J
8M
M

mmmm
Izdaj» Tovarna emajlirane pomit vsako drago soboto. Urejajo uredniški odbor: dr. Zapančtfi Frane, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, imtejrna št. 20?. Rokopisov in olik ne vračamo. Časnik izhaja v naklada 3.000 izvodov in ga dobijo vsri člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tiske v Celja
LETO VII. - ŠTEV. 11 CELJE, 8. junija 1963
Visoki gostje med'našimi delavci
PRETEKLI TEDEN STA NAS OBISKALA SEKRET AR CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV BOSNE IN HERCEGOVINE DJURO PUCAR-STARI IN SEKRETAR CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE MIHA MARINKO. V POGOVORU Z NAŠIMI PREDSTAVNIKI STA SE ZADRŽALA NAD ENO URO, NAKAR STA SI OGLED \LA ŠE PROIZVODNE OBRATE.
Znova srečanje na voliščih!
Dvakrat smo že opravili svojo državljansko dolžnost in s svojimi glasovi izvolili člane občinskih skupščin. Pri analizi volilnih rezultatov v našem podjetju in pri volitvah na terenu je ugotovljeno, da so bile volitve v okviru pričako vanj. Nekoliko bolje je bilo v podjetju pri volitvah v zbor delovnih skupnosti kot pri volitvah v nedeljo, ko smo volili člane nove občinske skupščine, kjer gredo skorajda vse pomanjklji vosti na račun slabo in pomanjkljivo sestavljenih volilnih imenikov.	... c,	„ , -	„ v,
V zbor delovnih skupnosti občinske skupscine so bili izvoljeni Slava Podpečan, Srečko Jamnišek, Zmago Herman in Vili Korošec. V ponedeljek so se prvič sestali člani občinske skupščine in izvolili okrajne in republiške skupščine ter poslance zvezne skupščine. Od članov našega kolektiva je bil izvoljen Srečko Jamnišek za člana okrajne _ skupščine, medtem ko je Milan Kavčič izvoljen v organizacijsko politični zbor zvezne skupščine.
Prihodnjo nedeljo — 16. junija — se bomo znova polnoštevilno zbrali na voliščih, lo pot bomo izvolili poslance v zbor zvezne skupščine.
Desno: Volišče v ekonomski enoti 1 je bilo lepo okrašeno in smiselno postavljeno med stroje. Volilna komisija je imela polne roke dela od jutra do večera.	v
Spodaj: Volišče ekonomske enote 8 ob šestih zjutraj. Del volilnih upravičenčev čaka v vrsti pred voliščem	<Fot° Dayld>
Med svojo potjo po Sloveniji sta se pretekli teden oglasila v naši delovni organizaciji sekretar CK ZK Bosne in Hercegovine tovariš D juro Pucar-Stari in sekretar CK ZK Slovenije tovariš Miha Marinko. V njunem spremstvu so bili sekretar OK ZKS tovariš Franc Simonič, sekretar ObK ZKS Stane Divjak in podpredsednik občine Beno Krivec.
V podjetju so jih sprejeli sekretar TK ZKS ing. Miro Jančigaj, predsednik skupščine in kandidat za zveznega poslanca Milan Kavčič, glavni direktor Vladimir Veber in drugi predstavniki političnih organizacij in strokovnih služb.
Nekaj po 16. uri in trideset minut se je ustavil avtomobil z visokima gostoma pred upravnim poslopjem, kjer so jima izrekli predstavniki naše delovne organizacije prisrčno dobrodošlico. Najprej so odšli v sejno sobo upravnega odbora, kjer so se zadržali dalj časa v prisrčnem pogovoru.
Tovariša Djura Pucarja je zanimala zlasti situacija z aluminijasto posodo, s katero ima po njegovih besedah precej težav »Pretiš« iz Vogošea. Dejal je, da je posoda predraga in da gre na tržišču le v primeru, če primanjkuje emajlirane. Dejal je tudi, da mislijo v Bosni in Hercegovini, da pride v njihove trgovine le posoda slabše 'kakovosti, ker vse boljše izdelke izvozimo. Pojasnili smo mu, da je odstotek izvožene posode zelo majhen v primerjavi s celotno proizvodnjo in da bi bilo silno neprijetno, če ibi bil tolikšen odstotek nekakovostnih izdelkov.
Ko so predstavnik kolektiva opisali gostoma načrte za prihodnje, se je tovariš Pucar na vso moč začudil, da ne moremo dobiti kreditov za investicije. To ga je začudilo toliko bolj, ker bi s temeljito regeneracijo pospešili naše vključevanje v mednarodno delitev dela. V tej zvezi je naglasil tovariš Miha Marinko, da je zgrešeno nadomeščati posamezne stroje, marveč da moramo iti v temeljito obnovo strojnega parka, ga mehanizirati in avtomatizirati, pa četudi bi to zahtevalo večja sredstva. To bi pomenilo dejanski napredek podjetja, medtem ko je »krpanje« odlaganje konca od danes na jutri.
Ko so se v nadaljevanju pomenkovali še o izvozu, so se gostje silno začudili, da je emajlirana posoda izvzeta iz skupine izdelkov za široko potrošnjo, četudi vsi vemo, da je potrošnja kar najširša.
(Nadaljevanje na 2. strani)
©

VISOKI GOSTJE MED NAŠIMI DELAVCI.. .
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tovariš Miha Marinko je poudaril, da je znano dejstvo, da za rekonstrukcije ni sredstev. S tem žagamo vejo, na kateri sedimo, je dejal. In pri vas je tri tisoč ljudi, ki jim je treba zagotoviti svetlejšo prihodnost. .. Djuro Pucar je dodal, da nam manjka le deset milijard, pa bo ta prihodnost zagotovljena.
Ko so nekaj po sedmi odšli visoki gostje v obrat, so si ogledali celoten proizvodni proces podjetja. Tovariša Pucarja so zanimale vse podrobnosti in prav zategadelj se je venomer ustav-
ljal in si posamezne izdelke ogledal povsem od blizu. Zlasti zanimiv se mu je zdel postopek nanašanja emajla.
Ob slovesu v avli upravnega poslopja, je tovariš Djuro Pucar-Stari izjavil:
»Prvič sem 'bil v podobnem podjetju kot je vaše^ in mi je bilo vse zanimivo. Rečem lahko, da ste dosegli veliko in prepričan sem. da boste v prihodnje še več. Zato nobene bojazni pred jutrišnjim dnem.
Najbolj so me pri ogledu vašega podjetja impresionirali spretni nanašalci emajla.«
Tehnične izboljšave v letu 1963
V letu 1962 je odbor za tehnične izpopolnitve dobil 37 prijav za razne izboljšave. Od tega je bilo rešenih 23 in jih je 7 bilo osvojenih z upoštevanjem triletnega izplačevanja premij. Drugi so -bili nagrajeni z enkratnim izplačilom ali pa zavrnjeni. Pri tem je treba omeniti, da je večina predlogov ldan|ih v taktih oblikah, ki zaradi nezadostne predhodne pripravljenosti zahtevajo za svojo dokončno rešitev mnogo več časa kot bi ga sicer. Da pa je temeljito reševanje potrebno, je bilo že večkrat dokazano, saj je navkljub temeljitosti reševanja že prišlo do raznih nesporazumov, predvsem v pogledu notranjih odnosov in delitve. O poslednjem bo verjetno drugje treba še več razpravljati.
Odbor za tehnične izpopolnitve je imel koncem leta 1962 v evidenci za triletno izplačevanje nagrad po pravilniku o nagrajevanju predlogov za tehnične izpopolnitve 31 predlogov. V letu 1962 je bilo na osnovi uporabe teh predlogov prihranjenih
II,	136.978 dinarjev. Predlagatelji pa so dobili nagrade v skupnem znesku 1,184.007 dinarjev. Za predloge osvojene v letu 1960 so prejeli:
ANTON GOLAVŠEK — vlečenje pokrova za sokovnik, 22.734 dinarjev; DRUŠTVO LT —• izdelava tečajev za del. omare, 2183 din; DRUŠTVO LT — montaža dna v deže za mast, 80.939 dinarjev; MARTIN VODEB -vtiskovanje senčnikov 1007/a, 35.630 din; SLAVKO MUHOVEC
—	izdelava jeklenk, 1209 din; DRUŠTVO LT — krivljenje ročajev za poljske kotle, 28.764 dinarjev; DRUŠTVO LT — izdelava koziic za sokovnik, 2583 dinarjev; DRUŠTVO LT — izdelava skodelice za gobo, 2113 dinarjev; DRUŠTVO LT — izdelava nizkotlačnega titan emajla, 13-T967 dlinarjiev; MARTIN ZAGOŽEN — vlečenje zg. delov kotličev 355/12 in 14 cm, 32.866 dinarjev; IVAN ROJC — ukinitev tretjega vleka pri art. 1 in 3, 107.916 dinarjev; FRANC CATER
—	luknjanje dna stran, solako-valnikov, 3.276 dinarjev; FRANC ČATER — luknjanje mask za sten. vodnjake, 2167 dinarjev.
Za predloge osvojene v letu
1961	so prejeli:
MIHA ZAVŠEK in FRANC ROJC — izdelava pralnikov,
III.	159 dinarjev; FERDO ŠI-BANC — izdelava stranišč, spla-kovalnikov, 58.745 dinarjev; FRANC KUDER - sprememba vzvodov straniščnih splakovalni-kov, 3949 dinarjiev; DRUŠTVO LT montaža dna v ročke za kavo, 5270 dinarjev; DRAGO DOLŽAN — zmanjšanje prire-zov za art. 1 in 3001, 67.273 dinarjev; MILAN KAVČIČ — Izdelava ročajev za pocinkane pokrove, 24.515 dinarjev; FRANC KANDOLF — izdelava kopalnih kadi art. 670, 5079 dinarjev.
Za predloge osvojene v letu
1962	so prejeli:
Tovarniški komite o kakovosti izdelkov
ALOJZ AGREŽ — izboljšave pocinkanih ovalnih škafov, 63.332 dinarjev; DRUŠTVO LT - izdelava obročev za pokrove transp. kant. 3732 dinarjev; FRANC DREML — prihranek materialu za jeklene kotle, 30.027 dinarjev; VIMDER — zmanjšanje štev.dr FRANC LUGARIČ, DUŠAN VINDER — zmanjšanje štev. vlekov za »IDEAL« lonce, 77.800 dinarjev; ANTON GOLAVŠEK, MIHA ZAVŠEK, FRANC KOLENC — zmanjšanje štev. vlekov pri razni pos., 99.850 dinarjev; MARTIN ZAGOŽEN — prirez in vlečenje zg. delov kotličev 355/16, 18 cm, 22.668 dinarjev; MARTIN ZAGOŽEN —- vlečenje kotličev za čaj 358/12, 14, 16, 18, 20 cm, 45.682 dinarjev; ANTON MAROLT — izdelava lamel za jeklene kotle, 83.649 dinarjev; MARTIN ZAGOŽEN, JOŽE REMIH — izbolj. izdelave cedil za zelen., 5178 dinarjev; MARTIN ZAGOŽEN, JOŽE REMIH - izbolj. izdelave okroglih škafov, 1988 dinarjev; VINKO ZOTL, FRANC PANGERL —• kombinirano obrezovanje in robljenje plitve po-diplomo za doseženo III. mesto na okrajnem tekmovanju. Poleg letu 1960, so bili končno izplačani, medtem ko bodo ostali upoštevani še za naslednje izplačilo v kolikor jih bodo po sklepu upravnega odbora podjetja z dne 12. 3. 1963 posamezne ekonomske enote priznavale kot izboljšave. Po tem sklepu se ukine 5 od navedenih izboljšav, ki so bile že osvojene. Zaradi delno ustreznega materiala, bodo na predlog EE-1 uvedeni stari postopki proizvodnje, ki jo obravnavajo sledeči predlogi:
Št. 252 Ukinitev tretjega vleka pri art. 1 in 3;
št. 299 Vlečenje zg. delov kotličev 355/12 in 14 cm;
št. 333 Prirez in vlečenje zg. delov kotličev 355/16, 18 cm;
št. 334 Vlečenje kotličev za čaj 358/12, 14, 16, 18; 20cm;
št. 541 Zmanjšanje št. vlekov
pri razni posodi razen za art. 59. 61, 79, 196 in 504.
Razen na navedene se nanaša ta sklep še na en predlog, ki je bil že pred leti ukinjen in na enega, ki je še v izračunu.
Ta sklep vsekakor potrjuje pravilnost temeljitega osvajanja posameznih izboljšav, kaže pa
tudi na določene probleme notranjih odnosov med ekonomskimi enotami in podjetjem, kar predstavlja na današnji stopnji samoupravljanja In decentralizacije osnovni problem, ki ga je treba čimbolje reševati in temu reševanju posvečati kar največ pozornosti.
PROFIL RACIONALIZATORJA. Neumorni Alojz Agrež snuje že nove tehniške izboljšave	(Foto David)
NA ZADNJI SEJI TOVARNIŠKEGA KOMITEJA ZK SO SE MIMO DRUGEGA POGOVORILI TUDI O KVALITETI IZDELKOV.
Sedma redna seja tovarniškega komiteja je bila posvečena dvema predmetoma:	volitvam in
gospodarskim problemom. Pri analizi preteklih volitev so ugotovili, da so bile dobro organizirane in da so volilni upravičenci s svojo udeležbo izpričali svojo politično zavest Ta ugotovitev je v neskladju s podatki občinskih lommov, ki nam prisojajo prevelik odstotek abstinence, ki gre večinoma na rovaš slabo ali do kraja pomanjkljivo sestavljenih volilnih imenikov na terenu.
Sklenili so, da se tovarniški
komite sestane še enkrat pred volitvami 16. junija.
V nadaljevanju seje je poročal glavni direktor Vladimir Veber o gospodarskem stanju v delovni organizaciji. Po izčrpni analizi je nakazal nekatere probleme, ki bi jih morali v prihodnje temeljito obravnavati in reševati. Med drugim je omenil kakovost izdelkov, izvoz 'emajlirane posode, vlogo vodilnih delavcev, vzdrževanje starih strojev, 42-urni tednik, reguliranje norm in zvišanje statičnega dela osebnih dohodkov, investicijsko službo, kadre, dokumentacijo in tehno-
loške postopke, nove izdelke in drugo.
Zaradi obsežnosti problemov je tovarniški komite razpravljal le o kakovosti izdelkov. Mnenje vseh je, da je treba odstotek nekakovostnih izdelkov zmanjšati in da to ne sme biti kampanjsko reševanje tega akutnega problema. Sklenili so, da skličejo posvet strokovnjakov-komunistov, na katerem bodo razpravljali le o tem problemu.
Imenovali so še posebno komisijo, ki naj prouči gospodarsko poročilo glavnega direktorja in nakazane probleme ter izloči najbolj kritične, o katerih bodo razpravljali na prihodnjih sejah tovarniškega komiteja. VI.
GLOBUS
Po nedavno sklenjeni pogodbi z Alžirom 'bo Jugoslavija projektirala, dobavila in usposobila za pogon dve popolni tekstilni tovarni v tej državi, čigar investicijski stroški dosegajo blizu 5 milijonov dolarjev.
Proizvodnja kovinskih izdelkov široke potrošnje izkazuje v Zahodni Nemčiji stagnacijo v preteklem letu. Od celotne vrednosti proizvodnje kuhinjskih tehtnic, posode, gospodinjskih aparatov in pralnih strojev v višini 588 milijonov dolarjev, je bilo prodano v izvoz 23% proizvodnje ali 140 milijonov dolarjev. Teh izdelkov pa je Nemčija hkrati uvozila za 39 iniljonov dolarjev. Obseg uvoza in Sortiment neprestano rasteta zaradi konkurenčnosti tujih izdelkov.
Številna evropska podjetja ko-vinsko-predelovalne industrije vlagajo v zadnjem času velike napore v racionalizacije in povečanje produktivnosti, predvsem z uvajanjem automatizira-nih naprav za posluževanje stiskalnic in izmetavanje stiskanih delov. Pri tem se poslužujejo ne samo mehaničnih rok za dodajanje, ampak tudi hidravličnih naprav ter naprav po principu magnetskega dovajanja pločevine v obdelovalne stroje. Ti mehanizmi omogočajo ijzrabo stiskalnic od 25 do 35 hodov na minuto, medtem ko je prej ročno vlaganje izkoriščalo stiskalnice v povprečju 8 do 12 hodov na minuto. Velikoserijska proizvodnja uvaja kompletne transferne linije stiskalnic, ki ne rabijo nobenih ročnih operacij in posamezni delavci samo nadzorujejo normalnost delovanja celotnih linij. Prednost teh transfernih linij leži ne samo v drastičnem zmanjšanju potrebne delovne sile, temveč tudi v znatnem povečanju kapacitet strojev, zlasti pa še v zmanjšani obrabi zagonskih in zaviralnih mehanizmov stiskalnic. Pri tem pa so možnosti poškodb delavcev praktično nemogoče.
Težave železarske in jeklarske industrije držav — članic Skup-, nega evropskega trga — ne obetajo skorajšnjega izboljšanja. Relativno prevelike kapacitete te industrije zaenkrat ne najdejo zaposlitve. Znaten del železarn obratuje trenutno komaj s 70% kapacitetami. Direktni odraz slabe perspektive se kaže tudi r znatnem upadanju investicijskih vlaganj, ki so znašala v teh državah leta 1961 še 1,4 milijarde dolarjev, lani pa so investicije padle na vrednost komaj 553 milijonov dolarjev ali samo 40% vlaganj leta 1961.
Seminar za sekretarje končan
V našem časniku smo že poročali o pričetku seminarja o metodah vodenja sestankov za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov. Po končanem seminarju so imeli vsi udeleženci tridnevnega seminarja kratek sestanek, na katerem so ocenili koristnost seminarja za njihovo nadaljnje delo.
Vsi sekretarji so ugotovili, da je bil seminar potreben in koristen. Priporočajo, da bi podobne seminarje priredili še za druge člane Zveze komunistov.
Emnajfiheo
©
STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKO
Zaživel klub emajlircev!
Danes zvečer bo že drugi klubski večer, ki ga prireja posebna komisija, imenovana od sindikata. Po uspešnem startu prvega klubskega večera smo lahko v prihodnje le optimisti.
Ob začetku našega prvega klubskega, večera je urednik našega časnika dejal, da »mora postati klub most med strojem in gledališkim avditorijem, most med delavnico in koncertnim odrom«. To 'pomeni, da mora biti klub tisti prostor, kjer bo najbolj poudarjena vzgojna nota.
Tisti redki člani, ki so prišli na prvi klubski večer, so bili s programom zelo zadovoljni, pa čeprav ni bil popoln. Sodelovali so moški komorni zbor pod vodstvom profesorja Egona Kuneja, instrumentalni kvintet DPD »Svobode« iz Gaberja, ki ga vodi tovariš Oskar Leskošek in skupina recitatork, pri katerih je najbolj izstopala Marija Kos.
Prav gotovo vse zanima, kaj
se nam obeta nocoj! Nastopili bodo člani kolektiva s kratko satiro »Modna revija«, pevski trio bo zapel nekaj zabavnih melodij, projekcija zabavnih risank pa bo zaključila kratki program.
KOMISIJSKO UGOTAVLJANJE OKVAR
Na zahtevo vodstva podjetja bodo poslej posebne komisije zapisniško ugotavljale vzroke okvar pri strojih in napravah. Ugotoviti morajo, če je zastoj — nastal zaradi okvare — po krivdi neusposobljenosti delavca, zaradi zastarelosti stroja ali naprave, ali zastran slabega remonta.
V ta namen bodo izdelani posebni formularji.
1. ljudje;	3. material;
2. čas;	4. denar — stroški.
Prepričan sem, da so za nas vse navedene osnove življenjske važnosti. Pri razmišljanju o feh osnovah so vodstvo podjetja in organi upravljanja prišli do zaključka, da je skrajni čas izobraziti naše ljudi, posebno pa vodilne v isti metodi za enotno delo in združiti več moči, ki se še danes trošijo v nesistemat-skem težaškem delu na vseh področjih.
Pravkar traja drugi seminar organizacije priprave dela po sistemu REF A, katerega obiskujejo člani oddelka za pripravo in razpis dela ter vodilni iz proizvodnje. Želel bi v nekaj vrsticah zajeti vsebino sistema tako, da bomo vsi vedeli čemu služi.
Tehnični razvoj v našem gospodarstvu zahteva vedno večje sposobnosti vodilnih ljudi. Večina vodilnih je rasla skupaj z. razvojem industrije in prilagajala svoje sile trenutnim potrebam proizvodnje. Malo je vodilnih, ki so izobraženi v določeni smeri, da bi lahko svoje naloge perspektivno reševali. Na drugi strani pa, če ima posameznik potrebno znanje za organizirano delo, ne najde odziva v svojem okolju. Za izravnanje teh razlik in različnih metod, je prirejen tečaj za organizacijo priprave dela »REFA«
Metoda »REFA« je oficielno osnovana v Nemčiji leta 1924. Danes dela v nemški industriji preko 60.000 članov, ki so si prisvojili principe »REFA«, vendar pravijo, da je število treba povečati vsaj za štirikrat. V organiziranih podjetjih nihče ne more postati mojster, če ni dokončal vsaj osnovni tečaj »REFA«. Na ta način so dosegli enotnost v organizaciji dela na vseh področjih.
V naši industriji je stanje tako, da pride na 80 do 90 proizvajalcev 1 član priprave dela in še ta uporablja razne metode. Zaradi tega je nujno, da se končno odločimo za enotno metodo v pripravi dela, kar bo vse sile združilo za dosego istega cilja, zvišanje produktivnosti z minimalnim vloženim trudom. Vse metode se morajo podrediti enotni metodi, katera najbolj ustreza zahtevam proizvodnje. Za dosego takih ciljev pa je potrebno nenehno izobraževanje v enotni metodi in podreditev brez pridržkov osvojenim principom.
Ob zaključku prvega seminarja so udeleženci izjavili, da sprejemajo metodo »REFA« in
želijo, da bi celoten kolektiv to metodo osvojil. V jeseni bomo nadaljevali s tečaji »REFA« s ciljem, da bodo vsi vodilni z izobraževanjem osvojili metodo in dobili enotno orožje za dosego večje produktivnosti s pravilno organizacijo dela.
A. B.
Obeta se najširša akcija
Zanimali smo se pri predsedniku _ komisije za osvajanje novih izdelkov tovarišu Marjanu Pilihu, če bomo v kratkem osvojili kakšen proizvod. Povedal nam je, da so prav v zadnjih treh mesecih posredovali razvojnemu oddelku nešteto koristnih novosti. Imajo pa težave, ker razvojni oddelek zastran zdesetka-nosti ne zmore vsega dela.
Pravkar pripravljajo akcijo,
ki bo v obliki natečaja zajela vse člane delovne organizacije in jih pritegnila k načrtovanju naših prihodnih novih izdelkov. Ker predvidevajo tudi denarne nagrade, se moremo od natečaja nadajati le uspeha.
Na sliki so izdelki skupine »Pastel«, ki bodo — kot kaže — kmalu dopolnjeni z novimi sodobnimi izvedbami posode.
Vseeno, katera metoda je osvojena, vsaka ima iste osnove in te so:
25. maja je bilo pred upravnim poslopjem naše delovne organizacije skupno zborovanje učencev osnovne šole »Franje Vrunča« in mladincev iz našega kolektiva. Posvečeno je bilo dnevu mladosti.
Nekaj po deveti uri so prišli pred upravno poslopje učenci osnovne šole, ki so nosili v rokah različne simbole njihove dejavnosti. Ko so se razvrstili pred govorniškim odrom, so dajala njihova pisana oblačila veličastno podobo, ki jo je krasila velika slika tovariša Tita. Zbranim je spregovoril predsednik mladinskega aktiva Franc Božič, nakar so poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko ob njegovem rojstnem dnevu.
Seminar »Refa« v našem podjetju
Podjetja so različno organizirana, imajo razljčne organizacijske oblike, razne odnose med posameznimi funkcijami dela, upravljanja, nadrejenosti, podrejenosti ene enote proti drugim enotam. Ti momenti so pri osa-kem podjetju, o vsaki gospodarski veji in pri vsaki vrsti dela različni. Določanje teh osnov in njihovo oblikovanje imenujemo organizacijo podjetja.
V posemeznih podjetjih je lahko organizacija rezultat spontanega razvoja ali pa rezultat zavestne volje vodstva podjetja in celotnega kolektiva.
Organizacijo podjetja lahko načelno delimo na:
—	upravljanje (kolektiv, skupščina podjetja, upravni odbor, zbori proizvajalcev)
—	vodenje (ves vodstveni kader)
—	izvajanje (to je izvrševanje posameznih neposrednih delovnih nalog delavcev).
Oglejmo si funkcijo vodenja samo v nekaterih načelih:
Ko je Henry Fayol določal pojem administracije, je izhajal iz
bistvenih funkcij o podjetju, katere je razčlenil na šest elementov in to:
—	tehnično
—	komercialno
—	finančno
-— varnostno
—	računovodsko
—	administrativno
Glavno pozornost in največ proučevanja je posvetil administra-
tivni funkciji, katero je razčlenil na pet elementov:
—	predvidevanje
—	organiziranje
—	odločanje
—	koordiniranje ali usklajevanje
—	kontroliranje
Če vzporejamo administrativno funkcijo s funkcijo vodenja, potem vidimo, da vsebuje slednja ose bistvene elemente prve:
—	predvidevanje
—	planiranje
—	poučevanje
—	analiziranje
—	organiziranje
—	odločanje
—	motiviranje
—	reprezentiranje
—	kontroliranje
S predvidevanjem zajamčimo enotnost dolgoročnih, srednjeroč-
nih in kratkoročnih akcij z namenom, da dosežemo postavljeni cilj podjetja.
Analiziranje nam pomeni raziskovanje poslovnih dogajanj tako, da te razčlenjujemo in razstavljamo na posamezne dogodke, pojave in dejstva.
Na podlagi tako dobljenih vzrokov pa lahko ukrepamo, da izboljšamo delo in poslovanje podjetja.
Kontroliranje naj zajema stalen in kontinuiran pregled nad celotnim dogajanjem o podjetju in izven njega.
To je pregled in nadzor nad gibanjem proizvodnje, stroškov, tržiščem in imovinskim stanjem podjetja. Kontrola nam daje pregled za oceno osebja, poslovnih dogodkov in kvalitete izdelkov.
Pri uvajanju ali izpopolnjeva-
nju in izboljševanju nove organizacije v podjetju je prav, da upoštevamo nekaj okvirnih nasvetov:
—	'vsak vodilni delavec mora imeti določene in omejene dolžnosti;
—	naj ne bo nobenih sprememb v delokrogu dolžnosti ali odgovornosti posameznih mest, o katerih ne bi bile obveščene ose osebe, ki so za to zainteresirane;
—	neprimerno je dajati naloge
mimo odgovornih oseb (dajanje nalog na preskok) in je veliko boljše neprimerno osebo razrešiti;
—	kritiko sodelavcem je treba izrekati posamično in brez drugih vodilnih oseb ali celo oseb, ki so po rangu nižje (izjema naj bodo le javni opomini);
—	neskladnosti pri delu ne smemo smatrati za malenkosti, ampak jih moramo takoj razčiščevati in odpravljati;
—	napredovanja, spremembe o osebnih dohodkih, disciplinske prestopke in drugo, naj predlaga vedno neposredno nadrejeni;
—	vsakemu delavcu na delovnem mestu je treba omogočiti, da tudi sam kontrolira kvaliteto lastnega dela;
—	nobenega naloga ne smemo dati istočasno dvema osebama in tudi nobeno delo ne sme ostati nedodeljeno;
—	ne odkrivati smodnika tam, kjer so ga drugi že zdavnaj iznašli.
O organizaciji in kontroli lastnega dela vodilne osebe pa nekaj več o eni od prihodnjih številk.
Kar hočem? - Kar morem? - Kar znam?
o
EÀnajpteo
Po eni dolgi dobi fantastične neaktivnosti in enem ilegalnem življenju moje osebe, se oglašam z enim mojim poročilom, ki je eno poročilo o gospodinjskih problemih in njihovem reševanju v okvj.ru naše družinske ekonomske enote.
Ena moja ljuba žena je pričela stagnirati pri enih domačih obrokih, ki niso po eni kvaliteti več taki kot nekoč, ko so bili fantastični in ko me od njih ni bolel en želodčni aparat. Zaradi tega sem napisal eno veliko pismo na našega urednika, ki ga je objavil, kar pa eni moji ljubi ženi ni bilo prav in je zaradi tega prjšlo med nama do idejnega spora, ki sva ga morala prekiniti pred sklepom zaradi ene velike buške na moji glavi, ki je nastala kot en proizvoden produkt srečanja moje glave s petli-trskj.m loncem kvalitete eter-na special. Ker sem pa že pri opisovanju ene nerazumljive reakcije ene moje ljube žene na eno upravičeno kritiko, moram biti objektiven in opisati tudi glavni in fantastični razlog za en najin veličasten spor.
»Saj nimam ničesar proti temu, da pišeš. Ti lahko pišeš kolikor te je volja*., je dejala moja žena in me gledala tako kot volk ovco. »Ne bom pa dopustila takega obrekovanja zato, ker lahko za to zve en najin sin in še on misli, da je hrana zelo neužitna za člane človeštvaU
Ker sem še rekel eno besedo v svojo obrambo, je prišlo do zgoraj opisanega srečanja, ki me je pognalo iz ene kuhinje ali rezidence moje ljube žene, me neslo preko ceste v eno oštarijo, alf v rezidenco moje osebnosti, kjer sem prišel do enega mojega prijatelja, ki sem mu povedal eno težavo z eno mojo ljubo polovico. Ta moj prijatelj pa je ena velikansko pametna oseba, ki je dejala:
»Tnoja žena ne bo s tem izboljšala ene prehrane in kvalitete kuhanja, če se bo jezila na tebe. Morala bo že spet fantastično kuhati kot prej, pa tudi ti ne boš več pisal enih člankov ...«
Pa še recite, če ni ta en prijatelj pameten človek!? Lep pozdrav Štefan Frakelj
V Šoštanju le 1:1
V nedeljo, dne 2. junija t. 1. je bila prva nogometna tekma za podzveznega prvaka Celje.
Zelo ostri igralci Šoštanja, predvsem obramba, so preprečili skoraj vsako akcijo Olimpovih igralcev. Tako je bil s težavo dosežen neodločen rezultat 1:1.
Prav gotovo pa bodo igralci Olimpa zamujeno priložnost v Šoštanju nadoknadili na domačem igrišču v Celju, kjer bo povratno srečanje v nedeljo, dne 9. junija 1963 ob 9.30 dopolne na igrašču OLIMPA.
Družinsko tekmovanje puško
V	preteklem tednu je SD »TEMPO« organizirala družinsko tekmovanje z malokalibrsko puško v trostavu. Tekmovanja se je udeležilo preko dvajset strelcev.
Od tega števila se je plasiralo za občinsko prvenstvo enajst strelcev, naredili so predpisano normo 200 krogov od 300 možnih.
Najboljše rezultate so dosegli:
1.	Mlakar Slavko 254 krogov * V
PIONIRSKI TURNIR V ČAST »DNEVA MLADOSTI«
V	soboto, dne 25. in v nedeljo, dne 26. maja t. 1. je bil v Štorah nogometni pionirski turnir, kjer so sodelovala štiri moštva.
Po dvodnevnih bojih najmlajših je bil vrstni red naslednji: ŽNK Celje	3	2	1	0	7:1	5
NK OLIMP	3	2	1	0	5:1	5
NK Kladivar	3	1	0	2	2:7	2
NK Kovinar	3	0	0	3	1:6	0
REZULTATI:
NK OLIMP : ŽNK Celje 1:1 NK OLIMK : NK Kladivar 1:0 NK OLIMP : NK Kovinar 3:0 ŽNK Celje : NK Kladivar 5:0 ŽNK Celje : NK Kovinar 1:0 NK Kladivar : NK Kovinar 2:1
(Nadaljevanje)
V	Slonokoščeni obali tudi nisem srečal slonov, čeprav bi, po imenu dežele sodeč, to lahko pričakoval. Pač, videl sem velike črede slonov! To so izdelki iz slonove kosti in iz tropskega lesa, ki jih vsiljivi prodajalci razporedijo kar po pločnikih. To je njihova domača obrt. Kupci so večinoma potniki iz Evrope in Amerike, kjer so taki eksotični artikli zelo cenjeni. Imajo pa to slabost, da so precej težki in občutno povečajo težo prtljage, ki je na letalskih progah maksimirana.
Slonokoščena obala velja za turistično deželo. Njeno glavno mesto, Abidjan celo radi imenujejo Tropske Benetke, ali Mali Pariz. Turistična sezona traja tu seveda skozi celo leto. Hoteli so stalno zasedeni, kar sem tudi občutil na lastni koži, ko sem ob prihodu na letališče zaman telefoniral v ose hotele in uspel dobiti sobo šele o nekem tretjerazrednem hotelu z zvenečim imenom »International« o predmestju Treche-oille.
Država, katere uradni naziv je Republique de la Côte dTvoire, je bila do leta 1961 francoska kolonija. Sedaj je samostojna država, ki pa je v gospodarskem pogledu skoraj še o celoti odvisna od Francije. Zunanja politika je brazzavilska (to pomeni profran-coska). Sicer pa je ta dežela od vseli zapadnoafriških držav najbolj razvita. Pridelajo velike količine kave j.n kupna moč prebivalstva je razmeroma visoka. Zato je tudi naša posoda tu precej znana, ker je — za razliko od 30-sednjih držav — poleg cene tudi kakovost določenega pomena. Za naše izdelke je Slonokoščena obala perspektivno tržišče.
V	Abidjan redko zaide kak Jugoslovan. Zato sem tudi jaz mislil, da sem trenutno edini Jugoslovan o tem mestu oz. v Slonokoščeni obali sploh — vse do odhoda, ko me je na letališču ogovoril starejši moški, ko je opazil, da sem imel d roki jugoslovanski potni list, v čisti srbščini:
»Gle, bogati, ko ji džavo je o as doveo ovamo?«
Povedal mi je, da živi v Abid-janu že več kot pet let. V službi je kot. inženir kemije v tovarni plastičnih mas. Klimo kar dobro prenaša. Zasluži odlično in namerava ostati še nekaj let, čeprav ima baje grozno domotožje.
Solidni turboreakcijski štiri-

motom,ik Vickers Viscount pristane na poletu do Conakryja še o Robertsfieldu v Liberiji in Free-torvnu 'v Sierra Leone, kjer še vedno plapola Union Jack (britanska zastava, op. av.).
Conakry, glavno mesto Gvineje, leži na ozkem polotoku, tako da tvori tri četrtine mestne meje Atlantski ocean. Nekatere mestne ulice imenujejo Rue de danger (ulica nevarnosti). Zaradi nevarnosti, ki preti v dobi zorenja pešcu v obliki težkih kokosovih orehov z visokih palm. Razširjeno je tudi drevo maobab. katerega posebnost je deblo čudne oblike in pa to, da je priljubljeno bivališče strupenih kač. Zato so osi maobabi o mestu pri koreninah zacementirani.
V Gvineji živi več Jugoslovanov, osebje ambasade in tehnični kader ter zdravniki. Tu je tudi stalni delegat zagrebške Astre, ki deluje tudi kot zastopnik naše tovarne. Z njegovim spačkom sva prekrižarila celo mesto in še bližnjo okolico. Ko je postala Gvineja samostojna država, so se Francozi v celoti izselili, tako da so izpraznili celo četrt bungalo-tvov (nekakšne predmestne vile), ki jih sedaj vlada restavrira in daje vnajem ruskim, češkim in našim ljudem, ki se kot strokovnjaki v okviru tehničnih pomoči ali drugih aranžmanov naselijo za nekaj let v Conakryju.
Gvineja je popolnoma prekinila stike z bivšo matično Francijo, tako da na Francoze spominja samo še jezik, ker je francoščina ostala uradni jezik. Resnici na ljubo pa moram povedati, da se mimo nespornih prednosti in napredka, ki ga je deželi prinesla samostojnost, čutijo tudi slabe strani samostojnosti — o gospodarskem in upravnem življenju. Trgovine so zelo slabo založene, gostinski lokali pa prazni, razen reprezentativnega Hotel de F ranče.
Ravno v času mojega bivanja v Conakryju je bila v luki zasidrana norveška bananjera (ladja za
fifSEH0 Nk IZLET
ZAHVALA
Ob nepozabni izgubi moje drage mame Marije Kokalj se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz obratnega knjigovodstva in vsem drugim za darovane vence, iskreno sožalje ter za spremstvo na njeni poslednji poti.
Marjan Kokalj
2.	Štrajliar Jože 251 krogov
3.	Vanovšek Viktor 235 krogov
4.	Cvek Marjan 207 krogov
5.	ing. Jančigaj Miro 205 krogov Z MK pištolo Drulov pa je bil
najboljši Štrajhar Jože, od 300 možnih krogov je dosegel 252 krogov.
KORESPONDENCA
Nedolgo tega je prišlo na naslov našega podjetja pismo naslednje vsebine:
»Kar se tiče plačila smatramo, da je najbolje, da se ta dela zaračunajo na podlagi zgubljenega delovnega časa in to tako, kakor to običajno delamo.«
Četudi je tu komentar docela odvečen, bi vendarle dejali, da čeprav oni »običajno« zaračunajo »zgubljeni« čas, nam tega ni treba plačati. Seveda lahko tudi predvidevamo, da zapisane besede v pismu niso najbolje izrazile tistega, kar je pisec želel...
Tokrat se bomo podali na Lisco — 947 m. Tončkov dom je na Lisci na samem vrhu — odkoder se planincu nudi prekrasen razgled po Dolenjski. Dom je docela oskrbovan ter odprt vse leto. Razpolaga s 20 ležišči v sobah ter s 50 skupnimi ležišči. V domu je električna napeljava, za razvedrilo je za radio, televizija itd.
Pristop k domu je od želez» niške postaje Breg (proga Zidani
most—Zagreb) od koder je še 2 uri hoda, iz Sevnice 2 uri in pol, iz Rimskih toplic 3 ure zmerne hoje.
Izleti: Veliko Kozje — 986 m 2 uri hodu, Okroglica — 920 m i uro hoda, Jurklošter 2 uri in pol hoda.
Do doma je zgrajena cesta tako, da je mogoč dostop tudi z osebnimi avtomobili.
Dom je pod upravo PD Videm-Krško.
prevoz južnega sadja) »Barbara Broeving«, ki je raztovarjala naše pocinkane zalivače in nakladala banane in limone. Luka je bila polna zalivač, ker jih kupec — državno uvozno podjetje — še ni prevzel. Videl sem kako nakladajo banane: posebni elevatorji nosijo vreče po približno 20 kg vse od luškega skladišča do ladijske notranjosti. Baje prevoz banan niti malo ni enostavna stvar, kajti zahtevajo zaradi tropske klime skladiščni prostor točno določene temperature in odstotek vlage.
Kapitan ladje me je povabil v svojo kabino in na komandni most, s katerega sem imel pregled nad celim pristaniščem. Za revanš pa sem ga povabil jaz zvečer na majhen sprehod po mestu. Pili smo pristno plzensko pivo in seveda neizogibni viski, kar me je stalo pet tisoč frankov (pribl. 15 tisoč dinarjev). Kapitan mi je za nekakšno »protiuslugo« posodil — posteljno blazino, da sem lahko prespal dve noči pri Astrinem predstavniku, ki mi je nudil samo golo posteljo. Odeja v teh krajih seveda ni potrebna. V kakšnem boljšem hotelu namreč nisem dobil sobe, tretjerazredni pa me nekako niso mikali.
Gvinejci so vesel narod. Zelo ljubijo glasbo in ples. Njihova narodna glasba pa obstaja samo iz bobnanja. Da ne bi kdo mislil, da je takšen tam-tam navadno udarjanje ob boben! Ne, to je umetnost, ki se je učijo dobri bobnarji po petnajst in več let, dokler si ne pridobijo spretnosti, da iz bobna izvabijo čisto določene ritme, ki imajo čisto določen pomen, tako da kakšno besedilo ali melodija nista potrebna. Za nepoznavalca kot sem jaz, seveda ni bilo razlike med enim in drugim ritmom. Za domačine pa so razlike, vsaj takšne kot med našimi narodnimi pesmimi, ki pa se bi njim po vsej verjetnosti tudi zdele vse enake. Ob katerikoli uri ponoči sem se zbudil, sem lahko slišal o isti ali pa vsaj sosedni ulici takšen tam-tam. Če sem se potrudil pogledati skozi okno, sem lahko videl, kako se vrtijo posamezni plesalci, ne o parih, o nekakšni ekstazi kar po cesti. Ko jih premaga utrujenost se pač vležejo na pločnik in zaspijo, da bi se čez kakšno uro zbudili in nadaljevali z zabavo in plesom.
V zvezi z Gvinejo je še naslednja zgodbica, ki postavlja v čudno luč administrativne sposobnosti gvinejske policije: Ko sem bil že več kot dva meseca nazaj s potovanja, je na naslov tovarne od že omenjenega Astrinega delegata prispelo pismo naslednje vsebine:
»Od strane direkcije sigurnosti Gvineje pozvani smo da odmah lično dodjemo u tu ustanovu te damo podatke kada i kamo je otputovao drug Kumer, jer je isti dao podatke da stanuje u našem predstavništvu, pa sada gornja ustanova od nas zabijeva, da im odmah javim gdje se isti nalazi, jer po njihovoj evidenciji nije izašao iz Gvineje. Molimo vas da nam odmah pošaljete jedno pismo na francuskom jeziku, iz kojeg bi se oidjelo kada i kamo je drug Kumer otputovao. Ovo nam je jako važno jer ne želimo imati neugodnosti sa gvinejskim vlasti-ma...«
Upam, da so se medtem že prepričali, da sem Gvinejo res zapustil in da ne živim kot ilegalni tarzan o kakšni džungli. Iz Conakryja sem odpotoval v Bamako v Maliju. Seveda mi je gvinejska policija odhod v mojem potnem listu v redu potrdila. Izgleda pa, da so svojo evidenco nekako zakomplicirani, tako da se težko spoznajo.
(Se nadaljujeJ