'Mirniku nmmea
■BUaKIUSHS					MIH
Š T E V. 35	LJUBLJANA,		DNE	12. AVGUSTA 195 7	ISTO X.
Jeseniški prapor, pozdravljen
i
Jeseniški tovariši bodo priredili v nedeljo manifestacijo naše misli. Razvili in blagoslovili bodo svoj prapor, ki je prvi v povojni dobi v naših vrstah. Starejši člani se še spominjajo, kako so zbirali za znani prapor sv. Mihaela v Ljubljani. Toda ta prapor žal ni več v rokah prvih pijonirjev našega gibanja. Časi so se pač spreminjali in delavstvo je v teh časih zgubilo marsikaj, kar je imelo prvotno v svojih rokah in za kar se je trudilo in žrtvovalo.
V povojni dobi je naše gibanje krenilo odločno svojo pot. Sprostilo se je vseh spon in vezi in pričelo samostojno in neodvisno kovati svojo bodočnost. To je od delavstva nujno zahteval čas in razvoj družabnega življenja. Delavsko vprašanje je dandanes tako silno važno, da pač mora delavstvo samostojno odločati o njem. S tem pa notče odbijati drugih, ki so po svojem notranjem prepričanju iz ljubezni do pravice pripravljeni pomagati in sodelovati. Seveda je nastalo radi tega odločnega koraka našega delavstva razburjenje in nezadovoljstvo pri zgolj strankarsko-poli-tično usmerjenih katoličanih. Toda naše delavstvo ve, da bo vsakdo, ki KUi v resnici dobro želi, razumel ta ii»uao5M»va*tni korak in priznal njegovo gibanje v polni meri ter sodeloval z njim in ga upošteval pri reševanju vseh perečih družabnih vprašanj.
Zalibog je delavstvo naletelo na nerazumevanje potreb sedanjega časa. Nastal je odpor, ki je hotel po-mandrati 40 letno gibanje kršč. soc. delavstva in z ustanovitvijo nove katoliške delavske organizacije ohraniti staro strankarsko-politično razdelitev sil na Slovenskem. Toda čas in važnost delavskega vprašanja sta šla preko teh spon. Narekovala sta
našemu gibanju samostojno smer in dosledno borbo za delavske pravice, ki mora voditi v bodočih časih k moralnemu in gospodarskemu dvigu vsega slovenskega delovnega ljudstva.
Prav v tem boju so že dalj časa naši jeseniški tovariši. In sredi tega boja bodo naši vrli tovariši razvili svoj prapor, ki v tem času dobi svoj poseben poudarek, to je borbenost, samozavest, neuklonljivost v boju za zmago pravice nad brezsrčnim kapitalizmom. Ta prapor bo simbol pravega krščanskega ognja ljubezni in skupnosti vojščakov Kristusovih za zmago Njegovega kraljestva, ljubezni in miru.
Po delavstvu prihaja novo življenje, ki ne pozna nevoščljivosti, ne sovraštva, izkoriščanja in zatiranja, teh najgrših človeških lastnosti, gro-bokopov sedanje družbe. Naše delavstvo prinaša v novo življenje z borbo in delom idealizem, ki je osnovno gibalo našega udejstvovanja od dr. Kreka sem, Ta nujno potrebni idealizem pa naše delavstvo zajema iz osnovnih načel krščanstva. To je osrednja sila našega gibanja, ki ga ohranja tudi v najtežjih časih in notranje oživlja vsak dan, da lahko vztrajajo naši tovariši neustrašeno na braniku.
Zato pa ta dan ne bo praznik
samo našega jeseniškega delavstva, ampak nas vseh skupaj, cele Jugoslovanske strokovne zveze. Iz vseh strani bodo po možnosti prihiteli naši tovariši, da čestitajo neustrašenim jeseniškim borcem, da sebi in njim vlijejo v srce novega ognja ljubezni in borbenosti.
Pozdravljeni v nedeljo na Jesenicah, kovači novega časa in lepše bodočnosti slovenskega delovnega ljudstva!
V podjetju Remgc & Co, Duplica
Zapostavljeni dvigajo svoj glas
Delavs.tvo v teni podjetju je nedavno tega začelo gibanje za zboljšanje plač, Zahtevalo je, da se mu primakne 10%, Na skupnih sejah in sestankih obeh strokovnih organizacij je bilo doseženo popolnoma enotno stališče vsega delavstva.
Razprave med zastopniki delavstva in podjetja so bile 31. julija in 7. t. m. v tovarni. Končali sta se obe za delavstvo brez uspeha. Zastopniki obeh strani so tarnali o sedanjem nevzdržnem stanju. Vendar je delavstvo mnogo popustilo od svojih prvotnih zahtev in nazadnje zahtevalo le družinske doklade z oziroio na podražitev življenjskih potrebščin. A tudi s to zahtevo ni uspelo.
Da je stanje podjetja slabo, nekako razumemo, saj razumetji moramo, ker drugih dokazov, kakor zatrjevanje zastopnikov, nimamo. Vprašanje pa je, kdo je to slabo stanje podjetja zakrivil. Delavci, ki smo vedno pridno delali, gotovo ne. — Danes prf hočejo breme za ozdravljenje podjetja naprtiti delavstvu. Že dolga leta »sanirajo« ti pohlevni roboti s svojimi želodci od drugih zadolženo podjetje. Nihče jih ne vpraša, kako živijo s plačo 1.50—2, ^.50 do največ 4 din na uro. Kako dolgo bo trajalo še to? Tako se delavstvo že skrajno nejevoljno vprašuje. Ali ni bilo še dovolj, da smo izgubili s prisilno poravnavo okoli 150.000 din svojih prihrankov? Veliki odstotki plač so bili po letu 1929
odtegnjeni delavstvu. Bilo je vedno slabše in vedno hujši pritisk na delavske plače. To je prisililo delavstvo v divjo stavko in v strokovno organizacijo. Res se je v zadnjih letih nekoliko zboljšalo, toda še dolgo ne toliko, da bi bile dosežene prejšnje plače.
Zadnji čas je že, da vsi merodajni činitelji uvidijo inizemo stanje delavstva te tovarne, katerega je nad 300 z okoli 1500 družinskimi člani. Gotovo ima poleg delavstva velik interes na tem, da tovarna obratuje, tudi širša okolica našega kraja. Prav bi bilo, da se zgane tudi širša javnost. Namesto strogih in suhih številk ter bančnih računov naj bi prišli do veljave vsaj malo tudi pravica in ljubezen do bližnjega — delavca. Delavstvo ne more še naprej životariti s sedanjimi stradalninii mezdami. Merodajni činitelji naj se že enkrat odločijo za učinkovito ozdravitev podjetja. To, kar se sedaj vrši v našein podjetju, ni drugega kot izmozgavanje delavstva za kapitalističnega moloha — obresti in amortizacijo investiranega kapitala. Delavstvo zahteva, da se to že vendar enkrat neha!
Če pa hočejo, da bomo delali pri sedanjih plačah, naj tudi za življenjske potrebščine napravijo izjemne eene, kakor so dosegli izjemne najnižje mezde. Krivica se nam godi! Zato svarilno dvigamo svoj glas s pozivom na vse, ki se jih tiče, da naiii dajo možnost vsaj skromnega življenja!
Proti fašizmu in komunizmu - za 40 urni tednik
Sklepi naših strokovnih
internacional
V začetku meseca julija je imela sejo kovinarska internacionala na Dunaju. Obravnavala so se razna vprašanja našega časa, ki se posebno tičejo delavstva in delavskega strokovnega gibanja.
V zadnjih letih so se pojavila na svetu nova duhovna, verska in politična gibanja, ki ogrožajo države in narode in vso človeško družbo pri temeljih. Zašli srno v skrajne duhovne in politične smeri. Posledice komunizma in pretiranega nacionalizma zavračamo. Priznavamo slej-koprej večna krščanska načela. Pozivamo vse priključene strokovne organizacije, da delujejo v tem duhu živega krščanstva in prave bratske ljubezni do bližnjega, da bi človeštvo, v prvi vrsti pa delavstvo, spet postalo srečno in zadovoljno. Iz teh razlogov odklanjamo tudi narodni socializem in fašizem pa tudi marksizem in komunizem.
V istem smislu je sprejela resolucijo internacionala tovarniških in transportnih delavcev, v kateri so včlanjeni naši papirničarji, na seji 29. julija v Stra&sbourgu po preuči-
tvi poročil o položaju v različnih državah. >V sedanjem času je za pobijanje skrajnosti na levi in na desni neobhodno potrebno mednarodno delavsko sodelovanje.«
Obe internacionali sta tudi sklepali o vprašanju 40 urnega delovnega tednika. Kljub temu, da je nastopilo skoraj v vseh deželah izdatno gospodarsko izboljšanje, vendar brezposelnost ne pada temu odgovarjajoče. Delni vzrok temu je tehnični napredek. Delo za vse je moralna in socialna nujnost. Skrajšanje delovnega časa s pomočjo mednarodnih pogodb je sredstvo, s katerim je pač edino mogoče odločilno vplivati na zmanjšanje brezposelnosti.
Zato je treba obžalovati nastop mnogih delodajalskih in vladnih zastopnikov na zadnji mednarodni delovni konferenci v tem vprašanju, ko so odklonili nujnost odločitve v tej važni mednarodni socialno politični stvari. Sedanji čas pa sili in splošna ljudska blaginja zahteva, da vsaj zastopniki vlad spremenijo svoje odklonilno stališče in da se 40 urni tednik čimprej mednarodno uveljavi.
Poziv!
Skupina kovinarjev JSZ na Jesenicah bo v nedeljo 15. avgusta blagoslovila in razvila svoj prapor. To bo prvi prapor Jugoslov. strok, zveze. Ta slovesnost bo praznik nas vseh. Zato naj ti velja, tovariš, tovarišica, da je tvoja navzočnost častna dolžnost. Prav tako pa tudi, da se bodo prireditev 14. in 15. t. in. udeležili tvoji svojci. Prva točka je naša delavska akademija v sobot« zvečer v našem starem domu. V nedeljo bo ob 9 sv. maša v župni cerkvi in blagoslovitev prapora pa zabijanje žebljev v prapor pred cerkvijo. Nato bo sprevod. Za žene in dekleta bo posebna skupina. Če imaš kolo, pridi s kolesom. Vsi kolesarji bodo dobili zastavice z našim znakom. Da bo šlo vse v lepem redu, se vsi držite navodil rediteljev in odkazauega prostora. Po
Vsem v vednost!
Jesenice, 9. avgusta.
Naša proslava se bo vršila v prostorih I. delavskega konsumnega društva, to je našega starega društvenega doma. V tej zvezi so začeli nekateri brezvestni ljudje trositi lažnive vestj. Odbor skupine ugotavlja, da je že pred meseci zaprosil za prostor v novem domu. Prošnjo je naslovil na SK Gorenjca. Ta je po daljšem času odgovoril, da ni merodajen. Nato sta bili dve prošnji naslovljeni na »Krekovo prosvetno društvo«, Odbor skupine ni dobil dovoljenja za uporabo prostora. Namesto pismenega odgovora, kakor smo prosili, je podal odklonilno izjavo predsednik društva tovarišu blagajniku naše skupine. Nazadnje smo napro-
sprevodu bo manifestacijsko zborovanje na dvorišču našega priljubljenega starega doma, na katerega vežejo jeseniško delavstvo spomini veselih in žalostnih dni, porazov in uspehov v delavskih borbah dolgih desetletij. Pri prireditvi se bodo prodajali naši znaki; naj ne bo nihče brez ujega. Vstopiune ne bo nobene. Tovariš! Pridi, pripelji s seboj svoje prijatelje! — Odbor skupine kovinarjev JSZ — Jesenice.
Odhod iz Ljubljane na Jesenice
v nedeljo 15. t. m. ob 6.47. — Zadnji vagoni!
sili za prostor naše I, delavsko kon-snmno društvo.
Odgovor nas vseh:	Navdušena
udeležba pri naši manifestaciji v soboto in v nedeljo!
Kongres urit. širok, inlmcimlt
Letos bo imela krščanska strokovna Internacionala vsakoletno zborovanje svojih članic 6., 7., in 8. septembra v Parizu.
Delegati bodo obširno razpravljali o delu same internacionale in o položaju krščanskih strokovnih zvez po raznih državah pa tudi o vseh tekočih in važnih mednarodnih delavskih vprašanjih. Govor bo tudi o Mednarodnem uradu dela, kjer je Krščanska strokovna internacionala letos izgubila mesto v upravnem odboru.
Iz centrale
Na okrožnico štev. 6. od 17. julija smo prejeli odgovore le od nekaterih skupin. Vse skupine, katere še niso dale zahtevanih odgovorov, naj to tiimprej store. Koledarček bo izšel le, ako bo dovolj pravočasnih naročil. Zato pohitite z odgovori!
Rudarji
Huda jama. Imamo redne sestanke prvo nedeljo v mesecu v Laškem, tretjo nedeljo pa pri Sv. Jederti. Nekateri tovariši se zavedajo važnosti teh sestankov ter jih redno obiskujejo. Drugi pa imajo vedno kake izgovore. Tovariš, pomisii, koliko dni žrtvujejo odborniki, zaupniki; koliko večernih ur prečujejo, z nočnega dela po dve uri daleč prihajajo na sestanke. To premisli in potem skleni: Uredil bom vse tako, da bom gotovo na sestanku v Laškem prvo nedeljo oziroma pri Sv. Jederti tretjo nedeljo.
Ako bo sestanek iz važnih razlogov preložen, se bo to sporočilo v Delavski Pravici ali na kak drug način.
Članarina naj se plačuje v redu. Kdor te dolžnosti ne izpolni v redu, silno ovira blagajnike.
Podporni fond plačuje večina članov, le nekateri se temu ustavljajo. Pomnimo, da bodo iz tega črpali najbednejši in da nobeden izmed nas ne ve, kdaj ga doteli nesreča. Težko je, toda dokler smo zaposleni, bomo utrpeli poleg članarine še pet dinarjev. Imamo pa veselo zavest, da smo pomagali trpečemu tovarišu in pa da iinamo nekaj pričakovati v težkih trenutkih.
Hudo-jamski rudarji pa imajo le tudi dobro lastnost. V letošnjem letu se je že parkrat pobiralo za one, ki so dalje časa bolehali. Pri zbiranju prispevkov nismo delali razlike, kljub temu, da sla tu dve organizaciji. Vsak, kdor ima socialni čut, je dal. Šo pa seveda tudi taki, ki nikoli nikomur nič ne dajo. So pravi egoisti. Mogoče pa bi tudi taki kdaj kaj rabili?
Zagorje. V nedeljo ‘22. avgusta ob 9 dopoldne se bo vršilo v dvorani Zadružnega doma za vse člane skupine zborovanje. Udeležba je obvezna za vse, tudi za apneničarje! Pride naj vsak, ki le ni službeno zadržan. Poročali in razpravljali bomo o našem mezdnem gibanju. Pride zastopnik centrale. — To bo tudi sestanek, na katerem se bomo dogovorili za zlet v Kamnik k blagoslovitvi in razvitju prapora. Kdor ima kolo, naj se do 22. t. m. odloči in prijavi tov. Zupančiču ali tov. Drnovšku. — Odbor.
Kemično delavstvo
Podgrad. Zadnja »Pravica« je poročala, da je podjetje pri povišanju plač izpustilo dve delavki, ki sta v prvih vrstah organizacije. Izpustilo je pa poleg omenjenih tudi delavca, ki je tajnik organizacije. Da je razlika za omenjenega delavca še večja, ima drugi delavec, ki vrši enako delo, 50 par višjo plačo. Zelo smešen slučaj je doživel drugi delavec, ki so od njega zahtevali nazaj že izplačani zaslužek za pogodeno večje akordno delo. — Dne 7. t. m. se je vršil sestanek, na katerem je delavstvo z zastopnikom centrale obravnavalo položaj v tovarni. Primerjalo je svoje plače z bansko uredbo o minimalnih mezdah in ugotovilo, da plače kljub povišku pri vseh ne dosegajo niti predpisanih minimalnih mezd. Sklep sestanka je bil, da bo delavstvo vztrajalo v borbi za ponovno zboljšanje plač. Borilo se bo tudi odločno, da se da zadoščenje zapostavljenim vodilnim članom. — Brezobzirno bo pa zabranilo, če bi podjetje katerega vodilnih članov organizacije hotelo odpustiti.
Kovinarji
Javornik. Tovariši! V nedeljo vsi k proslavi razvitja in blagoslovitve prapora JSZ na Jesenicah. Naj od članov naše skupine nihče ne ostane doma! — Odbor.
Velik delavski tabor pri Sv. Urhu
Nad 2000 udeležencev
Lekarna Žabkar
oddaja zdravila za Bratovsko skladnico in za vse bolniške blagajne
Proti pričakovanju je delavski tabor, ki ga je priredila skupina papirničarjev JSZ v Vevčah, nad vse lepo uspel. Po pripravah v soboto, pri postavljanju mlajev, oltarja, tribune in drugega so zvečer zagoreli kresovi po bližnjih hribih, ki so jih zakurili fantje KDM iz Sostrega in Zaloga. V nedeljo zjutraj je zaigrala delavska godba iz D. M. Polja budnico.
Kmalu so se začeli zbirati udeleženci iz vseh bližnjih krajev. V Vevčah smo z godbo sprejeli okoli 250 gostov iz kamniške okolice in iz Ljubljane. Razvila se je dolga povorka na zbirališče v Zadvor, kjer se je razvil sprevod s skupinsko zastavo na čelu proti Sv. Urhu. V sprevodu je korakalo nad 1500 tovarišev in tovarišic. Medtem pa se jih je že tudi mnogo zbralo pri Sv. Urhu, tako da lahko mirno trdimo, da je bilo navzočih nad 2000 ljudi.
Takoj po prihodu na prijazni hribček se je pričela sv. maša, ki jo je daroval g. Terčelj iz Ljubljane. Pri maši je bilo ljudsko petje, ki sta ga vodila godba in pevski zbor »Sostro«. V pridigi je g. Terčelj primerjal današnje družabno življenje in njegova trenja z viharjem v gozdu, ki sicer napravi škodo, pa ima to dobro stran, da uniči in polomi vse, kar je trhlega in gnilega. Prav tako je danes treba uničiti in odžagati vse, kar je gnilo v družbi. In prav krščanski delavci so poklicani, da vrše veliko delo prenovitve.
Po sv. maši se je vršilo zborovanje, na katerem je govoril prvi dr. Andrej Gosar o temeljnih načelih krščanskega socialnega gibanja. Naše gospodarsko in družabno življenje je danes zelo zapleteno. Naša načela in papeške okrožnice nam dovoljujejo, da gremo v svojih zahtevah do skrajne meje, ki je še pametna. Nismo za to, da bi zavladal delavec nad drugimi stanovi, smo pa za to, da smo enakovreden sloj z drugimi v človeški družbi. Privatna lastnina ni nekaj absolutno vsemogočnega in neizpre-
menljivega in ne sme biti nikdar neomejena. Po človeških potrebah naj se ravna, ne pa po sebičnih gonih nekaterih. — Za svoja izvajanja, ki so bila za nekatere poslušalce včasih precej težka, je žel hvaležno priznanje.
Drugi je govoril naš tov. Pavšič o krščanski delavski mladini. Orisal je napake današnje vzgoje v šoli in naprej v politiki, kjer se mlad človek zastruplja in odvrača od plodnega sodelovanja za procvit Človeške družbe. Zahtevamo preporod naše mladinske vzgoje in s tem tudi družabnega življenja.
Tov. J u r a č iz Celja pa je bil zaradi izčrpanja snovi po prvih dveh govornikih bolj kratek. Komentiral je vpliv padlih besedi na mišljenje navzočih. Ne smemo biti čenče, ampak pojdimo na delo. Noče reči, da JSZ ne dela, ampak da je potreba še mnogo večja po dobrih delavcih. Vsakdo je dolžan delati, četudi je njegova eksistenca že zadovoljiva.
Zborovanje so pozdravili tov. Srečko Žumer za centralo, tov. Dacar za skupino Tržič, tov. Stare za kovinarje iz Kamnika. Za vse govore je bil nameščen mikrofonski prenos, da so vsi dobro slišali govornike. Po zborovanju in kosilu so si gostje ogledali tovarno v Vevčah in po kratkem oddihu zopet odšli na svoje domove. Popoldne se je vršila preprosta zabava na prijaznem vrtu gostilne g. Gašperlina poleg tovarne, ki je bila prav dobro obiskana.
Naj ta manifestacija delavske misli ostane v vseh živa, močna in dejavna. Besedam naj sledi delo v organizaciji.
Tabor je napravil na javnost močan vtis in so o njem govorili prav povsod. Tudi časopisje ni moglo preko tega dogodka. To nam je jasen dokaz, da se delavstvo uveljavlja le v skupnosti in v pridnem in požrtvovalnem delu. Če ni organizirano, ga nihče ne upošteva, če se javno ne pokaže, nihče ne ve za njegove zahteve in želje. Le tako naprej! V skupnosti je naša moč!
Seširjeiro" delavstvo je zborovalo
ff
V sredo 4. t. m. se je vršil sestanek delavstva tovarne »šešir«. Sestanek je otvoril in vodil tov. Sever. Sestanek je bil sklican radi bližajočih se pogajanj za zvišanje mezd in pa da se delavstvo pouči o dosedanjih korakih v tem pravcu. Tovariš Sever nam je v svojem poročilu pokazal dosedanji potek, obenem pa tudi očrtal smernice za bodoče. Delavstvo je odobrilo delo zaupnikov in odbora.
Obenem se je tov. Sever dotaknil he-dukcij. Poudarjal je, da se zaupniški in skupinski odbor nista in se tudi v bodoče ne bosta spuščala v razne zanke, ki jih jima nastavljajo. To se pravi, da odklanjata poimenske predloge za odpust. Za nas je merodajno socialno stanje in doba zaposlitve; to pa ne glede na oddelek.
Centralo JSZ je zastopal tov. Grošelj. V svojem govoru je zlasti poudarjal, da je pri mezdnem gibanju predvsem potrebna skupnost vsega delavstva. Obravnaval je ankete na banski upravi za
določitev najnižjih mezd, Z odobravanjem je bilo sprejeto poročilo o stališču, katerega je zavzela naša JSZ.
Iz vsega tega se jasno vidi, da je JSZ najbolj dosledna svobodna strokovna organizacija za pravice delavstva. Onim pa,
ki so kakorkoli pripomogli do te odredbe: »Po delu vas sodimo!« Nad vse zanimivo je, da spadamo klobučarji in mar-ineladarji skupaj.
Udeležba na sestanku je bila srednja, največ je manjkalo onih tovarišev in tovarišic, ki drugače ne zamude nobene parade ne blizu ne daleč Tovariši in tovarišice, najprej in predvsem rešujmo svoje stanovske težnje, potem pride šele drugo!
Vsemu delavstvu »šeširja« pa tole: Bodimo budno na straži! Marsikaj Se dela, da bi se naš položaj v tovarni poslabšal. Zato odprimo dobro oči, da bomo dobro videli! - Delavec.
Zakaj toliko zavlačevanja
Lesno delavstvo
Dovže pri Slovenjgradcu. Tukajšnje delavstvo se je začelo dramiti iz dolgoletnega nezanimanja za svoje delavske zadeve. Delavci so spoznali, da se bodo
Maribor, 7. avg.
Že meseca aprila je mariborski občinski svet izglasoval nov »službeni red« za stalne mestne delavce. »Slovenec« in »Delavska Fronta« sta takoj po sprejetju tega službenega reda obširno poročala o tej novi pridobitvi delavstva mariborske mestne občine. Kakor je sklenil mariborski občinski svet, je stopil ta službeni red v veljavo že s 1. aprilom 1937. V tekočem proračunu je že tudi zvišana postavka za delavske plače.
Do danes pa se pri mestnih podjetjih še ni nič izvršilo, kar bi značilo, da se bo sprejeti službeni red res izvajal. De-
morali za svoje reči sami pobrigati. Izkušnje so jim pokazale, da jim v potrebi nihče ne pomaga, če si ne pomagajo sami. Zato so se začeli organizirati v svobodni delavski in krščanski strokovni organizaciji Jugoslovanski strokovni zvezi. Tudi pri nas so se ponujali tisti, katerih namen je razbijati in slabiti staro dr. Krekovo trdnjavo in s tem ubiti svobodno krščansko delavsko gibanje. Vendar se naše delavstvo ni moglo vneti za tako organizacijo, o kateri ne ve, ali bo jutri še obstojala, ali pa jo bodo njeni lastni očetje zadavili. Delavci so šli tja, kjer je pravi delavski duh in kjer so tudi vsi zavedni in nesebični krščanski strokovničarji. Odločili smo se, na nas samih pa je, da bo naša organizacija dobro uspevala, kar bo koristno za nas same in za vse delavstvo v našem kraju. — Tovariši, storimo vsi svojo delavsko dolžnost!
lavci sprašujejo, kdaj se bo to začelo izvajati. Tisti pa, ki razmere samoupravnih občin bolj temeljilo poznajo, pa pravijo, da imamo samoupravo občin samo še na papirju. Vsak akt mora vandrati preko Ljubljane v Belgrad.
Merodajne gospode pri mestni občini pa prosimo, da skušajo ob priliki povprašati, kje in kdo zavlačuje in zakaj zavlačuje? — Mestni delavci.
Zaposlitev v Sloveniji
V juliju 1937 je bilo pri OUZD v Ljubljani zavarovanih povprečno 100.862 delavcev, in sicer 65.382 moških in 35.480 ženskih delavcev. Letna razlika znaša + 11.123 zavarovancev, od katerih odpade + 8949 na moške in + 2174 na ženske. — Zadnjikrat je bilo prekoračeno povprečno število 100.000 zavarovancev v septembru 1930.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je dosegla v tem mesecu 23.80 din in znaša prirast v primerjavi z julijem:
1933	-f	0.44	din
1934	+	1.23	din
1935	+	1.61	din
1936	+	1.22	din
Celokupna dnevna zavarovana mezda
je narasla za 374.153.60 din in dosegla 2,400.8*22.80 din. Celokupno zavarovano delavstvo je v juliju 1937 zaslužilo vsak dan približno 374.000 din več nego v istem mesecu lani.
Število bolnikov je padlo v primerjavi z istim mesecem lanskega leta za -157 ali -0.50%.
Obisk pri štajerskih strokovničarjih
Mi Gorenjci čestokrat kaj radi rečemo kakšno zabavljivko na račun Štajercev. In to često neupravičeno. Pred kratkim smo bili na obisku pri štajerskih strokovničarjih, ki so nas zelo ljubeznivo sprejeli.
Tokrat smo imeli priliko, ogledati si njihovo gospodarstvo. Priznati moram, da se to delavstvo, ki je zaposleno v lesni industriji na škofijskih posestvih, dobro zaveda starega slovenskega pregovora, ki pravi: »Toliko veljaš, kolikor imaš.« la stari pregovor danes še v polni meri velja. Če primerjamo to delavstvo po številu, kar ga je zaposlenega v tej industriji, in pa delavstvo, ki je zaposleno po drugih industrijskih krajih, prav posebno še delavstvo, ki je zaposleno v kranjski tekstilni industriji, moramo priznati, da so po številu zelo majhni. Ako pa začnemo pregledovati njihovo delo v organizaciji in na gospodarskem polju, moramo pa priznati, da mnogo nadkriljujejo kranjsko delavstvo.
Najprej poglejmo v strokovno organizacijo: v obeh lesnih obratih v Na-zarjih je zaposlenih preko 200 delavcev, in to delavstvo je 100% organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi. Dobro se zavedajo, da si bodo le s strokovno organizacijo izboljšali socialni in gmotni položaj.
Io stanovsko zavedno delavstvo se je hotelo osvoboditi tudi v gospodarskem pogledu. Zato si je pred dobrimi petimi leti zamislilo svoj lastni konzum. In to prav v letih, ko je vladala v lesni industriji največja kriza. Niso se strašili težav, ki so se jim stavile na pot. Ustanovili so samostojen delavski konzum. Za težave, ki so jih v začetku imeli, vedo najbolj oni sami. Prebrodili so srečno vse in sedaj imajo boljše čase. V veliki meri se ima delavstvo za svoj razmeroma ugoden položaj zahvaliti ravnatelju škofijskih posestev ing. Žumru.
To delavstvo si je z vztrajnim delom priborilo veljavo in ugled v lastnem okraju in tudi izven domačega okraja. Danes s ponosom gledajo na svoj dobro uspevajoči konzum.
Tovariši-ce, kdaj bomo mi dorasli v stanovski zavesti tako, kakor so že naši tovariši Štajerci! Ni dovolj, da delamo tujemu kapitalu, ki nas izmozgava, koli-likor nas more, in krši naše socialne zakone, kjerkoli jih le more. Potem pa še nosimo svoj tako težko prisluženi denar tistim, ki nas ob vsaki priliki bijejo v obraz in nam izpodmikajo tla samostojnosti. —- Kdaj bomo mi tako zrasli v stanovski zavesti, da se bomo sami gospodarsko popolnoma osamosvojili? Le mi sami smo tisti, ki se bomo rešili iz tega mizernega stanja. Na vsak način mora delavstvo dobiti vpliv na javno gospodarsko življenje. To bomo dosegli šele takrat, kadar se gospodarsko popolnoma osamosvojimo. Zato moramo zastaviti vse svoje sile, da bo naše delavsko zadružništvo čimbolj napredovalo.
Ne pozabimo starega pregovora: Kolikor imaš, toliko veljaš.
Zorman Rudolf, Šenčur pri Kranju.
Razno iz delavskega življenja
Slovaška krščanska soc. strokovna zveza v Bratislavi je proslavila 15-letnico, odkar je imela blagoslovljeno svojo prvo zastavo. Te proslave se je udeležil tudi njen zvezni tajnik in narodni poslanec R. Čavojsky, ki je poudarjal, da spadajo v vrste kršč. soc. del. gibanja samo ljudje čistih značajev, ni pa mesta za take, ki stavljajo svoje osebne koristi nad koristi splošnosti.
Natakarji v Skopiju so več dni stavkali, ker delodajalci niso hoteli zvišati plač in pristati na sklenitev kolektivne pogodbe. Vendar niso bili dobro pripravljeni in prav organizirani. Stavka je propadla in uslužbenci so se vrnili na posel pod prejšnjimi in še slabšimi delovnimi pogoji.
Delavska pravica
lihaja vsak četrtek popoldne, v slučaju prašnika dan prej • Uredništvo In uprava: Mlklollčeva c. 22 I • Nefrankirana pisma te ne spreiemajo • Oglasi, reklamacije la naročnina na uoravo: Miklošičeva cesta 22,1 • Oglati po ceniku • Telefon na • številka čekovnega računa I4.M0
Posamezna ilevllka Din 1'— • Cena: za 1 mesec Din 4-—, za četrt leta Din 14.—, za pol lata Din 2t*—, za celo leto Din 40-—; za inozemstvo stane mesečno Din 7'—
Ur e) u j e in za urednlitvo odgovarja Lombardo Peter • Izdaja za koazordl Delavske Pravice S. Žumer • la Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč
Zvestemu prijatelju
t Feliks Svetlin
Presenetila me je novica o njegovi prerani smrti. Smrt zaradi proletarske bolezni — jetike! Dobil jo je kot toliko delavcev zaradi preslabih razmer, saj so zdravniki izjavili, da je zbolel, ker je bil preslabo hranjen. Kaj moremo drugega priCakovati od mesečne plače 600—800 dinarjev, če je vrhu tega Se žena bolna in jo je treba dve leti zdraviti...
Z njim lega v grob kos zgodovine celjskega kršČansko-socialističnega po-kreta, Krekove, njenega tamburaškega in dramatskega odseka, celjske JSZ. V grob lega moj desetletni zvesti prijatelj, ki mi je stal ob strani z vedro, dobro besedo v najtežjih urah. Pred 10 leti sva se spoznala po burni Veliki nedelji. Na predavanjih in izletih sva se prijateljsko vzljubila. Delala sva načrte za krsčansko-socialistično borbo, se vzpodbujala, podpirala tolažila. Mlajši morda tega ne vedo a dobro vem, da ne bi bilo v celjski strokovni in Krekovi toliko uspehov, da ne bi bile njene prireditve in izleti tako številno obiskani, če ne bi bilo vsepovsod tam šaljivega, nikdar utrujenega Feliksa. Kolikokrat smo skupaj kurili kresove pred našimi tabori! Kolikokrat je s svojini humorjem vabil na igre, večere, prireditve!
Bil je zvest proletarec, ne, po družbeni pripadnosti, temveč po mišljenju in življenju. Nikdar ni silil v višje kroge in tam iskal družbe in zaslužka, nikdar se ni prodal, čeprav bi to lahko storil pri svojih talentih, ampak je ostal vedno v boju, ostal proletarec. Skrbno je zasledoval socialne boje doma. in drugje. Bolel ga je poraz dunajskega delovnega ljudstva, v svoji revščini je pomagal preganjanim.
»Še bom vstal, da le mine avgustova vročina,« to je bilo njegovo upanje, to mi je povedal skoraj kot zadnje pri slovesu. Že takrat sem mislil in danes odkrito povem, da tega nisem verjel, ampak da ga bo ta vročina pobrala. Vstal boš, sem si mislil, a k boljšemu življenju, kjer ni bede, joka, žalovanja, temveč plačilo za Tvoje zvesto prepričanje in ne-omadeževano življenje. Pripomnim naj . svojcem v tolažbo in prijateljem v opomin, da je umrl previden, vdan v božjo voljo, žalosten sicer, a v upanju na boljše življenje tam, in v boljše tukaj, če si ga bomo znali in hoteli priboriti.
Počivaj v miru, ljubi prijatelj, v domači zemlji.. Pred sedmimi leti sva se veselila na novi maši, lani žalovala ob pogrebu moj« sestre, letos pa prosiva eden za drugega. Ti za nas, da ostanemo neomajno to, kar smo. Celjski Krekovci! Postavimo mu v srcu spomenik, tak, da mu sleherni skuša biti v zvestobi do krščanskega socializma vedno enak. — Naj počiva v miru! — Tvoj prijatelj kaplan France.
Uspeh zavednega delavstva
Kovinarji v Guštanju so sklenili v torek 10. t. m. zelo dobro kolektivno pogodbo. Pogajanja so trajala dva dni in bila zaključena z delavskim zborovanjem, ki je odobrilo sklep nove kolektivne pogodbe. Podrobno bomo poročali prihodnjič.
Shodi, sestanki
Stahovica. Članski sestanek naše skupine se bo vršil v nedeljo 15. t. m. po deveti sv. maši v gostilni Rebernik v Zagorici. Vsi tovariši naj se zanesljivo udeleže tudi sv. maše, ki se bo darovala za našo skupino tega dne ob 9. Maša bo v nedeljo namesto v ponedeljek, ko je praznik sv. Roka. Iskreno so vabljeni, da pridejo k maši in na sestanek tudi tovariši iz Crne. — Odbor.
GOSPODARSTVO
g Ureditev naše denarne krize, o kateri so že veliko govorili je še vedno predmet »proučevanja«. Sedaj sta se podala na pot zbiranja podatkov ravnatelj in podravnatelj Narodne banke. Najprej nameravajo »ozdraviti« Prvo hrvatsko hranilnico v Zagrebu, potem pa da bodo prišli na vrsto drugi denarni zavodi na Hrvatekem in v Sloveniji. Kajti to vprašanje je prav za prav le nekak c*p(rečan-slric problem. V drugih delih države se je namreč gospodarski položaj že tako zboljšal, da denarne krize, kakor jo čutimo še vedno pri nas in na Hrvatskem, ni več. Mnogi mislijo, da se prav radi tega to vprašanje ne pomakne z mrtve točke.
g Zelo ugodno sliko denarnih zavodov naših samoupravnih ustanov so podali zastopniki teh zavodov na sestanku slovenskih hranilnic v Ljubljani. Prisostvovala sta mu ravnatelj dn podravnatelj Narodne banke iz Belgrada. Poročali 60, kako se ti zavodi ozdravljajo in prihajajo 6pet k normalnemu poslovanju. Vendar ostaja steber našega narodnega gospodarstva, to so naše zadruge, še vedno v hudi stiski. Kdaj se bo tudi tu obrnilo na boljše?
Hipotekarna banka je postala ena najmočnejših bank v naši državi. Stanje koncem meseca junija je bilo tole: Gotovine je imela banka 803 milijone. Lani istega meseca samo 624, 1. 1932. pa celo samo 60 milijonov din. Vloge na vložne knjižice so znašale 1344 milijonov (lani 1192), vloge na tekoči račun pa 620 (lani 395). Fondi in kapitali javnih ustanov so znašali 2290 milijonov (lani 1894). Iz teh podatkov je razvidno, s kako velikimi in likvidnimi denarnimi sredstvi razpolaga ta banka. Sama ta banka, v katero se steka tudi velik del slovenskega denarja, bi zmogla posojilo, s katerim bi si pomagalo naše zadružništvo spet na noge. Banka ima velika posojila naložena v južnih krajih naše države, dočim do sedaj Slovenija od te skupne državne ustanove ni imela skoraj nobene koristi.
g Za našo pšenico se inozemstvo zelo zanima. Avstrija bi jo rada hotela dobiti 5000, Nemčija pa celo 10.000 vagonov. ‘Za dobave pa se ipotegujeta tudi 'Češkoslovaška in Francija. Ker letošnji pridelek ne bo večji, temveč ponekod celo manjši od lanskega, je cena pšenice čvrsta. Lani v tem času je bila cena 125 do 130 za 100 kg, sedaj pa je 185 do 190 din.
g Moka se bo podražila. Lastniki mlinov so sklenili povišati ceno moke za kakih 25 odstotkov, kakor se glase poročila. Povišanje cen utemeljujejo s tem, da so v svojih .kalkulacijah predvidevali ceno pšenice v tem času samo na 150 din za 100 kg. Ce se bo ta sklep res izvršil, potem je 'popolnoma gotovo, da se bo podražil tudi kruh pri pekih. Povišanja teh cen bodo zopet v prvi vrsti močno prizadela delavske in nameščenske žepe.
g Cena zemljišč v Vojvodini hitro raste. Vzrok je v skoku cen poljedelskih proizvodov in v ugodnih letinah. V Banatu je jutro orne zemlje 12 do 15.000 din, v bližini mest pa celo 18 do 20.000 din, v Bački pa je izpod 18.000 din ne glede na lego ni dobiti. Še 1933 si lahko kupil v Vojvodini po 3500 din za jutro, kolikor si hotel. Tedaj so jo kupovali povečini ljudje iz mest, obrtniki in trgovci. Posebno žitnega trgovca gotovo ni danes skoraj nobenega v Vojvodini, ki ne bi imel vsaj 100 oralov zemlje. Nekateri so postali pravi graščaki. Zemlje imajo toliko, kolikor je po zakonu o agrarni reformi sploh smejo imeti. Sedaj kupujejo zemljo največ Madžari in Nemci.
Tovarno umetne svile namerava zgraditi v Jugoslaviji največja italijanska firma umetne svile »Viscosa«. Zgradba tovarne bi stala kakih 13 milijonov din.
Svoj les hočejo imeti Italijani. Napravili so načrt, po katerem bi Italija zmogla v 20 letih zasaditi tolike gozdove, da bi krila vse svoje potrebe. Izvedba načrta bi veljala 2 milijardi lir.
g Nemčija nima železa. Te dni smo slišali, da je nemška vlada izdala prav
nepričakovano odredbo. V6a podjetja, ki le malo dišijo po železu, je podržavila. Že po imenu novo ustanovljene družbe se vidi, kaj je vzrok teinu skoraj »boljše-viškemiu« odloku. ^Državno podjetje za železo — Hermann Goring« pomeni skrajni napor nemškega režima, da si zagotovi najvažnejšo surovino, katero rabi za svoje orjaške oboroževalnie načrte. Ker se tudi druge države oborožujejo in je povpraševanje ipo železu silno veliko, Nemčija pa ga ne more plačati tako ugodno kot druge države, je prišel v hudo nevarnost celoten nemški oboroževalni načrt. Zato se je Nemčija tudi tako potegovala za generala Franca in stalno zahtevala, da zavzame baskiške železne rudnike ter da ji tudi iz teh rudnikov, kakor iz maroških, daje vso rudo. Pri tem pa je naletela na Anglijo, ki je dosedaj dobivala železno rudo od tod. Le-ta pa je dala vedeti Nemčiji in Francu, da si baskiškega železa ne pusti vzeti pod nobenim pogojem. Nemčija si tudi priza-
deva drugod defciti železo. Posebno pozornost posveča zadnji čas naši državi. Mikajo jo velike zaloge po Bosni in Srbiji. Gotovo se ne bo pustilo, da bi tuj kapital še bolj prodrl v naše gospodarstvo in izrabljal naše naravne zaklade za svoje namene, za katere ni gotovo, da se bodo vedno skladali z našimi splošnimi narodnimi dn državnimi interesi.
g Nemško oboroževanje zadnja leta narašča v silnem obsegu. Tako je izdala Nemčija 1. 1933-34 3 milijarde mark, leta 1934-35 5 in pol, l. 1935-36 10, 1. 1936-37 pa 12 milijard in 600 milijonov mark. Poleg tega vzdržuje država še vse napadalne oddelke narodno socialistične stranke, kar jo stane vsako leto okoli 1 milijarde mark. Preračunano v dinarje so to astronomske vsote.
g Obvezno oddajanje pšenice in rži državi je odredila nemška vlada. Kmetje smejo pridržati za svojo uporabo le toliko žita, kolikor ga rabijo za 6vojo rodbino. Država plačuje žito po najnižjih cenah. Nemško časopisje pa 6eveda piše, kako so kmetje zadovoljni in navdušeni za Hitlerja.
Doma in po svetu
Za 60 milijonov škode so povzročila v Sloveniji zadnja neurja, kakor je razglasila banska uprava v Ljubljani. Izšli so pozivi, naj tudi zasebniki pomagajo prizadetim krajem. Gotovo pa bosta morali v prvi vrsti pomagati država in banovina.
Razbijanje izložbenih oken je nastalo v Dubrovniku ob priliki proslave dr. Mačkovega godovnega in rojstnega dneva. Nekateri trgovci in hišni posestniki niso hoteli razobesiti hrvatskih zastav. Demonstranti so jim razbili izložbe in okna na hišah. Poročajo, da taki nastopi ne vplivajo dobro na tujski promet v teh krajih.
Romunski kralj Karol se je mudil teden dni v Jugoslaviji. Bil je na obisku pri knezu Pavlu na Brdu in pri kralju Petru na Bledu. Nato pa se je podal na morje, kjer je obiskal kraljico Marijo. Med obiskom so bila tudi posvetovanja o zunanji politiki držav Male zveze.
Močno vlado pripravljajo že dalje časa v Romuniji. Ta vlada naj bi spremenila ustavo in izvedla volitve. Kombinacije se delajo z vsemi mogočimi strankami, le največja — ljudska kmečka stranka — se prav malo omenja. Ta stranka hoče temeljite reforme v korist kmeta in vsega delovnega ljudstva ter pravo demokracijo, medtem ko se je vseh drugih romunskih strank precej prijela fašistična miselnost, kakor vseh meščanskih strank po drugih državah. Tako zvana ljudska krščansko-socialna stranka se je vsa predala tej fašistični miselnosti.
Zbližanje med Italijo in Anglijo je, kakor poročajo, na dobrem potu. Sedaj je italijanski poslanik v Parizu povabil tudi Francijo k razgovorom. Nekateri so že mislili, da bo Anglija sama na svoj račun uredila z Italijo vsa sporna vprašanja. Sedaj pa se vidi, da Anglija in Francija v veliki politiki še vedno tesno sodelujeta. Italija se je k temu koraku morala odločiti, ker bi sicer prišla v odprto nasprotje z Anglijo in Francijo v vseh zadevah, ki so zvezane s španskim in sredozemskim vprašanjem.
Angleški poslanik v Rimu in italijanski poslanik v Londonu sta odpotovala vsak v svojo državo, da poročata vladi o dosedanjih razgovorih in da dobita nova navodila za nadaljnje razgovore.
Nemške časnikarje je začela izganjati Anglija. Javnosti sicer še niso sporočili vzroke izgona. Govori pa se, da je vzrok v tem, ker so časnikarji poleg svojega službenega posla opravljali tudi službo pomočnikov in učiteljev angleških fašistov in se vtikali v angleško notranjo politiko.
Španska železna ruda je nekako »likvidirana«. Angleške in nemške tvrdke
bodo sporazumno uredile to vprašanje za zeleno mizo.
Katoliški dnevi v Nemčiji so privabili v staro katoliško mesto Aachen ob Renu v 14 dneh nad 800.000 vernih nemških katoličanov, čeprav jih vsa uradna Nemčija gleda postrani.
Čiščenje v Rusiji se nadaljuje. Poročajo, da so odstranili večje število višjih poveljnikov vojnega brodovja na Daljnem vzhodu in v Kronstadtu. — 122 delavcev neke konzervne tovarne so obsodili na smrt. Obtoženi so bili. da so de-vali v konzerve strupene bacile.
Odbor Zveze narodov za mandate je začel razpravo o angleškem predlogu glede razdelitve Palestine na tri dele: arabskega, judovskega in angleškega. Arabci iz Palestine so mu poslali spomenico, kjer odločno zavračajo vsako razdeljevanje dežele in zahtevajo, da se vsa prepusti njim, judje pa naj gredo z Angleži vred, od koder so prišli. Judje še niso rekli zadnje besede, a kaže, da bi bili nazadnje le zadovoljni, če bi obveljal angleški načrt, kar je verjetno, da bo. Sklepali bodo pa o tem na svetovnem judovskem zboru, ki bo v Švici.
Svetovni judovski kongres je sklenil odkloniti angleški predlog o razdelitvi Palestine. V resoluciji pravijo, da je Anglija prelomila med vojno dano besedo, da bo dala judom njihovo domovino v svobodno upravo.
Judom v Nemčiji so prepovedali trgovati z radio-aparati.
Francoski manevri se odigravajo na italijanski meji. — Prisostvuje jim tudi večje število oficirjev jugoslovanske armade.
Avstrijski manevri se vrše na Spodnjem Avstrijskem v bližini češkoslovaške meje. To so največji manevri samostojne avstrijske republike.
Italijanski manevri so se začeli te dni na Siciliji. Sodelujejo vse vrste orožja in vojaških edinic: suhozemska vojska, mornarica in zračne sile. Manevrov se udeležuje tudi Mussolini.
V Abesinijo bodo naselili v prihodnjih 6 letih 1000 italijanskih družin. Poročila ne omenjajo, če bodo ta naseljevanja prostovoljna, ali prisiljena.
Kolonije zahteva še vedno Nemčija, tako je izjavil nemški poslanik v Združenih državah pred 20.000 Nemci, ki so proslavljali nemški dan.
Kitajski narodni obrambni svet razpravlja o pripravah za vojno proti Japoncem. Ugotovil je, da more Kitajska postaviti na noge 40 milijonsko armado, če bo imela za vse dovolj orožja. Kitajci in tudi Japonci kupujejo velike množine orožja v Ameriki. Kitajska se še vedno pogaja z angleškimi kapitalisti za posojilo. Japonske čete pa nezadržno zasedajo severno Kitajsko.
Razno
Obletnico smrti Mihe Moskerca smo imeli v Ljubljani v sredo 11. t. m. Ob tej priliki je bila ob pol 7 zjutraj v^ frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Križa inaša zadušnica za pokojnega tovariša.
Akademski kulturno-socialni teden
se vrši od 10. do 15. t. m. v Bohinju. Predavajo: dr. Gosar, prof. Šolar, ing. Žumer, dr. Mohorič, prof. Terčelj, prof. Koblar, in drugi. O poteku bomo poročali. Priglasilo se jih je več kot 200. Tako številne udeležbe že več let ni bilo na poletnih zborovanjih katoliških študentov.
Na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 12. septembra bo v posebnem paviljonu »G« tudi misijonska razstava. Na tej razstavi bo misijonsko delo naših misijonarjev prikazano čisto po naravi in življenju. Obiščite to razstavo!
Skupina kovinarjev JSZ v Kamniku
bo priredila
blagoslovitev in razvitje prapora
v nedeljo 29. avgusta v Kamniku.
I	Spored:
V soboto 28. avgusta: Ob 21 podoknica kumici.
V nedeljo 29. avgusta: Ob pol9 zbiranje v Mestnem parku; sprejem gostov. Ob 9 sv. maša v farni cerkvi. Ljudsko petje z godbo^ Po sv. maši blagoslovitev in zabijanje žebljev v prapor pred cerkvijo. Sprevod v Mestni park. Zborovanje. Govorijo:	tov.	Žumer Srečko, Francka
Bergantova in dr. Andrej Gosar. — Popoldne razvedrilo v Mestnem parku.
Sodeluje mengeška godba.
Vstopnine ni.
Javno vprašanje
n
a'
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je poslal uredništvu s prošnjo za objavo tale odgovor:
»Vljudno prosimo, da objavite na Vaš Članek z naslovom »Javno .vprašanje« z dne 29. julija 1937 na str. 4 sle- ‘ deči odgovor:
Nameščencem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je prepovedano uporabljati uradni telefon v privatne namene. Ni pa prepovedano posluževati se uradnega telefona nameščencem, zlasti še funkcionarjem strokovnih organizacij, za razgovore v strokovnih zadevah. — Okrožni urad namreč želi, da se njegovi nameščenci aktivno udejstvujejo v delavskih in nameščenskih organizacijah in sploh v javnem življenju, ker s tem koristijo delavstvu in zavarovanju. O zlo-
rabi telefona v takih primerih torej ne more biti govora.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev.
Ravnatelj: dr. Kuhelj.«
Ponovno navajamo odstavek iz okrožnice št. 7/37 Zveze združenih delavcev z dne 17. junija t. 1.: »Telefon! Zaenkrat centrala še nima svojega telefona, ker so na naši progi zasedene vse telefonske linije. V dopoldanskih urah se obračajto na tov. Preželj Franceta ali Smersu Rudolfa — Okrožni urad, telefonska štev. 26-81, v popoldanskih urah pa kličite tajništvo JRZ, telefon št. 37-70.«
Vprašanje je bilo stavljeno upravnemu odboru OUZD in njegovemu predsedniku g. Francu Kremžarju, »ali mu je znano, da se uradui telefon aavoda siste-
3
Iz naših krajev
Celje. V nedeljo bo peljal mestni avtobus člane in prijatelje Jugoslovanske strokovne zveze na Jesenice k blagoslovitvi prapora. Vsa pojasnila glede izleta dobijo izletniki pri tov. Hočevarju ali Debeljaku. —Lepaki za Jesenice, ki smo jih dali nalepiti v Celju, so šli nekomu na živce. Mi imamo na vseh straneh >pri-jatelje« in tako je res težko reči, kdo je uporabil stari način »borbe«. To omenjamo le mimogrede, sicer pa smo veseli; da nas bo šlo iz Celja na Jesenice lepo število.
Kočevje. Lepak za tebor pri Sv. Urhu v Dobrunjah je padel sredi belega dneva kot žrtev zagrizene nestrpnosti. Dne 2. avgusta je bil nalepljen na vrata prosvetnega društva v Kočevju. Ker smo člani JSZ po večini tudi člani Slov. kat. prosvetnega društva, se nam je zdel to najbolj primeren prostor. Mislili smo, da ne bo povzročal glavobola našim nasprotnikom. A žal ni bil na tem mestu niti svojih 24 ur. Že drugi dan, 3. avgusta, ga je »nekdo« njed 12. in '13, uro neusmir Ijeno odstranil in ga vrgel v škaf vode pri 5 metrov oddaljenem vodnjaku. To je dokaz in izpričevalo izobrazbe in kulture naših nasprotnikov!
Huda jama — Laško. Odbor skupine je sklenil, da se udeleži v deputacijah vseh prireditev skupin JSZ, in to v Vevčah, na Jesenicah in v Kamniku. Vsi pa, ki l)omo morali ostati doma, želimo našim agilnim strokovnim pobornikom širom naše domovine na njih prireditvah najlepših uspehov! — Tabor na Govoah smo, kakor je bilo že itak objavljeno v zadnji >Pravici«, morali iz važnih razlogov preložiti, ter se bo najibrže vršil v nedeljo 5. septembra t. 1. Točem datum bomo objavili pravočasno v naši »Del. Pravici« ter že sedaj apeliramo na vse okoliške rudarske in druge strokovne skupine, da poskrbe za čini častnejšo udeležbo tabora na prijaznih Govcah. Najbližja pot je iz postaje Laško ali Rimske Toplice preko Sv. Jederti. Toraj tovariši, na svidenje takrat, da tako pokažemo našo kremenito značajnost in moč ter si naberemo novih sil za širjenje naše krščansko socialistične ideje.
Huda jama. Ponesrečil se je naš član, tovariš Kajtna Alojz, in sicer izven službe. Po šihtu ga je pri mlačvi zgrabila mlatilnica, ki mu je težko poškodovala desno roko. Nahaja se v obupnem stanju v celjski bolnišnici, doma pa v skrbeh za rednika-očeta dveh otrok joče uboga žena. Želimo mu skorajšnjega okrevanja, da bi mogel delati vsaj kako lažje
opravilo. Sorodnikom Ln prizadeti družini pa izražamo globoko sočutje. — Rudarji.
Škofja Loka. — Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem delavstvu tovarne »Sešir«, ki mi je v mojem obupnem stanju priskočilo na pomoč z izdatno podporo. Vsem darovalcem: Bog plačaj! — Peter Žirovnik.
Koliko 4ona$a uslužbenski davek?
Na podlagi podatkov finančnega ministrstva je dal uslužbenski davek v milijonih din:
1936	1935
od	državnih	nameščencev	133.0	136.4
od	zasebnih........123.5	119.2
skupaj .	256.5	255.6
Posamezne	banovine	so	plačale
uslužbenskega davka (1. pomeni državni uradniki, II. zasebni):
I. II.
1936
Belgrad	20.8	22.1
Moravska banovina 7.9 5.4
Vardarska
Zetska
Donavska
Drinska
Vrbaska
Primorska
Savska
Dravska
7.6 3.3
6.4 3.6
13.5 20.0
14.8 6.3
3.5 2.0
7.6 4.0
29.6 45.0
17.8 23.3
I. II. 1935 16.9 21.8
8.1 5.7 7.4 5.8 7.3 2.7
13.7 16.4 16.1 5.6 3.6 2.1
8.2 4.4
24.4 49.9
19.4 21.7
Priporočajo se
Markei Valentin
Cankarjeva ccsta — ter
Regovec Jerica
Obrtniška ulica trgovini in gostilna na Jesenicah
Najbolje Vas obrije j«. ostriže
Jože Noč - Javornik 190
brivec in danski frizer
Cerjj. dapiam nudim prvoyrstno železno ondulacijo.
Se toplo priporočam.
matično uporablja za privatne posle njemu podrejenih uradnikov?« In »ali smatra upravni odl>or zgoraj navedeno postopanje za zlorabo ali ne?«
Ravnateljstvo zavoda je sedaj izjavilo, da »o zlorabi telefona v takih primerih ne more biti govora«. — Prav! Vzbuja se nam le dvom, ali bi ravnateljstvo dalo tako pojasnilo tud) v primeru, če bi tako okrožnico izdalo kako drugo izmed neštetih društev, pri katerih so nameščenci OUZD člani in funkcijonarji.
V »Delavski fronti« ste se oglasila gg. Smersu in Preželj. Izražata strah, da boste zaradi »javnega vprašanja« izgu-
Za obilen obisk se priporoča
Stojan Ivan, krojaštvo
Jesenice, Obrtniška ul. 23
.fiflt sa,r in p,rokaj^y$4ec
Bernik Ivan, Jesenice
Urar in .juvellr
Ivan Levižnik, Jesenice - Kranj
Kovinarskemu delavstvu
ko vljudno priporoča modni krojač
IVAN tmt iz Javornika 180
Lastna delavnica. Cene solidne Postrežba -točnp..
Modi &t in ja
Pintar Rozika, Jesenice
Gosposvetska cesta 17
Trgovina in krojaštvo
Ivan Gogola
Jesenfce
Priporoča se trgovina z me.š. blagom
Balon Josip
Pod Možakjjo — Javornik
Trgovina z mešanim blagom
K. Rojnik, nasl.
Jesenice — Fužine
Parna pekarna
Stanko Poženel
Jesenice
Razne vrste jedače in pijače dobite najboljše v gostiln}
JANKO MULEJ • na »Borovljah«
Javornik. — Novi lokali! Solidna in točna postrežba!
Manufaktura — konfekcija
Košir Jože
Jesenice
,Cev)jarstyo
Smolej Jože, Jesenice
Gosposyetska cesta 2
Sipe in razno steklenino, ter kolesarske potrebščine nudi
zelo poceni
R. Dolinar, Jesenice
trgovina z me&anim blagom.
Marija Krašovec
Jesenice - Krekov trg
Manufaktura na obroke.
trgovina koles, šivalnih strojev, radio aparatov in vseli nadomestnih delov.
bila službo in imenujeta zato teko javno spraševanje »grdo denuncijacijo«. — 0 presveta preprostost! Še nam bi l>ilo res nerodno in hudo, če bi imenovana »socialna delavca« tako poceui prišla do mučeniškega naslova v delavskem gibanju. To bi bil tudi edinstven primer, da lastni pristaši mečejo svoje ljudi iz službe na podlagi »grdih denuacijacij«. Kaj takega se še ni zgodilo in se tudi ne ho; Smersu in Preželj naj bosta kar potolažena, brez skrbi in strahu. Vendar pa za vsak slučaj na njuno lastno željo »Delavska Pravica« in JSZ rade volje prevzemata »vso moralno odgovornost«.
Prvo delavsko konsumno društvo Jesenice
s svojimi poslovalnicami
na Javornika, Dobravi in Bledu.
Restavracija » DEŽMAN FRANC - Koroška Bela
pošta Javornik
Mesarija in prekajevalnica
Dežman Franc* Jesenice, Prešernova c. 6
Parna pekarna in slaščičarna
Pavla Arnež
Jesenice, Obrtniška 3
Z vsem, kar potrebuješ, ti postreže naša delavska
Gospodarska zadruga
T. Z. Z O. Z.
KOROŠKA BELA in JAVORNIK
Grilc Franc
trgovina z nianulakturnim blagom
Radovljica
podružnica
Javornik
Vam nudi prvovrstno blago in najnižje cene
Brezposelni
Roman
Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril
»Saj še nisi velik,« mu je rezko prestrigla besedo mati. Valjala je testo za torto. »Zato pa boš tudi vso to pohrustal,« pri tem se je nagnila preko tenke skorje testa. »Opravi se in daj, da vidim, kakšen si po zadnji plati. Pacek ti zamazani!«
Deček je pogledal očetu v obraz, toda oče se je izognil njegovemu pogledu in je upiral svoje oči na drobno ročico, ki jo je otiral z brisljo. Umil je Janku obraz in očedil njegove bele, svilene lase.
»Si vzel s sabo šolsko knjižico?« je zaklicala za dečkom mati, ko je odhajal skozi duri. »In robček?«
Deček je grdo zamomljal »da« in odkoracal preko dvorišča. Čez nekaj časa je stopil za njim oče in se aačel sprehajati po vrtu. Šel je do vrtnih vrat. Otroci so lezli po cesti, ki je žarela v soncu. Hodili so dva pa dva in y majhnih skupinah, ki so vedno spreminjale svojo obliko. K.omaj yidno so se pomikali proti kapeli vzdolž ob hribu. Ivan je lahko videl kaT pelo, ker je delala cesta na tistem kraju ovinek. Janko sam je utonil med gručo otrok- Nenadoma ga je obšlo nekaj, podobno poželenju, Živo se je razgovarjal in kretnje so mu bile v skladu z razpoloženjem. Kmalu
je bila cesta zopet prazna. Oster rob. ki ga je delala senca hiš na levi strani ceste, je bij potegnjen vzdolž levega žleba. Nič ni skalilo njegove temne barve. Nato je švignila iz hiše, v razdalji kakih sto metrov od kapele, narahlo sklonjena postava in odhitela po hribu navzgor. Prečkala je cesto in izginila med hišami. Ivan se je naslonil na vrtna vratca. Nezavestno se je nasmehnil. Obraz se mu je spremenil in ustnice so se mu zaokrožile v smehu. Ugledal je namreč starega Humphrey-a Toona, kako hiti proti cerkvi. Ob pogledu uattj SO ga jele obhajati čudne misli. Ta mož je bil vnet in goreč za vsako delo. Ob delavnikih je sleherni dan letal po vasi in bližnji okolici, po Pirleyu, Cojidorju, Tenby-ju, Pintonu ter pobiral najemnino, prodajal in kupoval hiše in posestva, seveda vse z mastnim dobičkom. Ob nedeljah se je svet zanj spremenil. Oblekel se je v praznično obleko in je ostal tej obleki zvest. Ob takih dneh je dajal vsem svojim poslom religiozni pečat. Goreče je molil, kar iskreno in zaupno. V nedeljski šoli je spodbujal otroke z istimi besedami vedno, kadar je prišla nanj vrsta, da jih nagovori.
»Pobožni bodite, dečki mladi,
da se ne ujamete v zanke hudobčeve.
Milost božja vas varovala bo, da ue omahnete jadno.«
Zadnjo vrstico je navadno zategnil zato, da bi ji dal poudarka:
»da ne omahnete jadni.«
k