Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "p -b Glas Naro List Slovenskih delavcev v cArneriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: ^279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., irnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON "AKNE: 1279 RECTOR. NO. 277. — ŠTEV. 277. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 24, 1906. — V SOBOTO, 24. LISTOPADA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Sienkiewicz in Viljem. Na Ellis Islandu. Odprto pismo.! Železnice protestujejo. SLAVNI POLJSKI PISATELJ HENRYK SIENKIEWICZ JE OBJAVIL PROTEST PROTI NEMŠKEMU BARBARSTVU. Pismo je objavil v francoskem in angleškem časopisja. ODLOMKI PISMA. London, 23. nov. Slavni poljski pisatelj Henryk Sienkiewicz je v angleškem in francoskem časopisju objavil odprto pismo naslovljeno nemškemu cesarju Viljemu, kterega poživlja, naj stori konec barbarstvu, s kterim postopa nemška vlada proti žolskej mladini v deželah nemške Poljske: na Pomorju, Poznanju, Šle-ziji, Zapadnej Pruski in Iztočnej Pruski. — Sienkiewicz poživlja cesarja, naj stori konec temu nasilju in piše: "To zlo zahteva, da ga odpravite Vi, Sire, ko glavar države. Ako Vas je nepoznana osoda postavila vladarjem velikega dela poljskega naroda, dobili ste istodobno dolžnosti, da spoštujete narodni duh. vero, tradicije in čuvstva naroda. Toda trpljenje in zatiranje, ktere morajo one dežele prestajati, odkar so združene s Prusko, se je v dobi Vašega vladanja le povečalo in poostrilo. Pritožbe Poljakov niso obudile pri Vas sočutja in Vaši ministri so na te pritožbe odgovorili z novimi zakoni, kteri pome-njajo v očeh vseh narodov le Vaše sovraštvo, osvetoželjnost in nasilje napram Poljakom." Sienkiewicz oporeka trditvam nemške vlade, ila so nastali nemiri v pru-ekej Poljski vsled politične agitacije in izjavlja, da šolski zakon ni druze-ga, nego zatiranje Poljakov. Nadalje se glasi njegovo pismo: 4-Od leta do leta postaja mučeni-gtvo otrok večje, udarci in jok v šolah postajajo vedno glasnejši. Mera je prenapolnjena in ako prekipi, bode povzročila božji srd. ne voljo ljudi in sramoto za Vas. Vlada, ktera se poslužuje brez vzrokov nasilja proti podanikom. uči slednje po istem načinu proti njej ravnati." Pismo >e glasi: "Naj se Vašega ve-ličanstva kraljeva in krščanska vest v bodoče izkaže po Vaših dejanjih. Posledice odslovitve zamorskih vojakov. VSLED STROGOSTI NASELNT- BATI SE JE, DA ZAMORCI NE BO- ŠKIH OBLASTI SO BAJE ŽELEZNICE OŠKO-* DOVANE. Naselniške oblasti pošiljajo naseljence nazaj, ktere so pridobili agentje železnice. NOVODOŠLECL Železnične družbe so zelo nezadovoljne vsled odredbe, ktera je prišla včeraj iz Washingtona na Ellis Island in ktera je naperjena v prvej vrsti proti železnicam. Naselniški urad v Washingtonu je namreč sklenil, da se železniškim družbam prepove po Evropi nabirati naseljence. Nek agent iz South Caroline si je nedavno zagotovil 50 naseljencev in naselniški urad je sklenil, da se jih pošlje domov. Vodje zapadnih železnic izjavljajo, da je tako postopanje naselni-ških oblasti za zapadne teritorije zelo škodljivo. Rock Island & Frisco, Southern Pacific, Atchison in druge železnice imajo svoje naselniške agente v Evropi, kjer naberejo vsako leto na tisoče naseljencev za svoje teritorije. Prvi dve železnici bodeta sedaj ustanovili izselniške agenture po vseh 'vropskih glavnih mestih, kar se more pa izjaloviti radi odredbe naselniške oblasti. Včeraj je prišlo na Ellis Island šest tisoč naseljencev s petimi parniki, tako da so imeli uradniki na otoku obilo posla. S parnikom Main so prišli večinoma Poljaki, Rusi in Slovaki DO VEČ GLASOVALI ZA REPUBLIKANSKO STRANKO. V vladinih krogih smatrajo tozadevno predsednikovo odredbo nevarnim. POLITIČNI VPLIV. Nevarnosti na morju. Mnogo žrtev. VIHARJI NA VELETOKU SAINT LAWRENCE IN V ZALIVU ISTEGA IMENA Zaključek plovitbe na imenovane j reki in zaliva. UTOPLJENCL Washington, 23. nov. V političnih krogih se sedaj resno posvetujejo o posledicah, ktere zamorejo nastati vsled razpusta bataljona zamorskih vojakov 25. pešpolka. Ta predsednikov čin bode brezdvomno slabo vplival na glasovanje zamorcev, kteri so dosedaj vedno glasovali za republikansko straniko, kar je pa za nadalje zelo dvomljivo. Predsednik je gotovo sam sprevidel. kajti sklep glede odslovitve je objavil še le na dan volitev, tako da njegova odredba ni zamog.a več vplivati na glasovanje zamorcev. Med zamorci je sedaj nastala vsestranska agitacija in ako bi se to zgodilo pred volitvami, bi republikanci gotovo zgubili par sedežev v kongresu. Predsednikov zet Long-worth bi v Cincinnatiju, Ohio, gotovo propadel in tako tudi zastopnik 01-cott v New Yorku. Tudi v Ohio, In-diani in Kansasu odločujejo zamorci pri volitvah. Tekom zadnjih dveh tednov se po vseh zamorskih cerkvah agituje proti republikancem. LADJEDELSTVO v zjed. državah. Poročilo navigacijskega komisarja Chamberlaina. Washington, 23. nov. Navigacijski komi-ar Chamberlain priposlal je trgovinskemu tajništvu poročilo o ladjedelstvu v Zjed. državah. On naznanja. da je ladjedelstvo ob Pacifiku v minolem poslovnem letu napredovalo za polovico, na jezerih za 69 odstotkov in ob Atlantiku le za 29 odstotkov. V minolem poslovnem letu se je zgradilo v Zjed. državah 1221 novih ladij, ki nosijo 418.745 ton, med temi ladijami so zgradili le tri oceanske paroike. Iz tega je toraj razvide t i, da se je zgradilo lani manj ladij nego 1. 1855, ko so izdelali ladije, ki so nosile 583,000 ton. Komisar končno priporoča parniški promet med Zjed. državami in Južno Ameriko poveča, kar se doseže z vla-dinirni podporami, ktere naj dobivajo parniki. POPOLNI ZRAKOPLAV. Brata Wright iz Daytona, O., sta svojo iznajdbo prodala franco-skej vladi Dayton. O., 23. nov. Tukajšnji meščani so prepričani, da sta tukajšnja brata Wilbur in Orville Wright izumila dosedaj najpopolnejši zrakoplav na svetu. Iznajdbo jima je odkupita francoska vlada za drag denar in sicer popolnoma tajno. Zastopniki francoske vlade so se dalj časa mudili tukaj. Wrightov zrakoplav obstoji iz dveh, šest čevljev jedna od druge oddaljenih. šest do deset čevljev širokih platnenih plošč. Spredaj in zadaj so krmila, vsled kterili zamore zrakoplav pluti tudi proti jakem vetrd in sicer v vsakem pravcu. Zrakoplav preleti po 38 milj na uro. Predsednik na povratku. Washington, 23. nov. Mornarične-mu odelku se poroča, da je oklopniea Louisiana, s ktero se vrača predsednik Rose vel t v domovino, včeraj rano zjutraj odplula iz Ponce na Puerto Rico v Hampton Roads. $100,000 škode. V Nooksack City, Wash., zgorel je nek hotel in sedem poslopij. Škoda znaša $100,000. Prenapolnjeni parniki. Vsi hitrejši parniki, kteri vozijo sedaj v Evropo, so prenapolnjeni in mnogo jih zaostaja. "La Savoie" je odplula v četrtek in zaostalo je nad 150 potnikov, med temi je bilo mnogo •Hrvatov, kteri so kupili listke od podagentov neke znane italijanske tvrdke, ktera nima listkov; ti ljudje so bili zelo nezadovoljni in so kleli prav robato. Naše rojake, kteri žele za praznike iti v staro domovino, o-pozorujemo, da naj se ob pravem čase obrnejo na Frank Sakser h, Co., 109 Greenwich St., ali 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., in jim ta zagotovi pro« tor. PRIJATELJ VSAKOGAR. i Mnogo ljudi je, ki so zelo družabni I in se spoprijateljijo kmalo z vsakim, • kosrar najdejo. Brez vsakega formalnega predstavljenja oni govore in se j šalijo ter so središče vsake družbe. Vsakdo ima take ljudi rad. Oni so " dobrovoljci". Zopet drugi ljudje so pa t ako rekoč mrzli in tihi, kterih prisotnost v družbi pomenja negotovost in pomanjkanje iskrenosti. Oni se izogibajo družbi in ljudje se jih ogibajo, dasiravno se jim radi tega ne more zameriti. Oni so bolni. Njihovo pre-bavanje ni v redu. Oni ne morejo jesti in spati in se ne vesele svojega življenja. Oni se počutijo vedno neugodno. Rabite Trinerjevo ameriško grenko vino pri prvem znaku kake bolezni, izgubi teka, bledem jeziku, slabem prebavljanju, bolezni v hrbtu, bledosti, glavobolu in nervoznosti. Ono Vam uredi ves sistem, ker npliva direktno na prebavalne organe in po njih na vse truplo. Ono napolni Vaše arterije s čisto, zdravo krvjo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Ccieago, HL Chatam, N. B., 24. nov. Nevarne pečine in peščenine na reki St. Lawrence in v istoimenskem zalivu so zahtevale v ravnokar minolej sezoni plovitbe 60 človeških žrtev, zgubo mnogih ladij in za četrt milijona dolarjev. Samo tekom tega meseca je utonilo tamkaj 50 ljudi, oziroma več, nego v kterem koli mesecu preje. Med drugimi ladijami se je razbil tudi velik železni ruski parnik Sovinto iz Hel-singforsa, kterega je vrgel vihar dne 6. novembra pri Priest's Pondu na peščenine. V četrt ure je parnik zgubil tri jambore in kmalo na to se je preklal v dva dela. Le polovico moštva se je rešilo. Jednaka osoda je dohitela norveško jadranka Adeano, ktero je vrglo na peščenine pri Richi-bucto. Kapitan in deset mornarjev je utonilo. Pri Red Islandu se je včeraj potopila norveška jadranka Magda, 12 mornarjev in kapitan je utonilo. Zjedinjene države in mikadovo cesarstvo. RUSKI LIST ' 'NOVOJE VREMJA'' PRO ROKUJE VOJNO MED JAPONSKO IN NAŠO REPUBLIKO. Značilna vsebina včerajšnjega uvodnega članka imenovanega lista. NARODNI PONOS. Iz Avstro-Ogrske. Razne novosti Proti šovinistom. iz inozemstva. AVSTRIJSKO PODPORNO DRUŠTVO ZA NASELJENCE. Pričetek poslovanja novega podpornega društva. V New Yorku se je ustanovilo novo " Avstrijsko podporno društvo za naseljence", ktero tem potom naznanja, da je otvorilo svoj urad v hiši št. 35 na Broadwavu. Namen novega društva je, kakor nam že kaže ime, podpirati mnogošte vilne naseljence, ki prihajajo sem iz Avstrije. Ker so naseljencem tukajšnje razmere popolnoma neznane, se eestokrat dogaja, da pridejo pri iskanju dela v roke raznim eifutskim in italijanskim agentom, kteri jih z obljubo dobre plače prodajo v pravo sužnjištvo v južne države. Naloga društva je, preprečiti to in skrbeti, da dobe naseljenci delo pri poštenih podjetjih. Društvo je vredno vsestranske podpore. to tem bolj, ker je izključno slavjansko in namenjeno vsem narodnostim iz Avstrije. Rojake po državah poživljamo tem potom, da naznanjajo društvu, kje se potrebujejo delavci in za kako delo, ker le na ta način je mogoče dati no-vodošlecem prave nasvete in pravo pomoč ter jih obvarovati brezsrčnih izkorišče valce v. Društvo je inkorporirano po zakonih države New York, njegovi uradniki so: Fran Brodski, predsednik, Jurij SlokoviČ, podpredsednik, Fran Sakser, blagajnik in Rev. A. B. Kou-kol, tajnik. Pennsylvania železnica odslavlja delavce. Pittsburg, Pa., 23. nov. Pennsylvania železnica, ktera je ravnokar povišala plačo svojim delavcem za 10 odstotkov, je sedaj iz svojih delavnic v Veroni odslovila 100 delavcev. Tej odslovitvi bodo sledile še nadalj-ne in sicer na vseh progah velikanske železnice. Delavci morajo ostaviti svoje službe dne 30. nov. Obljubljeno povišanje plače dobe ostali delavci — na raeun odslovljenih I — dne 1. decembra. Mnogo delavcev so odslovili, kteri so služili pri železnici že po 20 do 25 let. HKo sl namenjen 2111, otrok« ali pa v Ameriko vzeti, in vožne cene na: FRANK Qrecavkh SL, New Y«k, N. Y, ker tu bodeš najpoiteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh invimib pacobrodnfb dradr ter CESAR FRAN JOSIP SE JE ZAVZEL ZA BIVŠEGA OGRSKEGA MINISTERSKE-GA PREDSEDNIKA FEJERVARYJA Upor proti predlogu, da se Pejerva-ryja javno obtoži. DRAGINJA V AVSTRIJI. -o-- NESREČO, KI JE DOHITELA PAR-NIKA KAISER WILHELM DER GROSSE IN ORINOCO, SO ZAKRIVILI NEMCI. Parnik Swainby je zadel v parnik Hillbrook in se potopil. ITALIJANSKE KRIŽARKE V MAROKO. Petrograd, 24. nov. List "Novoje Vremja" se še vedno bavi z eventur-elno in skoraj neizogibno vojno, do ktere pride prej ko slej med Japonci in Zjedinjenimi državami. V včeraj šnjem uvodnem članku piše imenovani list o razmerju med obema deželama : "Dasiravno je šolski slučaj v San Franciscu poravnan, optimizem, ki vlada sedaj na obeh straneh, ni opravičen. Položaj jfe sedaj ravno taik, kakoršen je bil pred rusko-japonsko vojno. Po tokijskem kabinetu spretno razvito plemensko vprašanje se zamore vsa'k trenotek zopet obnoviti in poljubno razviti do popolnega spora, in tako dobi Japonska prerogativo napadajoče stranke. Ta spor je zelo nevaren, ker ga podpira narodni ponos Japoncev. Temu se morajo Zjed. države v bodoče popolnoma ukloniti, ali se pa z orožjem meriti z bojevito Japonsko." ŠTRAJK V FALL RTVERJU. V ponedeljek prične štrajkati 25,000 predilcev, ako delodajalci ne privolijo v njihove zahteve. Fall River, Mass., 23. nov. Pet nnij tukajšnjih predilcev in tkalcev je včeraj imelo po6ebno zborovanje, pri kterem se je sklenilo, da se odkloni ponujeno 5odstotno povišanje plače in da prične vseh 25,000 tkalcev v ponedeljek štrajkati, ako jim delodajalci ne povišajo plačo za 10 odstotkov. Mayor Coughlin bode skušal posredovati med delavci in delodajalci, da prepreči obnovitev štrajka. Učenec morilec. V Punxsutawneju, Pa., je 161etni James Dousrhertv v jezi, ker mu učitelj ni pustil iti na lov, ustrelil učitelja J. E. Kohlerja in njegovega pomočnika Meade Snyderja. Mladega strelca so zaprli. )i*i ..A; 11v^.-y. tfji- KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Patricia 23. nov. iz Hamburga z 2189 potniki. Cedric 23. nov. iz Liverpoola z 956 potniki. La Provence 23. nov. iz Havre s 1256 potniki. - Dospeti imajo: Macedonia iz Hamburga. Caronia iz Liverpoola. Columbia iz Glasgowa. Vaderland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Statendam iz Rotterdama. Odpluli so: St. Louis 24. nov. v Southampton. Lucania 24. nov. v Liverpool. Bata via 24. nov. v Hamburg. Astoria 24. nnv. v Glasgow. La Gascogne 24. nov. v Havre. St. Laurent 24. nov. v Havre. Sofia Hohenberg 24. nov. v Trst. Odpluli bodo: Main 26. nov. v Bremen. . Smolensk 27. nov. v Libavo. Bovic 27. nov. v Liverpool. Nieitw Amsterdam 28. nov. v Rotterdam. La Provence 29. nov. v Havre. Cedric 29. nov. v Liverpool. Gregorij More 30. nov. v Odeso. Caronia 1. dee. v Liverpool. Philadelphia L dee. v Southampton. Princess Irene L dee. v Genovo. Colombia L dee. v Glasgow. Patricia L dee. v Hamburg. OPERNI PEVEC CAiwUSO OBSO-JEN. Slavni tenorist mora plačati 10 dolarjev kazni. Signor Enrico Caruso, slavni tenorist in član newyorske Metropolitan Opera House, je bil včeraj v Yorkville sodišču obsojen v plačilo denarne kazne v znesku $10, ker je gospo Hano Grahamovo v menažeriji v Central parku ščipal. Njegovi odvetniki so vložili priziv, toda kazen se mora kljub temu plačati. Ko je Caruso zvedel, da je obsojen, je postal nepopisno razburjen in sedaj neče sprejeti ni jednega poročevalca. Sodna dvorana je bila do zadnjega prostora napolnjena in na ulici je stalo na stotine ljudi. PEARYJEVA EKSPEDICIJA Drzni potnik se vrača iz severa proti domu. Sydney, B. C., 24. nov. Polarni parnik Roosevelt dospel je včeraj s Pea-ryjevo ekspedicijo na severni tečaj semkaj. Ekspedicija je bila na potovanju 16 mesecev in je dosegla 87 st. in 6 min. severne širine ter je bila le 203 milje oddaljena od severnega tečaja. Peary se še neče sedaj izraziti o njegovih nadaljnih načrtih. -o- Darilo S age j eve vdove. Sag Harbor, L. L, 22. nov. Tukaj - nji šolski odbor je dobil od gospe Russe Sage darilo v znesku $2200 za poslopje nove višje šole, ktero bodo tukaj zgradili. Sageva je že dala 50 tisoč dolarjev v to svrho, toda šolski odbor je pronašel, da se rabi še $2200 za nabavo potrebnega zemljišča pred šolskim poslopjem. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron. za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprOiS-neje do $26.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH pa Hnr York Bank Draft FRANK SAKSER, 109 Oresnvieh Street Hew York. 6104 Bt Glair Ave. M. Cleveland, O. Dunaj. 24. nov. Veliko senzacijo je obudil nastop ogrskih šovinistov proti bivšemu tamošnjemu minister-?kemu predsedniku baronu Geza Fe-jervarvjui. Iz Budimpešte se poroča, da se pravosodni odsek ogrskega državnega zbora peča s predlogom, vsled kterega naj se Fejervaryja javno obtoži radi kršitve ustave. V dvornih krogih so radi tega šovinizma zelo ogorčeni. Fran Josip je sklenil v tej aferi enegično nastopiti. Pred vsem se poudarja, da se Fejervaryja kot aktivnega generala ne sme po nameravanem načinu soditi. Fejervarv je prosil cesarja za dovoljenje, da se sme v masrnatskej zbornici zagovarjati. Dunaj. 24. nov. Po vsej Avstriji je v novejšem času zavladala nepopisna draginja in živila so se tako podražila. kakor ob času lakote. Radi tega je bila tukajšnja kakor tudi ogr ska vlada primorana baviti se s tem za prebivalstvo nesrečnem položaju, •kterega je treba spremeniti. Pred vsem bode sedaj vlada preiskovala vzroke draginje — toda ljudstvo bode še kljub temu stradalo. Dunaj, 24. nov. Razne stranke avstrijske gosposke zbornice se posve tujejo o stališču, ktero naj zavzamejo proti volilnej reformi, ktero je poslanska zbornica odobrila. Volilna reforma bode tudi v gosposkej zbornici z veliko večino sprejeta. Dunajski mesarji so poslali te dni deputacijo k ministru za poljedelstvo ter zahtevali, naj vlada dovoli uvaža nje klavne živine iz balkanskih držav in mesa iz Amerike, da se tako omogoči tudi de.avdrim in uradniškim stanovom malo mesne hrane. Minister, ki zastopa strogo agrarno sta.i see, je mesarje oscrno zavrnil. Ti so odšli, ker jim bržkone pač ni do tega. da bi se cene mesa v resnici znižale, oni tudi pri sedanjih nečmvenili mednih cenah po svoji navadi dobro zaslužijo. Nato je deputacija agrar-skih poslancev vseh narodnosti izrekla ministru zahvalo, da se je tako vneto potegnil za njih interese in se postavil proti konsumentom. Mesarji pa s svoje strani tudi ne mirujejo. Izjavili so, da bi cene mesa takoj pale na po ovico, a"ko bi vlada dovolila, da se uvaža amerikansko meso in voli iz Maroka. Mesarji pozivljejo konsu mente, naj skličejo shod, na kterem naj to zahtevajo. O carinah, ki naj bi jih vpeljali po L 1907, je že obvestila ogrska vlada avstrijsko. Ogrska vlada namerava uvesti carino na gotove izdelke avstrijske industrije, a v Avstrijo uva-žano ogrsko živino, moko in vino bi naj pa Avstrijci uvedli carino. Ma-djarska vlada hoče uvesti za izdelke avstrijske tekstilne industrije velijo višje postavke, kakor za ogrske agrarne produkte. Za uvoz tekstilnih iz-del!kirv bi se moralo plačati pri uvozu na Ogrsko približno 44 K za 600 kg. Jako nižje postavke pa predlaga ogrska vlada za uvoz agrarnih produktov z Ogrske v Avstrijo. Ogrski državni zbor je nadaljeval in končal podrobno razpravo o pospeševanju industrije. Nato so pričeli razpravo g ede podpore pri zgradbah trgovinskih ladij. Raznoterosti. Rodbinska žaloigra. Chicago, 111., 24. nov. Včeraj zjutraj je gospa Hatfield Delaneyeva u-strelila svojega moža, predsednika American Shipping Co. v Chicagu. Na to je morilka na isti način končala tudi sebi življenje s strelom v usta. Dvojna tragedija je posledica prepira, kteri je nastal med zakonskima. Zahtevajo povišanje plače. Helena, Mont., 21. nov. Iz Butte se poroča, da zahteva unija tamoš-njih rudarjev, da se njenim članom poviša dnevna plača od $3.75 na $4. Ta vest dosedaj še ni potrjena, izve-dalo se je le, da so rudarji že imeli shod glede povišanja plače. Cherbourg, Francija. 24. nov. Preiskava o vzrokih katastrofe, vi je doletela parnik a Kaiser Willi«-lm der Grosse in Orinoco, je d> ^ a a, da se nemški parnik ni oziral na dane -i.ir-nale in tako provzročii nesrečo. Barry, Wales, 24. nov. An-a-,'ki parnik Hillbrook na j«otu iz Hamburga v New York dospel je semkaj zelo poškodovan. Na poti je namreč vanj zavozil parnik S wain by s tako silo. da se je potopi.. Mornarji so se rešili. Spezia. It a ija, 24. nov. Tukajšnje vojno brodovje je dobilo ukaz pripraviti jedno križ ark o za pot v Maroko. Kinu 24. nov. Grški kralj Georgios je dospel včeraj popoludne preko Florence semkaj. Na kolodvoru ga je sprejel kralj Viktor Emanuel z ministri in drugimi dostojanstveniki. Bukarešt, Rumunska, 24. nov. Bolgarska Viada je nedavno sklenila, da se v Bolgarsko ne sme pustiti ni jednega čifuta. Sedaj je iudi rumunska vlada sprejela isti sklep. Po Ru-munskej ne smejo potovati niti oni čifuti, ki imajo potne listine. Chi-en. Mandžur, 24. nov. Kitajci so sklenili japonsko blago v Mandžu-ru bojkotirati, ker Japonci z njimi grdo postopajo. Bruselj. Belgija. 23. nov. Belgijski športsman baron Pierre de Crawhey se pripravlja na potovanje z avtomobilom preko Sahare. On pričakuje, da bode prevozi, vsaki dan po 100 mi j. Na potovanju L'a bode spremljal njegov brat. Gibraltar, 23. nov. Štiri sotnije španskih pešcev v Algeeiras dobilo je povelje pripraviti se na pot v Maroko, ako bode tamošnji položaj zahteval, da se izkrcajo inozemske čete. \ Ca-di/.u pričakuje špansko brodovje povelja za pot v Maroko. Carigrad. 23. nov. V predmestju Pera pripetil se je včeraj bombni napad. Tam se nahaja večina evropskih poslaništev. Podrobnosti o napadu niso znane. Rim, 23. nov. Za varnost grškega kralja povodom njegovega obiska v Rimu je preskrb jeno. Semkaj je pri-so nad 400 posebnih policajev in tudi orožništvo so pomnožili. To velaj tudi o vojaškej posadki. Vsi anarhisti so pod strogim nadzorstvom. -o- Novice iz Balkana. Položaj na Črni Gori je Še vedno nejasen. Vlada nima v skupštini večine in bi morala, če ima knez Nikola količkaj smisla za ustavnost, odstopiti. Zgodilo se bode pač morda drugače. da bode vlada ostala in da skup-ština pojde. Pravda proti onim 12 Omladincem, !ki so sami prišli iz Be grada, da se za svoje "odprto pismo o razmerah na Črni Gori" zagovarjajo pred črnogorskim sodiščem, bodo, če prav nima sodišče ne postave ne povoda za to, obsojeni. Knez tako hoče in kar on hoče, mora vsak sodnik na Črni Gori storiti. Omladinci bodo obsojeni — pozneje je bode gospodar Niko a "pomilostil", da s tem činom svojemu vernemu narodu zopet dokaže. kalko ga ljubi in kako mu je milost lji v. Obtožencem so izrazili svoje simpatije dijaki belgrajske, budim-peštanske in peterburške univerze. Gotovo se bode akademična mladina tudi drugod ]6. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za kvropj, za vse leto.......4.50 " " pol leta.......2.50 " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. -GLAS NAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Doni si brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Monev Order. Pri sp-emembi kraja naročnikov trosimo, da se num tudi prejšnje bivali-■■ n.izna ii. da hitreje najdemo > aslov- nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda** 109 Green wich Street, New York City. Telefon 127'J I^ector. Kancem tedna. N( Dgat in slep Američan se poroči z operno pevko Calve. Taki moški so najsrečnejši soprogi... * • • Mr. Hearst iz j a v. j a. da neče več postati kandidat..., pogrešaj ono, ka r ne moreš doseči... « * • Tudi pri Armourju in Swiftu so povišali plače vslužbeneem. Dokaz: da te bliža Dožič in doba splošnega kupovanja... a kake bodo cene mesa Jožieem in kako bodo čutili oni, ne dobe povišanja in za ktere ja draginja — znižanje plače? * * * f»ljše ženske so, kakor znano, kterih se najmanj govori. Naj-tenorist je pa oni, o ktcrein iaj največ govori: signer Ca- Vit-us Hribar v Clevelandn, Ohio, lahko sedaj za kliče, ko ga "katoliški" list dobro podaja: "Die Geister die ich rief, werde ich nieht los!" ali pa elevelandski Slovenci lahko tako o njem vzdihnejo. * » * Dobri sociji v Ghicagu so se tožili, č-egav bode plen, pri tem pa gotovo pozabil reka: eden za vse, vsi za jednega. Vsi za jednega se Martinu in Zavrtniiku bolje dozdeva; k vragu pa jeden za vse! ♦ * * Pro rokujem malo podražitev sladkorja: sladkorjev trust je moral plačati $40.000 kazni... * * * Evropske vlade nameravajo pričeti z bojem proti Standard Oil Company. Ako se ne bodo zmotile! Rockefeller lahko, ako se ujezi, kupi vso Evropo. Ameriko ima že v žepu... * » ♦ Dedinja milijonov, Miss Howe, je ušla s svojim kočjažem — najbrže, ker ni bilo druzega pri rokah. Njeni sorodniki store vse, da bi jo ozdravili te strasti. To je pa mogoče doseči ;e po homeopatičnem potu — "jedna-ko z jednakim": po drugem možu. Newyorska kronika. Well — naj bode tako ali tako. Vsekakor je oela stvar zanimiv« že radi tega, ker so bili pradedje tisti, •ki so provzročiii vse to. Čhidno je le, da njim nikdo nič ne reče, Koruzi pa vsi. — Zdaj končam. Kadar se bodo vremena zjasnila, se pa zopet oglasim. DOPISI. N; bolj; Di Z: e bil kandidat Hearst po-< ed volje Boga vsemogoč-tako izjav ja bivši vodja Tammany Hall. Sedaj si iVijajmo '' vsemogočnega ar ai*>stol je Dick Croker * » * C* Ne Manj prižet V. rio je za Bonijevo ločitev jstvo, da mora njegrova želi <>n plačevati alimente." n-ker Staats-Zeituug.") — značilno, nego logično: Boni • n ima premoženja in je bil le en — * * • "V.-i verniki mormonske cerkve v New Yorku, kakih 100 po številu, prisostvovali so dne IS. t. m. božjej službi, da so slišali propovedovanje apostola Brigham Robertsa iz Salt Lake City." ("Sun.") Tako, tako! Samo 100 mormoncev imamo v New Yorku. Kako se človek lahko moti. Človek bi mislil, da jih je mnogo več... * ♦ » 40 eentov velja funt zahvalnega purana! Hvala Bogu<— that we can aliord it... * * * In oni, ki si ga ne morejo privoščiti: naj zahvalijo Boga, da žive lahko "brez njega". • * « Neka S5Ietna ženska se je zopet omožila z razlogom, da se v svoje j samoti boji tatov. Čemu neki pri takej polnoletnosti — tak izgovor?. .. * * * Operni pevec Caruso je grešil, ker je v paviljonu opic ščipal gospo G-ra-hainovo in neka dama sedaj piše: *' Resnično sem prepričana, da mož, ki je rojen v Ameriki, ne more kaj tacega storiti." Čemu pa rabi ameriško časopisje ob sličuih prilikah izr- raz — "American hogt" * * » In Grahamova se je Carusu smejala, tako trdi tenorist sam. Evo zopet stara legenda o Evi! UJ>ogi Adam! • » » '' Ona je tako lepo koketirala z menoj (Grahamova), da sem vedel, česa je želela." — V Carusu je tudi cinik. .. ♦ * • Andrew Carnegie je le za polovico in John D. Rockefeller samo za četrt tako dober "patrijot", kakor J. Pierpont Morgan: prvi je dal $10,000, drugi samo $5000, Morgan pa $20,000 v prid izvolitve republikanskega go-vernerja. Dragi gospod urednik:— Danes sem zopet dobre volje. Seveda si ne smete tolmačiti tega taiko, kot bi ga imel kaj pod kapo. O ne! Odkar me razveseljujejo sladkosti častit ega zakonskega jarma, sem že skoraj pozabil, kje se namaka grlo in preplavlja želodec. Zdaj sem "najbrum-nejši" možiček, priden kot mravlja, točen kot ura (pa ne moja), varčen kot polž, kteri si zgradi le toliko kaj-/.o, da prebiva sam v njej. Razloček je le ta, da ima on svoje posestvo, jaz pa ne. No. pa vsaj upam. da ga dobim i ikra t, če na tem svetu ne, pa mogoče na drugem". Tam bode itak vse prenienjeno, kot nravi jo. Mi revčki liouii) >eile i v mehkih kočijah, bogatini nas bodo pa vozili. Hm, to bodo :' rabali po k?kf>m hribu, da se bodo sar iskre kazale. Kaj mislite. -nod urednik, glede najine bodočnosti? Vam je lahko, ker razpolagate s eelo — Kanado. Vi pošiljate leto za letom nekaj ljudij irori, razgrejete jim glave, vnamete srca in storite v--" da hodijo za no->om brez — glave. Sezidate jim v mislih lepe hiše, obdelate polje, nasu-jete denarja v žepe — vraga, kdo bi se ne ogrel pri tem! Nikdo ne pride zastonj v Ameriko. Mnogo jih stopi komaj na suho, a že premiš jajo, (kaj bode z denarjem, kadar ga bode preveč. Ali vi tudi premišljate? Ne verjamem. Vsaj jaz ne. Lnndlordi. gro-eerji. bnteherji in drupra podobna živina že skrbe za to, da človeka žep ne teži. So pač vražji ti ljudje. Za-- ropajo razne stroke, a so edini v tem. Ja teden za tednom pomikajo cene navzgor. Gospod nrednik, ali ste že kaj sli-Ša'i o slavnem tenoristu Koruzif Hm, to vam je dečko! Enkrat zine, pa ima za mesec dnij vsega dovolj. Pravijo, da je zvezda na nebu, toda taka zvezda, ktera se vidi v dveh delih sveta. Ker ima vsega,, dovolj, šel je nedavno v Central park obiskat svoje pradede. Ti imajo tam svoj skupni dom, kteremu pravijo: prvi rtewyor-Ški ameriško-afrikanski opičji dom. Za. mrežami se produeirajo, skačejo, telovadijo in uganjajo take zabavne raze naslajalo ob njih. stvari, da se je tudi oko slavnega Ko-In v tistem trenutku je prišla mimo lepa. stasita gospa G., ktera ima vse potrebne lastnosti ameriške ženske. Koruza ji vrže par pogledov ter se zadene hote ali nehote ob njen kapital. V trenutku je bil za njim svetopisemski Kajn. kteri je radi svoje prvotnosti hišnik omenjenega doma. Začel mu je govoriti nekaj od štirih nog in o vplivu kapitala na Človeštvo. — Potem ga •"■* pa prijel in odvedel v "špehkambro". Tam mu je Kajnov gojspodar (pa ne Adam) govoril, la človeku res ni dobro samemu biti, a trije pa tudi ne morejo biti zraven. Kajn mu je sekundiral in govoril nekaj o slinah, kterih je bilo menda toliko, da je moral vreči ovoj običajni čik v kot. Ti*li omenjena gospa je govorila nekaj. Rekla je, da je kapital obre-stonosno naložen, da pa nima Koruza nobene *----"i žice. Koruza izgovarjal, rekoč, da mu ne manjka kapitala, ne tacega ne boljšega. Zdaj se tožijo. bode Koruza obsojen radi 1 '"p-d^topnosti", vam že poročam. Zdaj omenjam le toliko, da že tretji dan teče pravda. Policisti se drže silno trdno. Iznašli so že mnogo nemoralnosti proti Koruzi: med temi je najhujša ta, da je prišel slavni pevec nag na svet. Žensko se .smatra za silno dostojno. Trdijo, da jih je malo, ki imajo pravico dvigati narastle obresti. Depae, HL Dragi "Glaa Naroda":— Prosim, priobčite tudi iz našega kraja par vrstic. Tukaj delajo veliko einkovo tovarno, v ikteri bode delalo baje 3000 delavcev. Slovencev ni tukaj nad dvajset; preteČeni teden je prišlo semkaj nad 30 Hrvatov vkup. Druzega posebnega ni. Pozdravljam vse rojake. Josip Cvelbar. Mohawk, Mich. Dragi "Glas Naroda":— Ze dolgo časa ni bilo ničesar čuti iz našega kraja, zatoraj sem se namenil, da hočem vsaj nekoliko rojakom naznaniti, kako se nam tukaj godi. Večina rojakov se ukvarja z delom v rudokopih, kteri obetajo biti zelo bogati. Sedaj je začela tuidi Calumet & Hecla na svojej posesti, kakih 20 milj od Mohawka, kopati nove rudnike, tako da obeta biti še veliko življenja v tem skrajnem koncu gore-njega poluotoka. Baikrene žile so tukaj zelo bogate; čim g'obkeje kopajo, toliko bogatejši in boljši baker je. Zatoraj ta kraj po vsi pravici zasluži ime "Copper Country' Tukaj Slovenci nimamo lastne cerkve, ampak nas obišče vsako drugo nedeljo irski duhovnik iz Lauriuma. Sicer pa rojaki hodijo k maši na Calumet, ki je le kaeih sedem milj oddaljen od Mohawka. Tukajšnje društvo sv. Alojzija tudi dobro napreduje. Slovenec kaj rad prebira različne knjige, v prvi vrsti pa časopise.; zatoraj imamo tu v Ameriki že precejšnje števi.o dobrih časopisov. Vendar pa Slovenec vse premalo podpira dobre liste. Vzemimo za vzgled. druge večje narode, na primer Angleže: že vsak najrevnejši delavec je naročen na enega, dva ali celo tri liste, ktere vzame seboj na delo in porabi vsaki prosti trenotek, da pogleda novice. Vem, da marsikteri Slovenec po končanem delut rajši pije eašo piva, kakor pa da bi prijel v roke časopis in ga bral. Ce bodemo tako delali, bo-demo zaostali za drugimi, hitro napredujočimi narodi. Kje pa zveš vse novice, vsa važna kulturna vprašanja drugje, kakor v časopisu —: ' •* bilo treba, da je vsak Slovenec naročen vsaj na jeden dober slovenski Časopis. Gotovo ga ni boljšega slovenskega časopisa, kakor je ravno "Glas Naroda"; on prinaša najnovejše novice, izvrstne članke in listke ter dopise. Zatorej, S.ovenci, podpirajmo naš list "Glas Naroda" in pridobimo mu še več naročnikov, da bode kmalu dosegel častno število: pet tisoč naročil iiko v. Pozdravljam vse rojake! Josip Češarek. Demokratizacija. Po "Učit. Tovarišu." Ko je avstrijski finančni minister Korytowski predložil dunajski zbor* niči proračun za leto 1907, je v svojem govoru povdarjal tudi potrebo prak-tiške izobrazbe. To potrebo nagla-šajo dandanes govorniki vseh strank in na vseh zborih in shodih. Prihodnje leto dobi Avstrija eno* indvajset novih srednjih šol. Taka pomnožitev teoretižkih nčilišč je napotila finančnega ministra, da je dejal: V tem, da vzgajamo ljudi, ki jim praktiško delo ne bode glavna stvar, vidim pač neko prednost, ktere gotovo ne smemo prezreti. Vendar pa ne sme biti prevelik odstotek takih ljudij, že zato ne, ker hočejo živeti povečini od države in njenih dohodkov in ker je vsaj za sedaj državna potreba kandidatov za državne službe več nego pokrita. Zato pač mislim, da bi si pridobili oni gospodje, ki so se že tolikokrat nesebično in požrtvovalno zavzeli za želje in stremljenja prebivalstva in se izkazali tak ) prave prijatelje izobrazbe in kulture, ne-venljivilh zaslug, ako bi svoj vpliv uporabili v to, da široke mase pouče o veliki koristi, (ki jim jo daje prak-tiška izobrazba na strokovnih šolah vsake vrste, kakor na obrtnih, trgovskih, kmetijskih in podobnih šolah. To bi bilo tem bolj potrebno, *er je v industriji velika potreba višjih delavnih sil, ki se jim ponuja v materi-jalnem oziru prav lepa eksistenca." Tem besedam dostavlja celjska "Domovina" resnično trditev, da nimamo Slovenci najmanjše nepotrebne Sole, da se nam je treba še z vsemi silami boriti celo za najnujnejše, zakaj na Štajerskem, Koroškem, I,-tri in na Tržaškem ■nimamo niti toliko, kolikor je potrebno za kulturni eksistenčni TniirifpnTn- Po pravici trdi "Domovina", da je sramota za državo, v kteri se narodu, ki hrepeni po izobrazbi, sistematiško zapira pot do omike in napredka, in hudodelstvo je ono nečuveno postopanje nasprotnikov, ki so šolsko vprašanje, ki je zgolj kulturno, izpreme-nili in ponižali v politiško vprašanje. Pride doba, ki to zaslepljenost sedaj gospodujočih plemen v Avstriji dostojno oceni in da njih politud ono ime. ki ga edino zasluži: barbarizem ! Slovenci nimajo niti zadostnega števila osnovnih šol, nič srednjih in nič strokovnih šol. Dosledno jih prezirajo in zapostavljajo. Na poti k napredku stoje vse možne zapreke. Zato smo Slovenci zaostali, ker smo morali zaostati za srečnejšimi tekmeci. Ti se nam zaradi tega posme-bujejo in izkoriščajo našo zaostalost i v gospodarskem oziru. Besede finančnega ministra so za Slovence simpatične, če smemo sklepati iz njih, da naznanjajo novo dobo, dobo demokratizacije avstrijskega šolstva. Skrajni čas je, da se tudi v Avstriji začenjajo posvečati najboljše sile praktiškim poklicem, pralktiškemu delu in ne samo takozvanim učenim, zgolj teoretiškim stanovom. Tak preobrat bi pospeševal demokratizacijo avstrijskih šol, državne uprave, našega časnikarstva. Pripomogli bi zdravi pameti do veljave in z nje načelom spravljivosti med narodi, brez ktere ni možen pravi napredek ne na gospodarskem ne na prosvetnem polju. Današnja državna u-prava je v rokah teoretiško izobraženega uradništva in se čedalje bolj izolira in čedalje bolj okameneva v posebno kasto, tki nima s praktiškim življenjem nikake zveze, no-bene prave simpatije s praktiškimi poklici, ker jih nie pozna in ni imelo nikdar prilike, da bi jih spoznalo. Zato postajajo državni uradi bolj tvornice za reševanje aktov, nego oblastva, ki bi imela voditi, nadzorovati in regulirati produkcijo novih vrednosti na vsakem polju človeške delavnosti. To odtujevanje je pa Škodljivo, in treba mu napraviti konec. V državni upravi je treba odkazati mesta tudi praktiško izobraženim ljudem. tehnikom, trgovcem, industrijal-. cem, obrtnikom, poljedelcem itd. Sa- j ^ mo tako bode možno, da se ustvari; ona vez med delujočim prebivalstvom in upraviteljstvom države, ki je potrebna, ako hočemo uspešno napredovati, namesto da jeden druzega oviramo. kakor je to dandanes. Ta demokratizacija uradništva bode pa možna, aiko se (demokratizujeta parlament in vcuda. Le ko bode vlada v rokah par', amen farnih ministrov, bode možno tudi v tem ožim misliti na potrebne reforme. Demokratki parlament in demokra-ška vlada bode pa tudi avstrijskim narodom nasproti pravičnejša in ne bode več stala na poti gospodarskemu in kulturnemu razvoju, temveč ga bode pospeševala po svojih najboljših močeh. Spozna namreč tako jasno resnico, ki jo današnji mogočneži v svoji sebični zaslepljenosti nečejo videti, da je država tem mogočnejša, čim bogatejši, čim zadovoljnejši in čim bolj prosvet.^jeni so njeni rodi. Toda kakor je to spoznanje preprosto in jasno, vendar je do njega še dolga pot, ker odvračajo pozornost od pametnega dela politiške osobne in strankarske strasti. Naša in naših poslancev dolžnost pa je skrbeti za to, da damo priliko vladi, ktere član je Korytowski, da nam dejanski dokaže, je-li voljna dati tudi Slovencem priliko, da se v strokovnih šolah bolj izobrazijo za prak-tiške poklice? Slovencev je na sto-tisoče. ki nimajo n. pr. na Štajerskem niti jedne trgovske, nobene obrtne in nobene kmetijske slovenske šole, ki pa plačujejo v denaiju in v ikrvi toliko davka, kakor njih srečni sosedje, ki imajo vsega v izobilju. Dajte tudi temu avstrijskemu narodu vsaj majhen del te^ra, do česar ima pravico! Le na ta način je možno priti do prepričanja, da ne eksistuje avstrijska enakopravnost samo na papirju, ampak da z enako dobroto objema vse narode. Znano geslo "Justitia — POZDRAV. Gredoč v staro domovino, srčno lepo pozdravljava vse znance in prijatelje v Mount Iron, Minn., v Skipton, Duck Lake, Sadi, N. W. T., Canada, ter vam klieeva prisrčni: z Bogom! onim v Canadi pa: na srečno svidenje I Mount Iron, Minn., 21. nov. 1906. Ivan in soproga Bejc. Slo v ;Q= ZA BOŽIČ V STARO DOMOVINO. S spodaj navedenimi parniki je mogoče pravočasno dospeti na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Istrijo in Dalmacijo za božične praznike: LA LORRAINE odpluje dne 6. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. LA BRETAGNE odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dop. iz New Yoika v Havre. vaderland odpluje dne 5. dec. ob 7:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. ST. PAUL odpluje dne S. dec. ob 9:30 dopoludne iz New Yorka v Southampton. Rojaki, kteri želijo z navedenimi parniki potovati, naj nam naznanijo svoj prihod, da jih zamoremo pravočasno pričakovati in potrebno poskrbeti za nadaljno potovanje na par-niku. Se priporočamo spoštovanjem Frank Sakser Co. Ako k&iljaš, ako si prehla-jen, ako* imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o ila-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih» Knaipovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopoš»ješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprece ■ j 1 j i— ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. Msgr. Seb. Knelpp. podp. društvo katoiiSko svete Barbare ZJedlnJene države Severne Amerike, Sedež: Forest City, Pa. 3«* Januarja I902 -v državi PcntMytn.r rn, ODBORNIKE: Predsednik: JOSIP ZA T, AR ml-, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. - j ____________ NADZORNIKI : IVAN DRASLER, BoX 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 31, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. Ta. r > FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. t IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. d. Box «67, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". MARKO KOFALT 249 So. Front St, Steelton, Pa. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za _"delovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Ali-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. _ FRANK SAKSER CO. I DELO! DELO!! DELO! I! Rojaki, naročaju m na "Glac Ka- rod»", največji in najcenejši dnevniki Potrebnje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodu, W. Va. Dele je dobro in stalno za več let. Plača je od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Prank Homovch, P. O. Bvx 205, Riehwood, Va. Iščejo se AGENTI v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati an-gležko, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra plača, delo lahko. Pišite na: Room 1, 67 W. 67th St., New York, N. Y. VESELJE ŽIVLJENJA ^^M—^^ zamore možkf in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA. Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe je2ni, dočim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSEPH TBIKEB'9 Trinerjevo ameriško grenko vino *Ter V/l RECiSThR» t futndament/um regnorum" ne sme biti] ironija, empak mora biti blažena res- i nioa! Smeti ▼ industrij L Mesto Birmingham na A.ngležtkem si je nabavilo nove vrste generator elektrike — smetišče. S pooaoejo posebnega stroja se smet je celega mesta zažiga, a ta toplina proizvaja električno strujo, ki zopet služi v druge namene. Iz pepela izgorelega smetišča, se dela beton in cement za ulice in ceste. Tudi v Curihu v Švici porabljajo smeti v industrijske namene. Tam žgejo smeti, a z gorkoto grejejo vodo v velikih kotlih, para te vode žene turbino, a turbina vrti električni generator za mestno električno centralo. Jz pepela delajo opeko. Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo razne imitacije, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce; naši Čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBHEBJEfO MHEM&KO GRENKO flHO PEflVD kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Dober tele« Dobra prebava« Dobrojzdravje, Jake mišice. Jake živce* Dolgo življenje. To je, kar Vam je^ino to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Kabite je kot prebavljalca, toniko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. Pozor l Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete piti alkoholnih in hmeljevih pijač. lekarnah, V DOBRIM SALOONIH. * Trln^r, 7^9 ^QUth Ashland Ave., Chicago, 111. Jamčimo iz\ imcft in polno moč naalednjih posebnosti: Trinerjev Brinje ve c. SlivOTka, Tropiujevec in Cognac. Wtr! Tli *<»*■! T rkT »-TV Jugosli )van ska Katol. Jednota. inkorporirana dne 24. januarja 1901 v držav! Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7th St., Ca!umei, Mica., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minil. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS. predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blackberr\" St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MAR T IN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blairovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na plavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in n< benem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN OOl'ZE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poliljatv« tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blaokherrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". NAZNANILO. Jezus Prijatelj Malenih v Monessenu, Pa., sprejeto v J. S. lue 1. novembra pod st. 67. sv. Petra v Yale, Kansas, sprejeto v J. S. K. Jednoto dne j>od št. 68. JURIJ L. BROŽIČ, -lavni tajnik. oaoaajšii KEANJSKE NOVICE. Deželno gledališče na prodaj ? Po Ljubljani se ^iri govorica, da bj Nem- j ci radi prišli do sedanjega gledališča, j ki ga baje že kupujejo. Jasno je, da je o deželnem premoženju upravičen j sklepati le deželni zbor kranjski. Trojčki. Iz Stoba pri Domžalah se j poroča: Tukaj je povila 251etna Fran- i čiška Stojner, posestnika soproga, j trojčke, in sicer dva dečka in eno deklico. Dečka sta čvrsta, deklica je pa j krr:alu po porodu umrla. Mati se po- j čuti d"bro in je popolnoma zdrava. Nezgoda. Nedavno je mašinist v za- I vodu sv. Stanislava v Š. Vidu, Frane j K -a. -nažil o/en alnik (stroj za ože-S manje perila) v pralnici. Pri tem pa je ravnal tako nesrečno in neprevid- i no. da je prišla desna roka v stroj, j kteri mu je roko pri komolcu pri ko- j inoleu popolnoma odtrgal. Nesrečneža. ki je znan kot vesten delavec, so j Napad na žensko. Dne 6. nov. zjut- J raj >o dobili na potu grede z Dobene-ga v Mengeš nezavestno v krvi ležati t po domače Žičkovo iz Dobena, fara j Mengeš. V ustih je imela natlačene j zemlje in okrog vrata Je bila davlje- : na, tako da ima kri zasedeno. Vse ] ka/.e, da se je ona morala dobro braniti, ker je imela za nohti kožo inj meso napadalČevo, tako da je napa-dovalec dobro zaznamovan. Ali je to ! posilstvo aH ^amo napad, se še ne ve. Nezavestno - » prepeljali domov. Samomor 70 let starega moža. Obe- j sil se je v Stražišeu pri Kranju nad ; 70 h t star mož. Vzrok je iskati v j žganju. PRIMORSKE NOVICE. Potovanje po smrti. L. 1855 umrla ; je v Gorici neka Sofija vdova Con-, perz. Pokopali so jo na katoliškem , pokopališču. Ker pa se je kasneje do- ; znalo, da je bila Židinja, so jo izkopali i ter prenesli na židovsko pokopališče, j fc^edaj pa so jo tu zopet izkopali in , na željo njene sestre prenesli ostanke v Budimpešto. Ogenj. V Trstu je v skladišču firme \Vei-*s zirorelo 40 bal blaga. Škode je 2000 K. Zastrupiti se je hotel Soletni mizar Anton Aber iz Dekanov v Trstu v zloglasni hiši, a »o mu še v pravem ča>u iztrjrali steklenico s karbolovo kislino. Velika tatvina. Pri Sv. Križu pri Trstu so Kristijanu Košuti ukradli neznani tatovi 6000 K v bankovcih in dve hranilni knjižici. Košuta je bil doma, ko so ga tatovi obirali, a je za tatvino zvedel, ko je bilo že prepozno. Omočiti se je hotela dekla Marija Čopič iz Bovca, zato je kradla svojemu gospodarju v Trstu perilo in druge za gospodinjstvo potrebne reči in jih nosila k ljubčku. Policija je pa izvohala to zadevo in aretovala tatinsko žensko. Tri prste je zmečkal tovoren voz v Trstu 28Ietnemu delavcu Ivanu Šalk-eu. Moral je v bolnico. Nečuveno drzen roparski napad. Ko je nedavno v Trstu 221etni bančni uradnik Egon Helmpacher prišel ob 2. uri zjutraj domov in zaklenil vezna vrata za seboj, napadla sta ga dva roparja, ki sta ga toliko časa tolkla, da je padel v nezavest. Ko se je predramil. manjkalo mu je 80 K denarja. O roparjh seveda ni sledu. 161etna deklica je zblaznela v Trstu. Pripeljala je iz Štori j mleko v Trst, kar naenkrat je pa začela letati po ulieah, da se je izgubila. Ko so jo našli, odali so jo v blaznico. Požar. V tovarni voščila za parkete v Trstu je nastal požar, ki je pro-vzroeil 20,000 K škode, preden so ga pogasili. Ogenj je nastal na ta način, ila se je 19Ietni Ani Leiter prevrnil vrč raztopljenega in vrelega voska, že pomešanega s terpentinom. Ogenj je švignil kvišku in objel delavko, a tudi na pomoč ji prihitelega Vasa Katarja. K sreči je prihitel lastnik bližnje gostilne 44Sport'} in rešil oba iz ognja, v kterem bi bila sicer zgorela. Lt iter je hudo ožjrana j>o vsem telesu, Rutar ima pa sežgan ves obraz Izmišljen roparski napad. Napoleon Benramaseo iz Vidma v Italiji, je na policiji v Trstu pripovedoval, da -o ga neznanci napadli in ga oropali 20 K. Poizvedbe pa so dognale, da si je Lah izmislil napad. To je pozneje sam priznal, obenem pa povedal, da je doma svojo ljubico težko telesno poškodoval in bil zaradi tega obsojen, da pa je zbežat, namesto da bi nastopil kazen. Ljubeznivega ljubimca je tržaška policija spravila na vamo in mu obljubila, da ga izroči italijanski oblasti- ŠTAJERSKE NOVICE. Zaradi poneverjenja je bil obsojen v Mariboru v Mariboru organist Jos. Feusch iz Trbonjega na tri mesece zaigra. Feuscli je dobil od posestnika Kogelnika 30 K 40 vin., da plača s tem zneskom zaostale davke. Feusch je vzel denar in Kogelnik je mislil, da ga je tudi res poslal davkariji. Šele ko so Kogelniku rabili in ko so mu pozneje hoteli zarobljeno kravo tudi prodati, se je pokazalo, da je organist denar poneveril. Kogelnik je moral davke plačati, organista so pa zaprli. Zlobna ovadba. Kakor se je poročalo, je orožništvo dne 30. okt. ponoči ob 2. uri zaprlo trgovca Franca Petelinea iz Št. Vida pri Ptuju, češ, da je ponarejal poštno-hranilne knjižice. Kakor se je izkazalo, je Peteline popolnoma nedolžen in je postal le žrtva zlobne ovadbe. Sodišče ga je že iz zapora izpustilo in išče sedaj ova-jalca. Nesreča ali zločin? Iz Bukovcev pri Ptuju se piše: V soboto dne 26, oktobra smo našli v cerkev grede, blizu kapelice sv. Jožefa, ki je ob ee-sti sv. Marka proti Bukovcem, mrtvega moža v jarku ležati. Iz kapelice pa je bila pre vržena soha sv. Jožefa z Jezusom. Očividno še ni mogel dolgo ležati v jarku in moral biti še živ, ko I Imam vedno pripravljen do- | % her mrzli in ^orki prigrizek | ^ (free uncli). . j Slovence postrežem z pristno # I pijačo ter dobrimi srn od kam i. f I Za obilen obisk se priporoča | j MATHIAS STEINEN, i ^5501 St. Clair Ave. N.E., Cleveland, Knjiga »ZDRAVJE'* Katera v kratkem izide od slavnojia im o1k«o yi»aiie« a: Dr. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili. da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji . Knjigf obsega preko 160 strani z mnogimi slikami i- tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere more v^aki mno-o koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moza in zeno, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne aii zastarele (kromcue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Citajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zah- || se Vaiu nairrvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. valim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da ta- ■ SeI° sP°r°čnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih b lečln veg in tudi kega zdravnika ca ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ji lahko deIam vsako delo Vam naznanim častiti 1. da jaz sem po ki so mi prav fino nueala. Jaz sem si dosti prizadeval pri drnzih zdravnikih. pa ni i niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodera natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taceca niina več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega croba. ANTON MIHELIČH 12 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč ni.-aj. kar se nibem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo z rr.au samo da so ni i žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obri.il. ko sem uvi. del. da mi drimi ne rnoteio pomagali. Jaz Vas bedenj vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter os:ane::i Vaš iskreni prijatelj J. LOW S H A. J t nay Lied. Ark. Na razpolago imamo se mnojro takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo~ remo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavlja te na sltdeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST., >EW YORK, V. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. i Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 zvečer. Ob nedeijih in praznikih od 10_1 popoludne. ZEL bližajoče se božične praznike priporočamo rojakom krasne boži fine razglednice KOJAKl, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IS NAJCENEJŠI DNEVNIK! Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd. Cena: ena 3c, tucat: 30 centov. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York, N.Y, -do Va ra L ,.r«i uokaza ZA BOZIC in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi danila svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denary to pa naj= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO 109 GREENVICH ST., NEW YORK, N. Y. Rojakom na znanje ! Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za draFd^- S r. kar si lahko sami natiravitein sircr » an —__5. • § . I, uocr ;ke svetu btn u iiutl olem ilezni Goimrea 'izastrupljeno kri, ženske bobe z ni na »ati 111 t i, beli t« k oči, nos, ušesa, usta i.t.tl. Zdravila ,.0170-'!" Vas bodejo ozdravila Šest oči vulijo Ix.lje kakor dve oči ! »lajnami/ " ' J ) Napravljati žganje in likerje ni* težko. i Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na ni i • f tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani lilnTi,1!', i1 čimci vam da dobite žganje ktenigii bi morali sicer drago "ffiSi? vdt o^ ' i „ Vas ta 80 ndstntkov mani " « —' dolarja, kterS K ^ Vas ta 80 odstotkov manj To se pravi: namesto jednega dolarja, "ktereea ^ / morah izdati, plačate le 20 centov. . »"erega ! SPRIČEVALO fo^jj^sk«®.zakonu $43, sklenjenem 24 junija) 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav- nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. ™ ^ arzav-. Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. \konanas pipete, bode Vaše pismo prišlo >reJ celi zbor z lravnistva, kateri se bodejo •ned seboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. To zu ite da so trije zdravniko £?f»to smožni zada Va d. .bra zdravila kakor san jeden to je čisto ne mog-oče da bi Vam pozabili kaj dati karbi bilo v korist Vaše bolezni. Naši zdravniki so tako gotovi da Vam morejo bolje in pred pomogat, in da se prepriča te da je to reznica imate tukaj naše garancije NAŠA PONUDBA. Ako pet dni kasneje ko ste sprejeli naše zdra-^^^ \ ila. se ne čutite boljše in ne vidite da Vas '■ff^^r 6 bodem-*'»zdravili, po ljite nam jih nazaj po WWoorj " Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi " mu 1 2 litrov (3 galon) Sterega si>4i sledečega ž^nja: P°slemo, mi v napravo 1 , liter slWorke lllterPelinovca t liter CharttMssa i 1 : M^n, 1 ;; ISS^ J » 1 , Ktoljevca 1 " 1 " A^ 13 litrov (3 salone) samo sa tri dolarje. «v "-----—/ —— • « i uuiarje. se deIlatroČ^aVi^10ii,n0 ^^ ^ V ktereJ ie P°P^no, kalto IU • J>^lite n,a? *U po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta ko]|rečene izivlečke in knjigo. Brez denana se ne odpošilja.. vam ta- | IVAOAUH PRODAJAMO ) vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za Prodajemo zdravilno milo zališajasto koio in razne piišč? S iSJ^, i?tefesLnaP DO " ČiStib koreninit' J*e ^ravibio in odstrani vso 3n4na^ MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVA«. Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem krat« ' jeo pravtak° 2dravila iz laborato"ja "Orosi"! SS: za vsa-1 i Pisma in vse poizvedbe naslovite na expresu pla iuo z dozvoljeujpm prpgledanja, in ako Vi iii t«* 1 :Mli več kakor euo tietinjo plačamo V .m takoj denar nazaj. Najboljši zdravniki na svetu preporočajo ..OKOSI" zdravila, katera so dosegla željo Profesorja Dr. Vulpiana, kateri je izrazil željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. Qktob. 1SS2 da bi se iznajdel jen Ijek za ozdraviti kri brez da človeškem organom škoduje. Naša garancija je tiskana jasno v tem časo-^ pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od Tsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nobenim drugim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi. Pridate ali pišite na : Zdravniški oddel'ek za Slovence od: AMERICA-EUROPE CO. 161 COLUMBUS AVENUE NEW YORK BJ'-1"1 "US.JVUJV; i JJ51 ualfT af*«L Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. On vam je s sokom od (Nadaljevanje.) Zdaj -la tudi meni roko. Old Death mu jo stisne še jedenkrat in pra^vi: J 5e dvomite, ali sva vredna vašega zaupanja, se obrnem na vašega eina, kteri hoče dokazati, da ne zaslužim nezaupanja." "Na mojega sina Willa?" vpraša Lange začudeno. "Da, nanj in na nikogar druzejra. Rekli ste, da se je pogovarjal z Old Deathom in da se spomni vsake besede. Ali mi hočete povedati, mladenič, kaj se je govorilo? Mene t« zelo zanima." Zdaj odvrne Will, kteremu je veljalo to vprašanje, živahno: "Ko nas pripelje Old Death na pot. gre pred nami. Jaz sem bil ob-streljen na roki. ktera me je zelo bolela; ker ni bila rana obvezana, se jo je prijel mkav. Mi trremo potem po prmovju. Old Death izpusti močno vejo, kter3 zadene mojo rano. To me tako zaboli, da zavpijem in----" "Pri tem vam je rekel sledilec osel!" doda Old Death. "Odkod to veste?" vpraša Will začudeno. Starina ne odvrne, ampak nadaljuje: "Potem ste mu rekli, da ste obstreljeni in da je rana vneta svetoval, da si rokav omehčate z vodo in da namažete rano way-bread (trpotec), kteri vam jo ohladi in prepreči vnetje." "Da, tako je! Odkod pa veste to, Sir?" vpraša mladenič presenečeno, "Vi še vprašate? Ker sem jaz sam tisti, kteri vam je dal dober svet. Vaš oče je rekel prej, da sem podoben Old Deathu. On je imel prav, kajti jaz sem mu tako podoben kot gospodinja ženi." "Torej — torej — torej — ste vi sami?" zakliče Will vesel, skoči iz stola in ure z razprostrtimi rokami proti Old Deathu; njegov oče pa ga zadrži, potegne ira krepko na stol in pravi: "Stoj, mladič! Če se gTe za objet je, potem ima tvoj o£e prvi pravico in dolžnost, da položi svoje prednje tace okrog vrata tvojega rešitelja. Toda to opustimo, ker veš, kje smo in kako se pazi na nas. Zato sedi mirno!" Zdaj se obrne k Old Deathu in nadaljnje: "Ne zamerite mi tega, Sir! Imam vzroka dovolj, da ravnam tako. Tukaj je namreč cel vrag. Lahko mi vrjamete, da sem vam hvaležen; baš zato se pa moram ogibati vsega, kar bi vas utegnilo pripraviti v nesrečo. Slišal sem in vem, da držite z abolieijonisti. Vi ste izpeljali med vojsko stvari, ktere so vam prinesle slavo, južnim deželam pa veliko škode. Vi ste bili vodja in sledilec raznim &pver: i t : i oddelkom, ktere ste pripeljali sovražniku za hrbet po takih potih, da bi -i ne bil nikdo mislil. Mi smo vas radi teira izredno spoštovali; južno prebivalstvo pa vas še danes imenuje ogleduha. Zdaj veste, kako je vsa zadeva. Če pridete v družbo seoesijonistov, vas lahko obesijo, "To dnbro v™, Master Lanqre, a mi ni nič do tega," odvrne Old Dt ath zelo hladno. " V resnici me Še ne veseli, biti obešen; grozili so mi sicer že večkrat s tem. a niso še izvršili do danes. Baš danes je naju hotela olH.--.iti tolpa rowdyjev na parniški dimnik, a ni prišlo do tega." Old Death pripoveduje zdaj dogodek na parniku. Ko konča, pravi Lance zamišljeno: '•To je bilo lepo od kapitana, a tudi nevarno zanj. On ostane do jutri zjutraj v La Grange, rowdvji pa pridejo najbrž že ponoči semkaj; potem se lahko pripravi na njih maščevanje. Z vama pa se utegne zgoditi še slabše." "A! Jaz se ne bojim teh ljudij. Imel sem že spopade z drugačnimi ljudmi.'' "Ne bodite tako gotovi, Sir! Rowdvji dobe tukaj precejšno pomoč. V La Grange ni že nekaj dnij posebno varno. Od vseh stranij prihajajo tujci, kterih ne poznamo. Ti se shajajo po vseh kotih in delujejo na skrivnem. Po opravkih gotovo niso prišli semkaj, ker postavajo po cele dneve in nečesar ne delajo, kar bi kazalo na kako opravilo. Zdaj sede v sobi in zijajo, da bi v njih votlinah imel lahko grizli svoj brlog. Zvedeli so že, da smo Nemci in so poskušali že z izzivanjem. Če bi jim ugovarjali, bi prišlo gotovo do spopada in umorov. Danes me ne veseli ostajati delj tukaj; tudi vidva si želita počitka. Z večerjo bode malo slaba. Jaz sem vdovec; zato živimo kot samci in hodimo vsako opoldne v gostilno jest. Tudi sem prodal pred nekaj dnevi hišo, ker mi ne ugajajo te razmere. Seveda ne mislim s tem reči, da mi ljudje ne prijajo. Pravzaprav niso slabši, kot drugod; toda grozna vojska ni še končana. Njene posledice tlačijo prebivalstvo kot mora. V Mehiki se koljejo še vedno. Texas leži nekako baš med nemirnim ozemljem; kamor se pogWa, povsod vre. Od vseh stranij prihajajo potepuhi, kar upliva zelo ugodno name. Zato sem sklenil prodati vse in iti k moji hčeri, ktera je zelo dobro poročena. Pri njenem možu dobim tako mesto, da si ne morem želeti boljšega. Vrhtega sem že dobil srečno kupca, k teror: a ugaja kraj in me lahko takoj plača v gotovini. Jaz odidem lahko, kadar se mi poljubi. Nameravam iti v Mehiko," 41 Ali ste vi od zlodja?" pravi Old Death. "Jaz? Zakaj?" Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se nd parkrat narifta z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainEspellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zoboboln. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. nam i •9*1 A; F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. NAZNANILO. Rojakom ▼ Johnstown n, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Pran Gabrenja, 519% Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že Teč lev v knpčijskej zvezi. NAZNANILO. Rojakom v Chicagu, 111., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR mt.a. ,DIČ, 617 Sonth Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Compapie Generale Transatlaqtip. (Francoska parobrodna družba.| jNe prezre ti! NAROČNIKOM NA ZNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi drage v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. JOHN KRACKER EUCLID, O. "Ha- prej -te t«./ili radi Mehike. Priznali ste, da se tamkaj kar koljejo. Zdaj hočete pa iti sami tje!" "Ni «!r - o. Jvr! Sploh pa niso po vsi Mehiki jednake razmere. Jaz j ar; • ravan it. v «.;;. lico Chihuahua, kjer je že vojska končana. Juarez je i- • .i -j. r 1h . a .... E! Pasa, a se je kmalu popravil in jc Francoze pognal ..<• v i:a futr. N.ihovi dnevi so šteti; spode jih iz dežele, ubogi Ma .-.•> ija bo.:, n ■ :. i pa plakati njihov račun. Meni je žal in mu želim > - O.-.?"g Lr.avrieira me-ia se konča ples; severne dežele pa ostanejo pi — Tan. >tanuje moj zet, h kteremu greva z Willom. Tam naju pri- a k - ■ - . '.ar !«• po/eliva. kajti def-ko je posestnik srebrnih rudni-k> i _• ut < i. o pr< «■/<11. kaj ne. Sir? Pol d ru aro leto je v Mehiki: zadnjič .la j< d--l»:i pr:m*a, kteri kaj pridno kriči po starem očetu. Vsi v'.' . k :«• s a.i .-stane v takih razmerah tukaj? Jaz dobim v rudniku lepo s!'! r -r: \ViK ta tudi. Vrh tega lahko navadim malega princa oče-i i-, v .-o a -i1.'.'' In p<»števanko — torej vidite, Messrs., da ne morem ostati t ika:. Stari oče noil biti na mmk lUfcčin pri svojem unuku, drugače ne iz-vr-ujo pr a veza Jakliča. Jaz grem torej v Mehiko; če hočete jahati z menoj, mi bode zelo ljubo." "lin i" /a_'<'draja Old Death. "Ne norčujte se, Sir! Lahko se zgodi, da vaju primeva za besedo." "Kaj? Vidva nameravata iti tje? To bi bilo imenitno. Udarite, Sir! Mi jahamo skupaj." lJo . i i, po.'-a si!" pravi smeje Old Death. "Jaz sicer mislim, da poj-dr\a v Mehiko, a ne vem zagotovo; in če pojdeva, še vedno ne veva, v ktero smer jo udariva." "<> ni druzega kot to, Sir, potem jaham z vami, kamor hočete. Vsa pota peljejo od tukaj v Chihuahuo; meni je vsejedno, ali pridem danes ali jutri tje. Jaz som sainoljuben človek in gledam rad na svojo korist. Vi btp spreten westman in slaven sledilec. Ce jaham z vami, pridem gotovo tje, kar je v tem nemirnem času vsekakor velike vrednosti. Kje pa mislite mislita zvedeti natančneje?" "Pri m kerj u senom Cortesio. Ali ga mogoče poznate?" "iv j. znan 1 La i^ran^e je tako majhen kraj, da se še mačke tika o. Ta sefuir j«' tisti, kteri je kupil mojo hišo." "Pit 1 vsem bi rail vedel, ali je slepar ali mož časti." "Zadnje, za i i nje. Njeg« vo i>olitično prepričanje nas nič ne briga. M, : je vediio, ali hoče biti k.io pod cesarsko ali republikansko vlado; da te i /p.' In nje svoje dolžnosti. On je v živahni zvezi z onostransko mejo. r)a/ -i :• opazil, da >to,je pri njem ponoči mule s polnimi, težkimi zaboji; vem tin.!, da zbirajo jhmI njegovo streho ljudje, kteri odhajajo potem proti Kio del Norte. Zato mislim, da se ne motim, če pravim, da pošilja Juare/ovini pr -ta-em orožje in streljivo; on nabira tudi ljudi, kteri se boju. • preti Krniieoz.i tn. V - led tukajšnih razmer je to precej drzno pod-jetj.-; kd'.r _a zaTne. nora biti prepričan, da mu bode neslo dobre dobičke, četudi zgubi kako pošiljatev." "Kje stanuje? Jaz moram govoriti še danes ž njim." "<>b desetih ga lahko dobite. Jaz sem imel za danes še nekaj govoriti / njim, a zadeva m- je medtem rešila tako, da izostane lahko pogovor. Rekel n t je, naj pridem ob desetih k njemu; on bode okrog te ure gotovo "Ali bil še kdo pri njem, ko ste ga obiskali zadnjič?" "Da. Dva moža sta sedela pri njem; jeden je bil starejši, drugi mlajši.* "Ali veste za njih imena?" vprašam radovedno. "Da. Sedeli smo celo uro skupaj. To je že časa dovolj, da se zve za a tistih, s kterimi se govori. Mlajši se je imenoval Ohlert, starejšega > klicali za senor Gavilana, Ta je moral biti znanec Cortesiov, ker sta rila o tem, kako sta se dobila pred več leti v glavnem mestu Mehike." i Dalje pr nooiijie.) Priporoči rojakom svoja izvrstna VINA, ktera ▼ kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rodeče vino (Concord) prodajani po 50c g&lono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral onnje iz Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC 12.50 gaiona DROŽN1K $2.75 Iona. — Najmanj« posode za žganje so 4% salone. Naročiloau j« priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. Slika predstavla uro z zlatom p re-▼lečeno in dvonimi pokrovi, velikost 16",in e jamčena za 20 'let. Kolesovic je naboliSega amenkan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo $13.°° Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še neka časa ta izjemna cena kakor ie bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam M. Pogorele, 1114 Heyworth Building Chicago, III. OPO"« » '-dp a k« vsebine m jc dobiti po ««cmji «ti oiani&e ca sonc "*6th tiK« i*> vcCje velikosti I8th sixc ' z« gospodp Naslov ta knige. M. Pogorele Boa 226 Wakefield, Mich. "" |1 ...........IB*...... W"«! DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, POSTNI PARNIKI SO s "La Provence" na dva vijaka.................14 200 ton «;LaSavoie" „ „ „ .................12>0 ' La Lorraine" „ „ „ ................. " " » .................10,0 „ L'Apuitame „ „ ...................1o,(kn» "LaBretange" .............................. 8 ooo La Chamqagne" ....................8 ooo "La Gascogne"............"*.".!!"!! ^ !!!!!!!! s'.oito " 30,000 konjskih moči. 25,000 „ 12,«HH1 „ Z'™ 9,000 9,000 RED STAR LINE Prekomofska jiarsarodna dinžfea »Rudeža zvezda" posreduje redno votaic s počteimi parniki med New Yorkoin lo Antwerpesois ♦ ♦ ♦ ^ Fbiladciphijo in Aniwerpe^^m ff^ Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča fit. 42 y ortli Kifer, ob 3Iorton St., N.Y. La Gascogne 24. nov. 1906. *LA PROA^ENCE 27. de~1906 »LA PROVENCE 29. nov. 1906. "LA L0RRAIXE •LA LORRAINE 6. dec. 1906. La Breta-ne La Bretagne 13. dec. 1906. *LuV SAVOIE •LA T0URAIXE 20. dec. 1906. *LA TOURAIXE 3. jan. 1907. 10. jan. 1907. 17. jan. 1907. 24. jan. 1907. Frcr^fci poteS* SSiade5iini nožtnimj parnikJ„ VADERLAND dva »ijaka 12017 rcn. t e. tfT. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. 1880 pa * št ,IV iD PAX NOMA so parniki na Jaka. U p;iruiki so naprav.jeni po najn .ve,Sem kroju iu zelo ? za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na mizi postrez na. Vo-nje listke predaj »jo ]»oob:aščeni a ,-entje in Cieri Sieamsbip Co., Lie, d va vi-ikla iui dan pri BOSTONs State St MINNEAPOLIS: CHICAGO: • Guaranty Building. Dearborn St 21-24 STATE ST., NEW YORK. I I AIiiSTBO-iMEBIClK LINE Regularni potni parniki odpluje 24. novembra. ji IT ij I j 66Sofia[ Hohenberg" "GERTY" odpluje 15. decembra. vo*IJo New Yorkum, Trstom In Reko. Izvinjenje Nevralgila Bule Protio Bolezen hrbtenice 0pek!ine Odrgnine Otekline Trganje Rane Izbruh Rak Vsaka goriomenjena bolezen pride na človeka laliko v 24 ural). Ali bi ne bilo umestno, ko bi bil vsak za to pripravljen ter imel vedno pri roki najboljše zdravilo zo vse gori Dar vedene bolezni, ker res izvrstno deluje v vseb slučajih. Severovo Olje sv. Gotharda Sajpiipraviitjfta iu uajtenejč» penl-ictlna črta v Ljubljano-iu sj.lob na Slo\ensko. Železnica velja do Ljub-Ijane le SOJcentov/ Potniki dosj o isti dau La painik, ko od doma gredo. I Phelps Bros. CS, Co., General Agents, 5 ¥ 1 W«.Mngton York. • •• v pretečenih 25 ogel popisati v svojih kolonah mnogih izdaj, zdravila uprašajte za SEVEROVO OLJE SV. GO- je vedno ua ponudo ljudst vn ob takih slučajih | ozdravilo je že več ljudi letih in dobilo več pohval k<»t bi ta list mocel nonisati v svoiih Vnlnn Bodite previdni, in ko potrebujete THABDA. Cena 50c steklenica. Prodaja se v vseh lekarnah. — Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj. W. F. Severa Co. cetow7ids Velika zaloga vina in žganja Matija Grill,' Prodaja belo vino i>o 70c ga'lon 11 črno „ „ 50c „ Drožnik 4 fr»llone za.......11.00 Brnjevet; 12 steklen-'« g 12.00 ali 4 gall, (sodček) za........816.00 oblino naročilo se priporoia matija Grill, 1548 St. Clair Sl CLEVELAND. O.