažna kurjava (110 m') (bivša Razlagova) 8 II nad- stropje naprodaj. Ogled mogoč vsako nedeljo od 10—13 ure. Ostale informa- cije: KORAČIN, Solovljeva 12 Zagreb, tel 411869. J.\BOLK.'\ za sadjevec in ozimnico ter novi in stari sadjevec lahko dobite pri LAVRIč na Frankolovem. KUPIM STARO hišo kupimo, ali ščemo skromno družinsko stanovanje v Savinjski do- lini, pla,čamo za dve leti vnaprej. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Angela Kranjc, Prekopa 7 p. Vran- sko. STARO hišo v bližnji okolici Celja kupim. Erika Ribič, Globoko pri šn)arju. LEPO dvosobno stanovanje v sredini mesta kupim. Po- nudbe pod »2 csebi« S I ANOVAiNJt; DVE sobi s posebnim vho- dom oddam študentom. Na- slov v upravi lista. DVOSOBNO konifortno sta- novaiije v Mestinju na le- pem mestu, blizu postaje, zamenjam za enaiko v Ce- lju ali bližini Celja. Dobre prometne zveze. Stanko Jančič, Mestinje 11 — p. Podplat. OPREMLJENO sobo oddam moškemu. Naslov v upravi lista. SOBO ODDAM proti plačilu za eno leto nnprej. Naslov v upravi listu. DVOSOBNO komfortno stano- vanje v Celju, zamenjam za dvoinpolsobno v Mariboru. Vprašati dnevno f>o 14 uri pri Ireni Pinter, Celje, Na Otoku 15/III, ali do 14 ure na telefon 21046 — INŽE- NIRSKI BIRO MARIBOR. D\'A mlada poročenca iščsta stanovanje v okolici Celja. Naslov v upravi lista. SOBO s posebnim vhodoan v Laškem iščem. Janko Golob, Ljubljana, Troinova 7. TRISOBNO stanovanje (80 m^) v starejši hiši blizu pošte, ali dovosobno kom- fortno stanovanje v novem bloku Toa Otoku (52 m^ cen- tralna) zamenjam za po- dobno v Ljubljani ali naj- bližnj.i okolici. Naslov v upravi lista. OPREMIJENO sobo in gara- žo oddam v najem na Oto- pu. Naslov v upravi lista. DVEM ženam oddam udob- no stanovanje. Ana Grobel- šek. Teharska c. 53. >IIRNA in poštena zaročenca iščeta opremljeno ali praz- no sobo. Ponudbe pod »JE- SEN«. DEKT.ETA sprejmem na sta- novanje. Na.slov v upravi lista. LEPO sobo zamenjam za enako v mestu. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo ogreva- no s centralno kurjavo od- dam dvema fantoma. Stri- tarjeva ulica 27 ( v Na- zor jevi ulici) zraven Mle- koprometa na Ljubljanski cesti. DVEM moškim osebam od- dam prazno sobo s poseb- nim vhodom. Pogoj plačilo va dve l«ti naprej. Naslov v upra,vi lista. RAZNO 5000 ND kredita potrebujem. Nudim lepe obresti. Garan- cija 20.000 m' gradbenega zemljišča — tudi prodam, Poi.udbe pod »JE V PRED- MESTJU« K)XTERIER — mlajši, be ločme barve, je pred tremi tedni ušel! Vrnite ga proti nagradi k ZUPANC, Olje Drcbničeva 1. MILOŠ KLINAR _ ^ CAVNIC-ARSTVO _ Vrunčeva 14 telefon izdeluje aluminijaste ^ ^ nise v raznih barvah ^ meri, okvire za rolete ^ niente za montažne vlečne cevi in razne pr^^fS ter opravlja vsa s.tavW^ ključavničarska dela ^^ no in poceni! " »Društvo stenografov ? strojepiscev Celje vpisuj: na Hidiministirativiii šoli v Celju, Dečkova 1, do ig s^tembra 1968 v nasle^ nje 4-mesečne tečaje: zg^ čebni in nadaljevalrd stro. jepisni, začetni, debatm in nadaljevalni stenografs^^ ter pripraivljalni tečaj za izpite iz biro tehničnih predmetov. Začetek pou. ka je 18. september ob 18. uri na administrativni šoli.« Komisija za razpis in odpoved delovnih mest pri Občinskem sodišču v Celju razglaša 1 prosto delovno mesto IZVRŠILNEGA ORGANA POC;OJI SO NASLEDNJI: Poleg splošnih pogojev temeljnega zakona o delov- nih razmerjih še dokončana osemletka in pa izpit za A ali B kategorijo vozil. Stanovanj sodišče nima na razpolago. Osebni dohodki so urejeni s Pravilnikom o delitvi dohodka. Prošnje, ki naj bodo kolkovane z 0,50 Ndin državne takse, spričevalom o šolski izobrazbi ter življenje- pisom naj se dostavijo tuk. sodišču najkasneje do 30. septembra 1968. RAZPISNA KOMISIJA Komisija za razpis in izbiro kadra podjetja SLOVENIJALES LJLBLJANA — Beethovnova II podjetja za izvoz-uvoz in notranji trg lesa in lesnih izdelkov r a z p i s u j e za svojo poslovno enoto v Celju sledeča delovna mesta: 1. ARHITEKTA 2. 5 DELAVCEV za delo v komerciali 3. EKONOMISTA I. ali II. stopn.ie 4. EKONOMSKEGA TEHNIKA 5. 2 PRODAJALCA POGOJI za sprejem: ad 1.: diploma FAGG ad 2.: visoka, višja ali srednja šolska izobrazba trgovske, ekonomske ali lesno industrijske smeri ad 5.: kvalificiran prodajalec lesne stroke ali ustrezna srednja izobrazba ad 1—4.: lahko začetnik kot pripravnik. Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Pismene prošnje poslati kadrovskemu oddelku podjetja. Razpis velja 14 dni po objavi. Zavod za tehnično izobraževanje LJUBLJANA vabi v šolskem letu 1968-69 kandidate za šolanje (seminarska oblika) v tehnološkem strojništvu: VODJE OBRATOV VODJE SKtPIN šolanje bo v Celja od oktobra do maja. Teden- sko bo en seminar po- poldne po 5 šolskih ur, kjer bodo predavatelji obdelovali težje razumlji- vo snov; poudarek pa bo na individualnem študiju doma. Vpis je na 'Zavodu, Ljub- ljana, Lepi pot 6. Na že- ljo pošljemo podrobne razpise in prijavnice. POLJE OMEGA 21. Tam, kjer je stal Jean ni bilo ničesar ... Peter .ie kriknil od groze. Pognal se ,)e za po- ša.stjo. Skočil je nanjo in pričel udrihati po rano- dušnem enakomerno hrumečem stroju. Ob r(»bu m-- salca .se je bleščal gumb. Peter je planil nanj z vsem telesom. Bil je stokrat prelahek ... Razjokal .se je na bleščeči slonokoščeni ploskvi. Sesalec pa se je na koncu hodnika obrnil in se vniil v svoj brlog z istim, brezbrižnim, neusmilje- nim tempom. Ob zaprti loputi, ob vratih v Jeanovo grobnico, je stal Peter brez moči, brez volje in upanja. Kmalu zatem so se s truščem pričela odpirati v!u)dna vrata. Po hodnikih so odmevali koraki. V gručah so jeli prihajati v poslopje uniformirani mož.je. Peter je ob robu hodnika stekel do vrat na- čelnika. Visok mož je prikorakal do vrat. Peter mu ni videl v obraz, kot ne vidiš vrha, če stojiš tik pod strmo goro. Možakar je odklenil. Peter se je pognal skozi vrata in bil v skoku na pisalni mizi. Prizor, ki se je nudil, je vsekakor vreden poseb- nega opisa. Načelnik je sedel na stol. Z izbuljen"' očmi je strmel v možica na svoji pisalni mizi. .j žic je obupno krilil z rokami, njegov glasek ni dosti močnejši od brenčanja komarja. ^ j Načelnik še vedno široko razprtih oči, se j^ ^^ sklonil z ušesom k možicu in prisluhnil. Še veU> ni razumel ničesar. Pač pa mu je možiceva navtska uniforma očividno sprožila neko misel. \ kaj sunkovito .je vstal. Vlisel je bila precej ska: prebivalec neznanega planeta! Morda von provokator. Vsekakor nevaren! 19. sept. KMETOVALCI POZOR! V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. - Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. - Šestmesečna garancija - Zagotovljena servisna služba. - Možen nakup na kredit. - Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure - KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 i.h:TISK, 20. SEFfEMBK./V: 8.06 ^.Ubena matineja, 9.40 Dvalcrat ^t, 1015 Pri vas doma, 11.00 i^ila — Turistični napotki za goste, 12.30 Kmetijski nasveti •^^inf. Du&in Terčelj; Ukrepi ob Ctošaiji trgatvi, 12.40 Cez polja »potoke, 13.30 Priporočajo vam, J 36 NaSi poslušalci čestitajo in i«5dravljajo, 15.20 Turistični napot. ^16.00 Vsak dan za vas, 17.03 i-ivek in zdravje, 17.15 Koncert po željah poslušalcev, 18.45 Kultur- ^globus, 19.00 Lahko noč, otroci! ,jl5 Minute s pevko Ireno Ko- ^nt, 20.00 Koncert zbora Celov- ^ madrigalistov, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 21.. SEPTEMBRA: 8.08 Gl^bena matineja, 9.25 čee trav- jjie zelene, 10.15 Pri vas doma, i;00 Poročila — Turističtid napot- ki'za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Verbič: Na- deti za silii-anje krme v jeseni, lj40 Pesmi iz hrvaškega Primor- e. 13.30 Prii)oroeajo vam . . . 15.20 gasbeni intemeszo, 16.00 Vsak dan B vas, 17.05 Gremo v kino, 17.33 beat! 18.15 Pravkar prispe- 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko 8:edt> Hieng, 20,30 Radijska igra , Wolfgang Ecke: »Gospod v hlačah«, 21.30 Iz fonoteke ra- to Koper, 22.10 Oddaja za naže ibeljnece. NEHEIJA, 22. SEPTEMBRA: 6.00 ^8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij.ska Ipa za otroke — Karel Caisek: iPaštarska pravljica«, 9.06 Naši po- ikišalci čestitajo in pozdravljajo -1., 10.00 še pomnite, tovariši . . . I) Janez Kozlevčar: Napad na Ple- ler^, b) Rado Pušenjak: Mladi Jt^io Ribdč v poslednjem boju, 10 25 Pesmi borbe in dela, 10.45 Nedeljski mozaik lepeh melodij, 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste, 12.10 Naši poslu- štlci čestitajo m pozdravljajo — II., 13.15 Operetne uverture, 14.00 Cez hrib in dol, 14.30 Humoreska tega tedna — Tone Partljič: Dve humoreski, 16.00 Radijska igra — Priedrich DUrrenmatt: >iStanitzky In narodni junaK«, 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00 »V nedeljo zve- čer«, 22.15 Serenadni večer. PO.NEDEIJEK, 23. .SEPTEMBR.4 8.08 Glasbena matineja, 9.10 Iz albuma skladb za mladino, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Cvetko Cuk: Rezonančni les iz naših goz- dov, 12.40 Majhen koncert pihal- nih orkestrov, 13.30 Priporočajo vam... 14 .06 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Lju- bljana, 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, 15.20 Glas- beni inteniezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 18.15 »Signali«, 18.35 Mla- dinska oddaja: »Interna 469«, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros, 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — Z letošnjih Dubrovnišikih poletnih iger, 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 24. SEPfEMBRA: 8.06 Operna matineja, 8.55 Radijska šo- la za srednjo stopnjo — O ritmu — I. del, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Nace Lovšin: Rodovniške reje imajo prav dobre telice in pnesnice rjave pasme, 12.40 Iz kxaja v kraj, 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih in zabavo, 15.20 Glasbeni intermezzo, 15.40 v torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Igra sim- fonični orkester RTV Ljubljana, 18.15 Iz naših studiov, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič, 20.00 Radijska igra Zofia Posmisz: »Potnica iz kabine 45«, 21.15 Parada popevk, 22.10 Glasbena medlgra. SREDA, 25. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja, 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Jazbec; Kako vplivamo lia ugod- nejšo in redno rodnost sadnega drevja, 12.40 Slovenske narodne pesmi, 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.20 Glasbeni inter- mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 18.45 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Georg Philipp Tele- mann: »Pimplnone« — opera. 22.10 Zaplešite z nami. ČETRTEK, 26. SEPTEMBRA: 8.06 Operna matineja, 9.25 V pla- ninci koči, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti —- Ekonomika, 12.40 Pihal- ni orkestri na konwrtnem odru, 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intemezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 17.06 Četrtkov Simfonični koncert, 18.15 Glasba in turizem, 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Mi- nut« s pevko Metko Stoik, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Sto let slovenske li- rike — X. 22.10 Komomo-glasbeod večer. NEDEIJA, 22. IX. 8.10 KMETIJSKA ODDAJA V M.\D2.ARSČ1NI t Beograd) TEST Z GLASBO (Ljubijar na) 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 DOBRO JUTRO VOSCIMO Z ANSAMBLOM MIHE DO- V2ANA IN ZADOVOLJNIMI KRANJCI (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Za- greb) 10.45 RESNICA IN LEGENDA O CORTEZU — ameriški film (Ljubljena) 11.35 CIRKUS — angleški film— (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFE- RENCA (do 13.00) (Zegreb) 17.40 VELESEJEMSKI BIRO (do 18.00) (Zagreb) 18.00 CILJ JE A POT JE TEŽAVNA (Ljubljana) 18.30 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 18.50 CIKCAK (Ljubljana) 19.05 SAGA O FORSYTIH — se- rijski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 VIJ.-VVAJA (Ljubljana) 20.50 ŠPORT IN TURIZEM — prenos s festivale v Kranju (Ljubljana) 21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.20 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDEIJEK. 23. IX. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 RUŠČINA (Zagreb) 14.45 TV V ŠOLI (Zagreb) 15.45 RUŠČINA (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET — oddaja »a otroke (Zagreb) 17.30 S POTI PO MEHIKI — po- ljudno znanstveni film — (Ljubljana) 17.55 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.25 SLOVENŠČINA — vejica — (Ljubljana) 18.50 SAMORASTNIKI — kultur- na reportaža (Ljubljana) 19.20 VARIETE SPRETNE2EV — češkoslov. oddaja (Ljubi j a. na) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 TV DRAMA (Ljubljana) 21.35 ODDAJA RESNE GLASBE (Ljubljana) 22.05 POROČILA (Ljubljana) TOREK, 24. IX. 0.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.50 TV V SOLI (Zagreb) 15.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 16.40 FRANCOSCINA (Beograd) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.20 OBREŽJE — oddaja za ita- lijansko narodnostno skupino (Ljubljana) 18.45 NOVOSTI IZ ŠTUDIJA 14 (Ljubljana) 19.15 SVETT NA ZASLONU — ve- liki (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.40 LA2NIVKA — slovenski ce- lovečerni film (Ljubljana) 22.10 MARTIAL ŠOLAL TRIO — oddaja iz cikla Jazz festi- val v Ljubljani (Ljubljana) 22.35 POROČILA (Ljubljana) .SREDA, 25. IX. 17 05 MADŽARSKI TV PREGLEID (Beograd) TEST Z GLASBO (Ljublja- na) 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.25 PALČIČA — oddaja za otroL ke (Zagreb) 17.45 PISANI TRAK (Ljubljana) 18.00 TUBERKULOZA — ob ted- nu boja proti TBC (Ljublja^ na) 18.20 KUSTRAVCEK — oddaja aa otroke (Zagreb) IS .05 SPREHOD SKOZI BALET. NE IN ANTIBALETNE FIL. ME REŽISERJA ČRTA SKO. DLARJA — oddaja iz cikla Baletna lepljenka (Ljublja- na) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAV.^JA (Ljubljana) 20.35 HIAPEC JERNEJ IN NJE- C^VA PRAVICA — prenos iz otvoritve SF (Ljubljana) 21.50 PERRY MASON — serijski film (Ljubljana) 22.40 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 26. IX. 9.35 TV V ŠOU (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 15.40 NEMŠČINA (Zagreb) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 RINGARAJA: Igramo se So- lo (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 18.20 V NARODNEM RITMU (Be. ograd) 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 19.05 PRI »LONDONU« — huma ristična oddaja (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAV.AJA (Ljubljana) 20.35 SAGA O PORSVTIH — IV. epizoda (Ljubljana) 21.25 KAJ BEREMO SLOVENCI —iz cikla Kulturne diaogo- nale (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) PinEK, 27. IX. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.30 FRANCOSCINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI (Zagreb) 17.50 BUFFALO BILL — serijski film (Ljubljana) 18.20 MLADINSKI KONCERT — 19.05 NA SEDMI STEZI (Ljublja- na) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.45 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.50 DEKLICA — ameri.ški celo- večerni film (Ljubljana) .....POROČILA (Liubliana) POSNETEK NOGOMETNE TEKME ZA MEDCELINSKI POKAL ESTITDIANTES (I^ Plata) : MANCHESTER U.ML TED (Ljubljana) SOBOTA, 2«. l.\. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 18.15 POROČILA (Ljubljana) 18.20 MALA CAROVNICA — mla. dinska igra (Ljubljana) 18..30 DISNEVEV SVET — s*"rij. ski film (Ljubljana) 19.20 S K.^MERO PO SVTTTU — (Ljubl.1ana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 HtmiORISTICNA ODDAJA (Beograd) 21.35 OSVAJALCI — serijski fibn (Ljubljana) 22.25 GLASBENA ODDAJA (Ljub- ljana) 22.45 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.05 POROČILA (Ljubljana) Visoko kvalitetna sodobno embalirana Zahtevajte jo v naši trgovini! Novost V svetovni kozmetiki Odprli so Pomurski sejem Prejšnjo soboto so v Gornji Radgoni odprli VI. gospodarsko turistični in potrošniški se.j<'m. Oh otvoritveni sloves- nosti je v navzočnosti Mira Zupančiča, člana CK ZKS, Vlada .Tanežiča, sekretarja Medobčinskega sveta ZKS za Pomurje, dr. (Kmarja Dinaeherja okrajnega glavarja iz avstri.jske Radgone. Alfreda Merlinija, župana avstrijske Radgone, predsednikov soboške, lendavske in radgonske občine ter drugih gostov, govoril o pomenu sejma Bogo Verdev, predsednik upravnega odbora Pomurskima sejma in direktor zdravilišča Radenska slatina. Na sejmu raz- stavlja in prodaja svoje izdelke rekordno število pod.ietii in zasebnikov — 62 iz Avstrije, Zahodne Nemči,ie in .lugo- slavije. Na sliki: med govorom Boga Verdeva. Foto: T. S. 13 Besedo ima: Toni Herefeler Živemu človeku se vse pripeti, mnogim ljudem pa zato toliko več. Pri nas gremo nezadržno po poti napredka navkreber, to dokazuje dejstvo, kako strašno humani smo po- stali, pa se vrtimo okoli »siunljivo obogatelih« kot mačke okoU vrele kaše — no razlika je ta, da se mačka boji zase, mi pa za kašo. Rekli boste, da grdo na- tolcujem. Pa ne. Taiko za- nesljivo vem, da so pri nas tudi ljudje, ki žanjejo tam, kjer niso sejah, kot na primer tisti Braslovča- ni, ki so prodajali v Revir- jih krompir za »pristno<« bočanskega. Prav jim je, menijo pridelovalci krom- pirja iz Bočne, če v zasav- skih revirjih po tolikih le- tih še vedno ne ločijo raz- like v narečju, če že krom- pirja ne morejo. Tudi samoupravne steze so včasih zvite kot-f^-ene. Nekaj hudo zamotani^ga se je bojda zgodilo v laški ob- čini, kjer so nekomu opo- rekali, da bi bil po vseh »regelcih« izvoljen za vod- jo v kolektivu. Baje so bili volivci brez mandatov, ozi- roma so jim mandati za- padh kot aluminijasti pet- dinarski kovanci. Majceno nerodno je pa le bilo, ko so pri analizi neveljavnih volitev ugotovili tudi to, da je mandat zapadel tudi tistemu volivcu v imenu skupnosti, ki ga imenuje občinska skupščina. Letos so dobro obrodile češplje. Sodi so polni lan- skega sadjevca, pa so lju- dje v zadregi, kaj storiti s slivami, ki jih vseh ne bo mogoče prekuhati v ija- nje. Jaz Toni Hercfeler priporočam, da si pri kak- šnem predvojnem zadruž- niku pozanimate o načinu sušenja sliv ter sadja, kajti današnje kmetdjsšce zadruge se s takšnimi na- sveti ne ukvarjajo več — toliko napredno so pa že. Beseda bo o nas Po sklepu izvršnega od- bora bo redna seja konfe- rence SZDL Celje v sredo, 9. ofetobra 1968 oto 16. uri v dvorani družbeno poli- tičnih organizacij v Gleda- lišiki 2, Celje. Predlog dnevneiga reda: 1. Vloga in pomčn sred- stev obveščanja 2. Program dela občin- ske konference T plošča Po krajšem predahu so zopet pričele izhajati nove naročilnice za C TEDNIK, zato danes objavljamo hne novega dobitnika »tedniko- ve plošče«. Petintrideseti nagrajenec je tov. BOR- ŠIC ŠTEFAN, 2iče 2, po- šta Loče pri Poljčanah. Tov. IVANKA POŽAR pa naj prisluhne Radiu Ce- lje v peteik 20. septembra. OGLAŠUJTE V CEUSKEM I TEDNIKU ŠPORT REPUBLIŠKO PRVENSTVO V STRELJANJU Dečman. Seršen in drugi Na republiškem prvenstvu v streljanju so tekmovalci iz Celja in štor dosegli nekaj lepih uspehov. To sta po- trdila Dečman in Seršen, ki sta osvojila prvi mesti pa dol- ga vrsta drugih, ki so ne sa- mo izpolnili normo za držav- no prvenstvo, marveč se uve- ljavili med prvo deseterico. V posameznih disciplinah so se tekmovalci iz Celja in štor uveljavili takole: MK puška proste izbire: 2. Jager (C) 19097, 5. Dečman (Š) 1086, 6. Seršen (C) 1072, 7. Brečko (Š 106, 8, Jeram 1061 in 9. Piblecr (oba Celje 1033. MK puška proste izbire- ■olimpij.ski match: 1. Deč- man (Š 587, 4. Jeram 580, 5. Jager (oba Celje) 578, 10. Pihler (C) M4. Vojaška puška: 2. Tržen 493, 3. Jeram 488, 5. Jager 481 in 10. Rozman-(vsi Celje 442. MK puška, standardna z diopterjem: 7. Dečman (š) 513. MK puška serijske izdela- ve: 1. Seršen (C) 511, 2 Bra- čko (š) 507, 6. Dečman (C 501. Košarka NANOS : CELJE 84 : 98 Mlada ekipa celjskih karjev se v republiškem^.^" movanju uveljavlja čgd^ bolj. Tako je v zadnji pj^-^® stveni teikmi premagala v p stoj ni domačo vrsto Nano*^ z razmeroma visokim re?!? tatom 98 : 84. Celjani so po tej zmagi povzpeli na ^ sto mesto s štirinajstimi kami. Manj sreče sta imela osta. la tekmeca, ki sta oba ia«, bila na dolačih tleh: Eigi! tro-Jesenice 76 : 78 in Ru^t (Trebnje) : Trnovo 59:6 Ne glede na to so Trbaveji. čani zaenkrat četrti s 16. to^" kami, Elektra pa sedma s šti. rinajstimi. Zaenkrat vse po načrtih Dve zmagi tn remi, torej pet točk, iz drugega kola slovenske nogometne lige je lep izkupiček, ki so ga pobra- la tri moštva. Tako je Hra- stnik v Kopru premagal do- mačine z 2 : O, trboveljski Ru- dar pa ljubljansko Svobodo 3 : 2. Celjani so v dvoboju z mariborskim železničarjem izsilili remi 1:1. kar je prav tako uspeh. Po drugem zavrtljaju je Hrastnik na drugem mestu s tremi točkami, Celje-Kladi- var na tretjem z enakim iz- kupičkom, trboveljski Rudar pa osmi z dvema točkama. V naslednjem kolu bo Ce- Ije-Kladivar gostil Ilirijo, med- tem ko bo v Hrastniku tek- ma zasavskega derbija. V vzhodni skupini conske Uge preseneča novinec, Celu- lozar iz Krškega, ki je tokrat zabeležil že drugo zmago. Do- ma je namreč premagal Šmartno z 2:1. Ostali tek- mi sta se končali takole: Velenje-Drava 0:0, ter žalec- -Steklar 1:5. Torej, že dru- ga zmaga Steklarja iz Roga- ške Slatine! Na vrhu lestvice sta moštvi iz celjskega območja: 1. Ste- klaa: 4, 2. Celulozar 4, 4. Ve- lenje 3, 7. Šmartno 2 in 12. Žalec brez točke. V prihod- njem kolu pa bodo igrali: Steklar-Celulozar, Branik- žalec, Bakovci-Velenje in šmartno-Osankarica. Komisija za delovna razmerja pri podjetju KOVINOTEHNA veletrgovina s tehničnim blagom izvoz-uvoz, CELJE, MARIBORSKA 17 na osnovi 14. člena pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJE PRODAJALNE na malo v Celju 2. PRODAJALCE\ za prodajalno na malo v Celju Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje- vati še naslednje posebne pogoje: za delovno mesto p>od L: — končana srednja ekonomska (komercialna) ali poslovodska šola in 10 let prakse v trgovini na drobno tehnične stroke za delovno mesto pod 2.: — končana pokhcna šola za prodajalce tehnične stroke in 4 leta prakse v tehnični trgovini (že- lezn. stroki). Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do hodkov. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do..... K prijavi je priložiti potrdila o zahtevani strokovnosti. Občani Koz.jega so prejšnjo nedeljo nadvse svečano proslavili svoj krajevni praz- nik. Na zborovanju se je zbralo veliko število ljudi, med katerimi so bili tudi nekdanji aktivisti in znana prvoborca ZUPANC LLTDMK-IVO in LLSKAR FR..ANC — DUŠAN. Svečanost je pričel predsednik OOZB tov. KOLAR MIHA, nato pa je tov. LUSKAR podal oris razvoja NOV na tem področju. Po uvodnem govoru je bil lep kulturni spored, govoril pa je tudi predsednik krajevne skupnosti SOK ANTON. Pr;iznovan.je krajevnega praznika so organizatorji izkoristili tudi za to, da so podelili odlikovanje tovarišu BRAČUN K.\RLU, ki je predsednik olepševal- nega društva in dolgoleten neumoren javni delavec. Odlikovanja so prejeli tudi gasilci, nekateri občani pa so dobili nagrade za lepo urejenost domov in njihove okolice. Po proslavi je bilo veliko Ijudlsko slavje, (Foto: R. Mlekuš, tekst Z. L.) O prometnih tegobah našega mesta smo popisali že veliko papirja, saj se P^ blemi nenehno vrste drug za drugim. Promet po mestnih ulicah iz leta v leto " rašca z velikim tempom. Nekoč skoraj prazni parldmi prostori, so danes zaP" njeni do zadnjega kotička in nemalokdaj ima voznik resne težave, kam bo ^^^ g nil« svojega železnega konjička za čas, ko bo skočil po opravkih. Najhujši pa ^ promet ob tako imenovanih »konicah«, to je predvsem v času, ko ljudje odhaPi na delo, oziroma se po delu vračajo domov. Na posameznih mestnih predelih ob tem času pravi »živžav« in pešec ima precejšnje težave, kako se bo na ozna ^ nili predelih prebil na drugo stran ceste. Naš posnetek kaže, kakšno je st^^^^Ld Gregorčičevi ulici, kjer se ob drugi uri nabere dolga kolona vozil, čakajočih V^ križiščem pri spomeniku. (Foto: B. Strmčnik) rEDNIK - Drednlžtvo to uprava Celje, Gregorčičeva 6, poStnl predal l«l. Orejuje orednism odbor. Glavni ure« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk in kllSeJI: CP »OGI^)« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne . 60 oar <60 starlb din), letna oaroftnlna 30 aovlh <3000 starih) din. polletna 15 novth (1500 startb) din, tujina 60 (6000) Tekofr. ra&m: 507-1 1280 - TELEFONI- urea • 23 B9 mali oglasi in naroftilne JI 05 eknnonvJka oropagands 30-85 Radio Celle !KVOe ' ^