kulturo spoštovanja Ustvarjamo 14 Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 Letošnje poletje je ponudilo obilo priložnosti za raziskovanje naše lepe dežele. Ob razgledu, ko je pogled objel visoke gore, ki so se stapljale z nebesno modrino, obdelana polja v dolini, v daljavi pa se je lesketalo slovensko morje, je marsikomu v mislih odzvanjala Avsenikova »Slovenija, od kod lepote tvoje«. Cankar primerja našo deželo kar z nebesi: »… vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi« (Cankar, 1909: 16–17). Kdo bo spoštoval tistega, ki ne ceni svojega življenja? (Sir 10,29) Branka Roškar, prof. geografije in teologije, je učiteljica geografije na OŠ Radlje ob Dravi. Paradiž imamo za domovino. Se zavedamo, kakšno bogastvo imamo? Znamo ceniti na- ravno in kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili predniki? Spoštovanje domovine in države Spoštovanje je odnos, ki ga imamo do neko- ga ali nečesa, kar je za nas zelo pomembno zaradi svoje vrednosti ali narave. To je lah- ko oseba, vrednota, simbol, ki to vrednoto predstavlja. Temu, kar nam veliko pomeni in spoštujemo, lahko izkazujemo čast tako z besedami kot z dejanji. Ko smo ob takšni osebi ali na dogodku, ki nas spominja na vrednoto, ki jo spoštujemo, smo vedno po- nosni in se počutimo dostojanstveno. Ta- kšni občutki vedno pozitivno vplivajo tudi na našo samopodobo. Zelo nas prizadene in boli, ko nekdo tisto, kar mi spoštujemo, uniči, oskruni, zavrže. Domovina je prostor, ki združuje ljudi in predstavlja vrednoto, do katere čutimo veliko spoštovanje. To zelo jasno povedo zdomci in izseljenci. Domoljubje je čustve- na vez, ki se splete med ljudmi in maternim jezikom, prostorom, v katerem živimo, zgo- dovino, iz katere rastemo … Ljubezen do domovine lahko opišemo tudi kot spošto- vanje lastne narodne identitete. Spoštovanje do domovine izkazujemo tako, da negujemo in uporabljamo materni jezik, prebiramo slovensko literaturo, se zanima- mo za slovensko zgodovino, govorimo o ve- likih Slovencih in Slovenkah, ki so imeli po- membno vlogo tudi v evropski in svetovni zgodovini … Ohranjamo navade in običaje, ki nam slikajo življenje v preteklosti, kore- nine, iz katerih rastemo. Zanimiv je stavek iz Sirahove knjige, s katerim je pisec pred ti- sočletji ubesedil isto misel. Ko cenimo sebe, ko cenimo svojo domovino, lahko priča- kujemo, da nas bodo cenili tudi drugi. Ko se zavedamo vrednosti lastnega življenja, lepote svoje poklicanosti, bodo drugi lahko začutili, kdo smo. Ker bomo to izžarevali. Država je politični pojem, ki ga teže pove- žemo s čustvi, kot to velja za domovino. Pa vendar je naša Slovenija še tako mlada, da se ob pomembnih obletnicah večina spo- mni čustvenih dogodkov ob osamosvajanju. Spominjamo se, da imeti lastno državo ni dano vsakemu narodu, da so bile to sanje naših prednikov in da mi živimo njihove sa- nje. Spoštovanje do države lahko izrazimo s spoštljivim ravnanjem z državnimi simboli (zastava, grb, himna), primernim izobeša- njem državne zastave ob državnih prazni- kih. Prav tako se udeležujemo praznovanj, prireditev, s katerimi izražamo veselje ob pomembnem državnem dogodku ali spo- minu nanj. Smo aktivni državljani in se od- govorno vključujemo v družbeno življenje, se udeležujemo volitev, konstruktivno sode- Foto: BS kulturo spoštovanja Ustvarjamo Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 15 lujemo, odgovorno opravljamo svoje delo, upoštevamo dogovore, predpise, roke … S svojo dejavnostjo soustvarjamo državo. Mladi in domovina, država Domovinska in državna pripadnost se ne razvijeta sami po sebi. Treba ju je privzgo- jiti. Spoštovanje doma, domovine in države se začne v družini. Največji vzgojitelji svojih otrok so seveda starši, šola lahko to vzgo- jo le nadaljuje in nadgrajuje. Starši svoje spoštovanje in ljubezen do domovine ter države pokažejo predvsem z zgledom, ko npr. ponosno izobešajo državno zastavo, aktivno sodelujejo v družbenem življenju, spoštujejo zakone, uveljavljajo pravice in odgovorno izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo kot aktivni državljani. T a vzgoja mora biti v nadaljevanju tudi nujen del vzgojno- izobraževalnega sistema, če želimo, da se naš narod razvija. Za pozitiven odnos mladih do domovine, države, državnih simbolov, sodržavljanov, okolja, spoštovanja dogovorov , predpisov … lahko veliko naredimo učitelji z zgledom znotraj izobraževalnega procesa. Najprej je to kultura pozdravljanja na šol- skih hodnikih. Spoštovanje dogovorov, ki smo jih kot učitelji sklenili z učenci. Upo- števanje rokov, za katere smo se dogovorili. Seveda tudi upoštevanje posledic, ki sledijo, če se učenci teh rokov ne držijo. S tem jih učimo odgovornega sprejemanja posledic za lastna dejanja. Tako se učenci urijo v upoštevanju obveznosti, ki jih čakajo v 're- sničnem' življenju. Spodbujamo kulturno vedenje na šolskih proslavah, spoštovanje državnih simbolov. V šolskem prostoru je veliko pozivov, da je treba spoštovati druge narode, kulture, jim priti naproti, kar je vsekakor nujno, a v prvi vrsti moramo spoštovati svojo lastno iden- titeto. Če ne bomo spoštovali svoje sloven- ske identitete, ne moremo pričakovati, da bomo tega spoštovanja deležni tudi sami. Učitelji spodbujamo ljubezen do domovine in države Na dan Rudolfa Maistra, 23. 11. 2019, je Društvo katoliških pedagogov Sloveni- je pripravilo 1. mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države z namenom, da se izpostavi pomen do- moljubne vzgoje. Konferenca temelji na priporočilih Sveta EU o ključnih kompe- tencah za vseživljenjsko učenje, pri čemer so izpostavljene tudi državljanske kompe- tence. Na mednarodni konferenci je so- delovalo preko 100 učiteljev in vabljenih predavateljev iz Slovenije in tujine. Pred- stavili so konkretne primere, kako lahko od vrtca do fakultete mladim ustvarjalno podamo znanje in spretnosti, ki so pove- zane z domoljubjem, ter kako privzgajamo pozitiven odnos do domovine in države kot vrednote. Kot je na konferenci izposta- vil dr. Šinkovec, »je pomembno, da vzgojo za ljubezen do domovine in države vidimo kot sestavni del spodbujanja celostnega ra- zvoja osebnosti, ki vključuje razvoj druž- bene razsežnosti osebnosti. Ta razsežnost mora biti vključena v vse vzgojne koncep- te, na katerih šole gradijo vzgojne načrte« (Šinkovec, 2019: 16). V zborniku, ki je izšel ob mednarodni kon- ferenci, so zapisane številne ideje, kako spodbuditi kulturo spoštovanja lastne do- movine in države. Odziv pedagoških de- lavcev je bil zelo dober, kar kaže na to, da je priložnosti za izmenjavo izkušenj na tem področju premalo. V tem šolskem letu ima konferenca podnaslov Imamo svojo državo Slovenijo. Odvijala se bo 21. 11. 2020 na OŠ Radlje ob Dravi. Kot je zapisal že starozavezni Sirah, je pred- pogoj spoštovanja drugih spoštovanje sa- mega sebe. Ko spoštujemo lastno narodno identiteto, lahko samozavestno in dejavno sodelujemo v mednarodnih odnosih, kritič- no presojamo o dogodkih, ki so se dogajali in se še dogajajo znotraj naše družbe, aktiv- no sodelujemo pri razvoju demokracije in odgovorno prevzemamo posamezne nalo- ge, ki so nam bile zaupane. Ko bomo spo- štovali sebe kot narod, bosta naša številčna in ozemeljska majhnost zanemarljivi. »Smo maloštevilen in ne majhen narod; kulturno se razlikujemo od večjih narodov, ki nas obdajajo. Nedvomno se moramo prilagajati sodobnim trendom, nikakor pa ne smemo za vsako ceno podlegati globalnim vplivom, zlasti če obstaja velika grožnja, da s tem iz- gubimo svojo bogato kulturno in jezikovno dediščino, posledično pa s tem razkrojimo še narodno identiteto« (Kovšca, 2019: 11). Viri in literatura • Cankar, Ivan (1909): Kurent. Ljubljana. Pridobljeno 17. 8. 2020 s spletne strani: http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00397- 1909.html#pb.016. • Haček, Miro (b. d.): Vloga, pomen in razumevanje aktivnega državljanstva in domoljubja med mladimi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 8. 2020 s spletne strani: http:// www.zrss.si/projektiess/gradiva/add/Vloga_pomen_in_razu- mevanje_ADD_med_mladimi_Ha%C4%8Dek.pdf. • Kovšca, Alojz (2019): Domovino smo si sposodili od vnukov. V Erika Ašič (ur.): Vzgoja za ljubezen do domovine in države: zbornik (str. 11). Ljubljana: Društvo katoliških pedagogov Slo- venije. Pridobljeno 17. 8. 2020 s spletne strani: https://www. dkps.si/fileadmin/user_upload/MK_2019_zbornik.pdf. • Prebilič, Vladimir (2017): Domovinska in državljanska vzgoja. Pridobljeno 17. 8. 2020 s spletne strani: http://www.zveza-zsd. si/wp-content/uploads/2017/07/prebilic-domovinska_in_dr- zavljanska_vzgoja.pptx. • Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018). Uradni list Evropske unije, št. C 189/2 (4. 6. 2018). Pridobljeno 17. 8. 2020 s spletne strani: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=C ELEX:32018H0604(01)&from=EN. • Roškar, Branka (2019): Vzgoja za ljubezen do domovine. Vzgoja, letnik XXI, št. 83, str. 28–29. • Šinkovec, Silvo (2019): Človek v družbi. V Erika Ašič (ur.): Vzgoja za ljubezen do domovine in države: zbornik (str. 14–22). Ljubljana: Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Pridoblje- no 17. 8. 2020 s spletne strani: https://www.dkps.si/fileadmin/ user_upload/MK_2019_zbornik.pdf. Foto: BS