Za poduk in kratek čas. Črtice iz slovanskega bojišča 7 Aziji in E^ropi. XIV. Kar so pri nas neraškutarji, 7 Istriji laboni, 7 Bosniji poturice, to so na Ogrskem tnadžaroni, slovanske izdajice. Odloživši alo^ansko čut in srce, se atulijo med tujc narode in jim hlapČujejo, zaniče^ani od vseb. Sicer se takih spačenih pok^ek povsod nabaja, nied Slo^ani pa, žali Bog, naj7eč, zlasti na Ogrskem. Tuka.j se mnogo Slo7ano7 pomagjaruje in vsi kar gorijo za: Magjarorszag ter sedaj Turka ljubijo iz 7se S7oje pameti, iz cele svnje duše in 7seh svojih moči. Še cel6 sloveuski (prekiuurski) pisani in 7 Budapeštu izhajajoci Hst: nPrijatelj, znanost iazšerjii7ajoče slo- ^enske no^ine", se je dal zvabiti med turkoljube. Urednik, g. Augustie Ioire, piše 7 šte7. 16. tako-le: ,,Te naJ7ekši lažlivec, rus (Rus), je pobiti. Ti zapelani slo^eni (Slo^eni) nemajo vee podpere. Bulgari štere so rusi šli oslobodit, se nidri ue kažejo, kak vojniki, nego sarno kak tatovi, ki robijo, deco in ženske kolejo. Na azijačkom poli so se rusi toga meseca prve dni genoli, ali toiki so jih tako pobili, ka so 150J0 lUdi zgubili; torki so koli 3000 zgtibili." Tako piše magjaro- in turkoljub ter raznaša tued prekmurske Slo^ence neresnične, popolnem lažnjive 7esti 0 sveti vojski kristijanskib Slovauov zoper mohamedausko z^erjad in turško barbarstvo. Kajti ue Rua je lažnjivec, arupak Turk, največji pa turški Muktar-paša. Ta barbar je tako aesramen, da je zadnjič iz Karsa po telegiafu med svet pogaal laž, kakor bi bil on zgubil v strašni bitki pri Avlijaru in Ala-dagbu samo 900 ljudi, med tem ko je 7seh njegovib 40000 Turko7 bilo ali poklanib in ulo^ljenih, ali razbitih in razguanih. Tako je tudi poprej legal; kajti cel6 angleške novine so poročale, da je 2.—4. oktobra palo 6000 ,,torko7" in samo 2500 nruso7". Muktar-paše^o pobitje prve dui oktobra bilo je Rusom ugoden začetek popolnega razdjauja turške 7ojske na den S7. Terezije, 15. oktobra. Ruska zmaga je tako sijajna, silo^ita in odločilna, da jo 7es 87et prizua^a, češ ali nečeš. Celo turkoljubui dnnajaki listi poročajo sledeče iz Tiflisa, gla^nega mesta ruske zaka^kazke dežele, lepe Georgije: ^glavno rnesto Tiflis je sedaj polno 7eselja in na^dušenja 7sled velike zmage, katero so niski junaki črez Turka priborili: polo^ica Muktarjeve 7ojske je pokončana, on sam je 7 pobegu 7 Kars ia Erzerum". Veliki kuez Mihael je s^ojih 70000 junako7 razdelil na 3 dele. Pr7emu je bil 7odnik geueral Rop, ki je imel po^elje na desni straui prodirati nara^noč črez planja^o proti Karsu, drngi ali srednji oddelek je 7odil general Heimann in je inarširal naprej od Subotana in Hadživali do hriba A^lijara, ki se dviga 2 uri pred Karsom med Velikim- Jagni in mod 7asjo Visinkioj in je bil močno z šancami ia kanoni za^aro^an. Na izbodu od 7asi Viainkioj se nabaja 7isok pa precej prostoren brib Aladagh; tukaj je bil turški tabor z zelenim, židanim šotorjem Muktar-paše. Tretji oddelek pod generalom Lazarjevem je pa 14. okt. že krenol na Ie7o ter marširal daleč najužni strani okoli hriba Aladagh in je 15. okt. pra7 zgodej prodrl blizti do 7a8i Viainkioj, Turkom za ledje in brbet. Lazarje? je imel telegraf za seboj potegnen in je torej bliskama knezu Mihaelu naznanil, da je srečno na s^oje mesto prišel. Sedaj da Mihael znamenje, boj se začue od 7seb strani. Kakor če se močan jez pretrga, drle so ruskc čete naprej: p»šci, kanonirji in po stiaueh konjeniki, brzi kozaki. Tu pa tam so tako naglo in tako siluo drapali naprej, da so 7se pred seboj pre^rgli in podrli; Turki še časa niso irucli, da bi svoje kanonc pra7 namerili. Najsilniši je bil general Solo7ije7 z s^ojo divizijo ka^kazkih grenadirje^; bil je namreč 25. junija z temi 7red tepen od Muktarja pred Ze^inom ter se je sedaj hotel maščevati, kar je tudi resnično in na strabo^it način stoiil. So7olije7 je torej po izsušenem koritu hudournika Mazre, ki pa samo po zimi vodo toči, 2 uri daleč na sredo med Turke 7drl skoro brez 7sake lastne zgube, ker so se njegO7i grenadirji precej lebko za skalnimi pečinami turškirn kroglam ogibali. Okoli poludae^a se 78ta7ijo pred hribom Avlijarom ter si nekoliko oddehnejo, potem pa napadnejo junaško, brabro in silno turške šance na bribu; Turki ae branijo močno pa brez uspelia; kajti 7 tem trenutku jih zgrabi tudi general Lazarje? od zaja; kmalu so Turki 7si posekani, šance 7 ruskih rokab. Tisoeeri: ura, ura, nazuanja to^arišem zmago. Ia zmaga je bila les odločena. Kajti aedaj ao Rusi začeli iz dobljenih tuiškib kanono7 iz Avlijara atreljati na desno, na levo, turška 7ojska je bila razklaua. Muktar aam je prestrašen komaj pete odnesel 7 Kars, ker sta geuerala Heimann iu Rop naglo pritiskala za njim. Ostala ruska 7ojska pa je obdala goro Aladagb, naskočila tabor, ga 7zela, turške 7ojake ondi 7se 7jela, kauone zaplenila z Muktarje^im zelenim šotoijem 7red. Ta šotar je bil Rusom posebno 7Šeč, ker ao 7 njem našli piama, iz katerib so razvideli, da Angleži res Turka na 7.se kriplje podpirajo z denarjem, oficirji, ži^ežem in streli7om. Kolika da je bila ruska zmaga, to je raz^idno iz turških zgub. Muktar je namreč imel pred bitko 66 bataljonov pešce7, 6000 konjeniko^ in 80 kanonov. V bitki je bilo od Ruso7 ulovljenib 32 turških bataljono7, 2000 konjenikov in 46 kanono^, potem 7 generalo7 in 7eč kakor 100 višjih oficirje7. Koliko Tnrko7 je na bojišču smrt storilo, to še ni znano; toliko pa se 7e, da so pali 4 generali, med njimi tudi sin Šamilo7, ki je pred 30 leti dolgo branil Kavkaz zoper Ruse. Vjetih Turko7 je torej bilo okoli 16.000, mnogo jih je palo, drugi so se razškropili, le malo jih je 7Šlo 7 Kars za Muktarjem. Sploh turška 7ojska 7 Armeniji je razdjana 7kljub turškim in magjarskim lažnjivcem in tutkoljubnim zijakom! Bodi jim! Konečuo se opomnimo, da je sla^nj Lazarje7 bil rojen ob H^alinakem morju 7 7asi Šušan blizu mesta Baku 1. 1820. Ubogih stariše^ sin je začel kot prostak ruskega cesarja služiti 1. 1841, potem je pa zaporedum postal korporal (1843). oficir, lajtenant (1847), stotuik (1849), major (1850), obrist (1854), od lani general in letos slavni dobituik zmage pri A^lijaru in Aiadaghu. Smešničar 43. Dva tata sta diTa kradla in sta zasačena prišla pied porotuike. Dižavni tožnik je po^darjal, da se imata obad^a ostio kazno7ati, ker pri obema se nahajajo uzroki, kateri njuno zločinstvo obtcžujejo; kajti prvi tat se je predrznil po s^itlem dnevu krasti, drugi pa je 7 mirni noči, ko poštoni Ijudje spijo, šel na krajo. Ko je to zago^oinik tatov slišal, je 7es začudcn djal porotnikom: ,,tožnik giaja pri mojih zago^ar- jancib enkrat, da se je po dne kradlo, drngič pa da po noči". Za božjo 70IJ0, 8la7ni porotniki, po7edite mi, kedaj bi tedaj člo^ek naj šel krast?