E 4340 O W 3 STUDIJSKA Knjižnica Kii/iNJ, Ti^ov trg. Ureja BrotoOki •dber — Gl* Trn | m odg. uredili Duian Rebolj -tel. 2D-71, lok I 25 — TUk ir klileji CP >Go-. renjski tisk« Wmm m GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA lOVARNE GUMtIEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, TOREK, 22. JANUARJA 1963 LETO V. — 1. ŠTEVILKA Racionalno zaposlovanje -sestavni del prizadevanj za boljše gospodanenie Na skupni seji tovarniškega komiteja ZKS, tovarniškega komiteja LMS, izvršnega odbora sindikalne podružnice in kadrovske komisije pri skupšči ni kolektiva so v četrtek, 10. januarja, razpravljali o predlogu za racionalnejše zaposlovanje kot enem od sestvnih delov prizadevanj za boljše gospodarjenje. Da bo kolektiv dodobra seznanjen s tem predlogom, ga objavljamo v razširjeni obliki. Gospodarsko leto 1962 nam je goje v za stalno rast produktivnosti spodarske razmere in ugotovil, prineslo bistvene spremembe pri dela in za ugodnejše pogoje pri da je sprostitev presež-delitvi dohodka med podjetjem in delitvi osebnih dohodkov po delu. k a delovne sile za racio-družbo. Hkrati s tem so se močno Pod pojmom »racionalnejše zapo- naino proizvodnjo n u j -spremenile tudi razmere na doma- slovanje«« pa ne smemo razumeti na! Če bi ta proces umetno za-čem tržišču, tako da smo prisilje- večje intenzifikacijc ali povečanje ni iskati možnosti za prodajo svo- naporov fizičnega dela. marveč jih izdelkov na zunanjem tržišču. iskanje rezerv z izboljša-Takšne spremembe gospodarske- njem strokovne strukture članov ga položaja podjetja nam nareku- kolektiva, s rajnim izobrazeva-jejo iskati vse obstoječe možnosti n^em m strokovnim usposablja-za racionalnejše poslovanje in za boljše gospodarjenje. Z (nadaljevanje na 2. strani) avedajoč se svoje vloge til upoštevajoč gospodarsko situacijo, v kateri se nahaja naše podjetje že nekaj časa, je upravni odbor pred nedavnim zadolžil socialno službo in informativno službo našega podjetja, naj seznanita kolektiv z vprašanjem prevozov zaposlenih na delo in z dela. To zato, ker se vozi od vseh zaposlenih v našem podjetju na delo in z dela več kot 40 odstotkov in ker je imelo podjetje že leta 1961 v te namene kar 21 milijonov izdatkov, v letu 1962 pa so bili ti še večji. Ce pa dodamo k temu še druge, nič manj važne momente, kot so na primer: utrujenost vozačev, pomanjkljivo in neredno prehranjevanje, itd., je upravičenost po takšnem sklepu toliko bolj očita. Zato boste lahko brali o problematiki prevozov v naslednji številki obširen prispevek! njem za konkretne proizvodne naloge, stalno odstranjevanje motenj . v organizaciji proizvodnje in pri Že v lanskem letu spremenjeni tt,m prevzemanje večjih osebnih gospodarski položaj podjetja se odgovornostj ya zaupano d(.lo- odraza v ejs vu. Takšno zaposlovanje in prevzema- n i po vsej verje os i o- P^v večjih osebnih odgovornosti no planiranih sredstev za sklade pa m le y uk j kj bi samo tretjino, sag so pred narm le- kazali na {,l)ločcne notranjc, tos velike obveznosti do tekoče re- malo ali loh ncizkorišdene re„ konstrukcije in do posojil, ki jih zerve v delovnj sili To bi prip0. moramo vračati. moglo k njeni sprostitvi in zape- Za perspektivni razvoj podjetja, slitvi na drugih, primernejših dc-s tem pa tudi za naš nadaljnji raz- lovnih mestih. Od projekta k osnutku statuta voj in porast osebnega standarda, smo dolžni ukrepati tako, da zagotovimo podjetju in sebi čvrst Spričo takega položaja naših podjetjih je v preteklih dnevih Centr. svet Zveze sindikatov Ju- S°»'*v«= analiziral surovine, razni materiai, dosledno upoštevati tehnološko disciplino, nadalje pospešeno razvijati tehnologijo, do popolnosti izkoriščati razpoložljivi delovni čas ter v zvezi s tem krepiti delovno disciplino, zavestno varčevati z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ne nazadnje racionalno zaposlovati s sodobnejšimi oblikami in metodami pri pridobivanju novih sodelavcev. Racionalno ali umnejše zaposlovanje je eden izmed osnovnih po- • STEFAN MARCU AN — KADROVSKE SLUŽBE e Skupščina 0 kolektiva podjetja je sprejela na decembrskem zasedanju pred-^ log projekta za izdelavo osnutka statuta podjetja. Imenovala je 0 tudi glavno komisijo, ki naj usmerja izdelavo osnutka in ga • predloži kolektivu v razpravo. 0 Po posvetovanju republiških sindikalnih in zborničnih organov 0 je rok za izdelavo osnutka statuta kratek — 15. februar! Zato 0 bo potrebno intenzivno delo sodelavcev strokovnih služb in dru-0 hi članov podkomisij, da bodo prvi osnutki v tem roku izdelani. 0 Računati moramo s tem, da bomo morali sprejeti statut podjetja 0 do srede meseca junija! Posebna republiška komisija je nemu razvoju in trenutnemu sta- ckonontskimi enotami, določila o pristojnosti organov upravljanja podjetja in ekonomskih enot, določila o lastnostih in pravicah, (nadaljevanje na 2. strani) Posvet tIonov organizacije Zveze borcev Posebna republtska 'komisija je nemu razvoju in trenutnemu tsia- m. • •• vtralanre borcev ugotovila ob priliki obiskov v ne- nju. Zato vsebuje projekt tiste ® \jr>R nri todru-žnici Ži-rom TV, sin,™*, značiilnosti. ki tih bo treba s sta- • N9B . Prt Jlndl'kaJrt‘ katerih podjetjih širom po Slove- značilnosti, ki jih bo treba s sta-niji, da potekajo priprave na iz- tutem zagotoviti glede na druž-delavo osnutkov statutov nezado- berno-ekonomski položaj podjetja voljivo in pomanjkljivo. Opazilo in članov kolektiva kot posledico1 se je tudi, da številna podjetja razvoja delavskega upravljanja in čakajo ali se celo zadovoljujejo sprejetja nove ustave, s prepisovanjem dosedanjih pravil in pravilnikov podjetja. S tem V ponedeljek, 14. januarja so nas obiskati mladi novinarji iz Sovjetske zveze Obiskala nas je sovjetska delegacija neupravičeno ohranjajo dosedanje stanje, ki bo postalo po sprejetju nove ustave nevzdržno in nešMadno s splošnim družbenoekonomskim razvojem v Jugoslaviji. Statut bo zatorej ustavni akt podjetja in ga bo treba kot takega izdelati ter se po njem tudi ravnati! V našem -podjetju smo dolžni izdelati statut že spričo dejstva, da datirajo sedanja pravila pod- 0 sklicuje LETNI POSVET CLA-0 NOV ORGANIZACIJE ZVE-0 ZE BORCEV. Ta bo v nedeljo, 0 27. januarja ob 8.30 uri v jedil-0 niči obrata I. Ker člani organi-0 racije ne bodo sprejeli posebnih 0 vabil, naj smatrajo pričujoče 0 vabilo tudi kot osebno! Na letošnjem posvetu, katerega se bodo udeležili po predvidevanjih poleg kakih 130 članov orga- _________ _ nizaeije Zveze borcev iz našega »Sava« z vsem projektom. Vse- podjetja še povabljeni predstavniki ' " družbeno-političnih organizacij in organov delavskega upravljanja, bo okvirni dnevni red takle: 1. poročilo o delu v preteklem letu 2. razprava na poročila 3. tolmačenje novosti iz socialne- V današnji prilogi vas seznanjamo v članku »PROJEKT ZA IZDELAVO OSNUTKA STATUTA JE SESTAVLJEN« ter s fuinkcioinalno shemo podjetja in delavskega upravljanja v tovarni huje sedem delov: uvodna določila o ustanovitvi, registraciji in poslovnem predmetu podjetja, določila o poslovanju z vidikov dmžbcno-ckono.nskega položaja podjetja, notranjih ekonomskih enot, članov kolektiva im odno- jetja še iz leta 1954. V devetlet- sov podjetja do skupnosti ter po- ga zavarovanja, ki zadevajo člane $ MIODRAG MILIVOJEVIC -TEHNIČNI IZDELKI 0 V ponedeljek, 14. januarja, se je mudila v našem podjetju tričlanska mladinska delegacija iz prijateljske Sovjetske zveze. Sestavljali so jo se zanimati za delo mladine v našem podjetju, za njihove delovne pogoje, možnosti strokovnega izobraževanja in usposabljanja, za položaj mladega človeka v ekonomskih enotah ter za vključe- nem razvoju podjetja in delavskega upravljanja pa so nastale pri nas že tolikšne spremembe, da po svojih bistvenih določilih sploh ne odgovarjajo več doseže- slovnega sodelovanja z drugimi organizacije Zveze borcev — prc-podjetji, določila o notranji orga- daval bo tov. Kacin iz Okrajnega nizaciji podjetja in o organizaciji zavoda za socialno zavarovanje v neposrednega upravljanja, dolo- Kranju. čila o notranjih razmerjih med (nadaljevanje na 3. strani) Tamara S ali nov, glavni urednik vanje mladine v delavsko uprav-mladinskega lista v Gorkem ter Ijamje. članica pokrajinskega komiteja. Ko smo jim razložili naš sistem Valentin Osinov, član Centralne- upravljanja, vlogo ekonomskih ga komiteja ljudske mladine SZ, enot ter dolžnosti in pravice neki je hkrati tudi glavni urednik posrednega proizvajalca - uprav-mladimskega lista v Moskvi. - Z Ijalca, so se nam zelo čudili in njima je bil še glavni urednik enega izmed moskovskih časopisov. Goste iz Sovjelske zveze so spremljali član CK LMJ Radivo-je Novakovič, član CK LMJ Gojko Stanič, član uredniškega odbora »Mladine« ter še nekateri drugi mladinski funkcionarji. Goste je sprejel ing. Skumavc, razgovorom pa so prisostvovati nekateri člani tovarniškega komiteja LMS. Po uvodnem pozdravu in dobrodošlicah se je takoj razvila zanimiva debata. Sovjetski gostje so nam skoroda niso verjeti. Ko smo govorili o tem, so nam zastavili vprašanje, ati lahko direktor posreduje, da sprejmejo v ekonomsko enoto nazaj delavca, ki so ga prvotno upravičeno izločili. Po ngihovem pripovedovanju sodeč imajo pri njih direktorji še vedno odločujočo besedo in da neposredno upravljanje še ni prišlo do svoje prave veljave, ker je še vse centraliziramo. Po končanem razgovoru smo gestam razkazali obrat II na Ga-šteju. Zanimali eo se predvsem za izdelovanje avtopnevmatike. PREBERI TUDI TI ! Postani naročnik še ti..! e IVAN ROŽENBERGER na področju strokovnega izobra- ZA PREDSEDNIKE ORGA-ievanja, izobražuje bralce za NOV UPRAVLJANJA V EKO-upravljavce v delovnih kolekti- NOMSKIH ENOTAH IN ZA vih itd DRUZBENO-POLITIČNE DE- ’ r -L . . J LAVCE BI MORALA BITI Kdorv je naročnik tega teden- „DELAVSKA ENOTNOST« NE-skega časopisa, bo lahko z red- POGREŠIJIV PRIPOMOČEK mm prebiranjem postal dober pRf NJIHOVEM VSAKDA-upravtjavec ter aruzveno-pouticni n/EM DELU' delavec. Ker pa je takih v našem _ podjetju malo, se tudi ne smemo čuditi, če tolikokrat tožimo zaradi nezadostnih izkušenj pri leto Na- svojem delu v organih uprav- dJm, m PNEVMATIKARNA II 0 tos ' poteka že dvajseto glasila »Delavska Enotnost«. i\u- ■ menjen je predvsem našim delov- y nim ljudem, saj prinaša članke o »Delavsko Enotnost« si lahko delavskem samoupravljanju, o naročite v podjetju v naši pisar-uspehih delovnih kolektivov, o ni družbeno-političnih organizacij dobrem in slabem v našem go- ali pa direktno pri upravi časo-spodarstvu in v našem družbenem piša, Ljubljana, Kopitarjeva 2. j ... dogajanju. Itd. »Delavska Enot- Celoletna naročnina je 1.000 di- 3* „o ^ vX m:;-? nost« prinaša tudi članke, ki opi- narjev, polletna 300 in četrtletna Jv sujejo izkušnje in delovne uspehe 250 dinarjev. ► vsi vG—,.t d Sporočilo uredništva Zaradi obsežnosti gradiva in sprememb med samo redakcijo navse prve letošnje številke smo zakasnili z izidom. Prosimo vse bralce, naj nam zamudo z razumevanjem opravičijo. V današnji številki smo nameravali spregovoriti o minulem delu in bodočih nalogah naših prostovoljnih gasilcev. Ker pa smo morali odstopiti precejšen del časopisa vprašanjem okrog racionalnega zaposlovanja in vprašanjem nadaljnjega dela okrog statuta podjetja, smo morali prenesti prispevke o njihovem delu v naslednjo številko. Zato smo tudi zaostali z več prispevki naših bralcev ter obljubljamo, da bodo objavljeni v 2. številki! Ker se nam je pred nekaj meseci izjalovil poskus izvesti med bralci anketo o našem listu, bomo le-to ponovili. V naslednji številki bomo razpisali nagradno anketo ter vložili zato primerno oblikovane vprašalne liste. Upamo, da bo takrat odziv večji in da bomo zvedeli za vase mnenje o »Savi« ter za vaše želje! UREDNIŠTVO r Vodja trovaljčnega kalendra Anton Grčar e«x><3wwww Spopad s »proizvodno folkloro« e « DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE 0 Kljub temu, da smo Kranjčani prav gotovo bližje našim, kranjskim dogodkom, se zgodi zaradi upravičljivih, največkrat pa zaradi neupra-vičljivih vzrokov, da spregledamo marsikaj do ma zanimivega in poučnega, prebivalci bolj odda-Ijenah krajev pa ne. Eden takih primerov je bil na primer trodnevni seminar o nekaterih najbolj aktualnih gospodarskih problemih na Gorenjsk em, ki ga je organiziral konec preteklega leta bivši okrajni odbor SZDL Kranj. V uredništvu »Save« zanj pravočasno nismo zvedeli, čeprav smo oddaljeni od nekdanjih upravnih prostorov okrajne ga odbora SZDL Kranj samo 60 metrov. Zvedeli smo zanj šele iz dnevnega tiska, na moč pa postali pozorni, ko smo prebrali v sredo, 9. januarja, v ljubljanskem »Delu« članek Gospodarski problemi Gorenjske — SPOPAD S »PROIZVODNO FOLKLORO«. Članek je namreč še posebej zanimiv za bralce, ki so člani našega kolektiva. V omenjenem prispevku sicer naše podjetje ni omenjeno niti z besedo, očito pa je, da so mislili na omenjenem seminarju prav na »Savo«. Nekje so govorili med drugim tudi, »da je neka veMka tovarna na Gorenjskem po vojni povečala desetkratno svojo proizvodnjo in da ima danes 14 inženirjev. Čeprav je razvoj te tovarne močno odvisen od uvajanja sodobne tehnologije in sploh pridobitev moderne znanosti, se v podjetju od časa do časa pojavljajo močne težnje za zmanjševanje števila teh inženirjev, češ, če smo pred vojno lahko delali samo z dvema inženirjema, zakaj ne bi še danes...!« Tako piše namreč »Delo«, ki v uvodu omenjenega članka navaja, da je gradivo vzeto iz uvodnega referata ing. Toneta Tritoušona in iz razprave na seminarju. Čeprav je sam naslov omenjenega članka v »Delu« dovolj zgovoren in s svojim »Spopadom s proizvodno folkloro« biča slabosti industrije na Gorenjskem, je prav, če preje citirane misli na račun sedanjih 14 inženirjev nekoliko osvetlimo! Res je! V našem podjetju slišimo večkrat polglasno ali pa bolj kot samogovor očitke na račun naših inženirjev in sploh strokovnih kadrov. Res padajo očitki, da je podjetje lahko pred vojno uspevalo z nekaj strokovnjaki dn da je lahko prodajalo vse svoje izdelke ob pomanjkanju' strokovno usposobljenih kadrov tudi po vojni. To delno vpliva na odnose v kolektivu in tu pa tam ponovno odpira rano1 — iz preteklosti zakoreninjen odpor neposrednih proizvajalcev proti stroko vnj akom. Stvar je namreč taka: Prav gotovo je podjetje lahko uspevalo pred vojno, četudi je zaposlovalo samo dva inženirja. Takratni lastnik naše tovarne je organizacijsko poskrbel tako, da so opravljali za potrebe kranjskega obrata vse raziskave in pripravljalna dela na Dunaju. V Kranj so prihajali le izdelani načrti, organizacijski projekti in recepti za potrebe proizvodnje. Tudi za prodajo v Kranju izdelanih izdelkov se jim kdo ve kako ni bilo treba boriti, saj je bila delovna sila v Kranju cenejša od delovne sile v Avstriji. Pa tudi stroji so bili že zdavnaj izplačani! Tudi po1 vojni je šlo lahko nekaj časa kljub pomanjkanju prepotrebnih strokovnjakov. Spominjam se naših oglasov v dnevnem tisku, v katerih smo sporočali odjemalcem, naj dajo za vsako leto pravočasno svoja naročila, sicer jim nismo mogli zagotoviti potreb. Spominjam se tudi obvestil, da ima podjetje »Sava« razprodano svojo proizvodnjo za vse leto vnaprej! Takrat so govorili, da čakajo kupci pred tovarno in odnašajo izdelke še tople iz nje...! Toda danes ni več tako. Poleg »Save« je v Jugoslaviji -kar precej gumarskih tovarn. Kakor mi, si tudi druge prizadevajo prodreti na trg in gospodarsko uspevati. Nekdaj smo bili drugim za učitelje, danes pa so nas naši nekdanji učenci dohiteli, v nekaterih proizvodnih postopkih pa zaradi 'boljše opremljenosti svojih obratov celo prehiteli. Borba za trg torej narašča in se zaostruje. — Uspeva le tisti, ki prihaja pred kupce z novimi, boljšimi in cenejšimi izdelki. Kdor se opaja nad doseženimi trenutnimi uspehi, kmalu zaostane v tej večni dirki za kupca. K sreči so se tako spremenjenega položaja, v katerem se je znašla v zadnjih letih tudi naša Racionalno zaposlovanje -sestavni del prizadevanj za boljša gospodarjenje OD PROJEKTA K OSNUTKU STATUTA (nadaljevanje s 1. strani) ki izvirajo iz delovnega razmerja in zadevajo sklepanje, notranje premeščanje, napredovanje in odpovedovanje delovnih razmerij, disciplinsko in materialno odgovornost, strokovno izobraževanje, zdravstveno in higi-ensko-tehniško varnost, socialni položaj in standard delavcev, njihovo informiranost, itd. V zadnjem delu bi bila določila o načinu spreminjanja posameznih določil statuta in o pravilnikih, ki bodo samostojno obstojali ter dopolnjevali statut: pravilnik o ekonomskih razmerjih imed no- tranjimi enotami, pravilnik o delitvi čistega dohodka, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o strokovnem izobraževanju in usposabljanju, pravilnik o higiensko-tehniškem varstvu, pravilnik o socialnem delu in družbenem standardu, itd. Glavna komisija ima sedaj nalogo, da se najprej konstituira, zadolži strokovne sodelavce in strokovne službe, odnosno imenuje podkomisije, ki bodo izdelale po njenih dodatnih navodilih prve osnutke za posamezne dele statuta. (nadaljevanje s 1. strani) zevali v podjetjih več delavcev, kakor je sicer v resnici potrebno, bi nastale mnoge neugodne posledice za nadaljnji tempo splošnega gospodarskega razvoja in naraščanja standarda delavcev. Nekatera vodstva družbeno-po-litičnah organizacij, kot so IV. plenum Centralnega komiteja ZKJ, Glavni odbor SZDLJ, Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, Svet za strokovno izobraževanje LRS, Svet za delo ObLO Kranj in drugi so že sprejeli tozadevna priporočila gospodarskim organizacijam in nakazali ustrezne rešitve. Vprašanje racionalnega zaposlovanja delavcev — tako v osnovni proizvodnji kakor tudi v pomožnih dejavnostih in strokovnih službah — se je začelo pojavljati tudi v našem podjetju. Kvalitetni razvoj delavskega upravljanja v »Savi« je pokazal, da so nekateri kolektivi ekonomskih enot spoznali nujnost racionalnega zaposlovanja kot sestavnega dela prizadevanj za dvig produktivnosti. Da bi dobila ta prizadevanja še širšo družbe-no-politično podporo, je treba vsestransko pomagati kolektivom tako s strani političnih organizacij kakor tudi strokovnih služb. To ni enkratna naloga kolektiva, ampak mora postati stalna težnja, ki naj bo na vedno bolj kvalitetni ravni tudi, kar se tiče racionalnega zaposlovanja. Proces sproščanja rezerv delovne sile se je začel v našem podjetju v ekonomski enoti pnevmatikama I. Z željo, da doseže ta enota racionalnejšo proizvodnjo ter večjo produktivnost dela, se je njen delavski svet odločil tako sprostiti določeno število doslej zaposlenih delavcev. Ker je razumljivo, da bodb prišle do podobnih spoznanj in sklepov tudi druge ekonomske enote, je treba že ob samem začetku zagotoviti zakonitost in obj‘ektiv-n os t izbora kadrov zaradi tako ugotovljenih rezerv. Pod pojmom »zakonitost« je treba razumeti takšno strokovno utemeljenost sproščanja rezerv, na osnovi katere prevzame preostali kolektiv ekonomske enote vse obveznosti proizvodnih in drugih delovnih nalog in s tem seveda tudi ugodnejšo delitev dohodka. Pod pojmom »objektivnost« postopka pa je treba razumeti sproščanje samo tistih delavcev, ki po svojem dosedanjem delu in strokovnosti ne odgovarjajo zahtevani strukturi kadra v dotični ekonomski enoti, četudi bi po izvedenih organizacij- Brušenje valjev v ekonomski 1 enoti prevleke valjev obrat II. skih ukrepih njihova delovna mesta ne bila ukinjena! Zatorej naj bi skupščina kolektiva sprejela na naslednjem zasedanju po temeljiti razpravi o predlogu za racionalnejše zaposlovanje za vse primere isti postopek, ki bo zagotovil nujno zakonitost in ob-j aktivnost takega ukrepanja. Isti postopek naj bi veljal za vse ekonomske enote in njihove organe upravljanja, če se za tak ukrep odločijo po lastni ali po tovarna, zavedli kmalu tudi naši odgovorni ljudje. Brez pomišljanja so se odločili za talko poslovno politiko, ki zagotavlja tovarni in vsemu kolektivu nadaljnji razvoj. Zato so organi delavskega upravljanja dokaj zgodaj sklenili podjetje kadrovsko krepiti, šolati delavce v poklicne gu-marje, izobraževati ljudi iz proizvodnje v gumarske tehnike in štipendirati vrsto bodočih strokovnjakov za potrebe proizvodnje, razvoja, kontrole, komerciale, itd. Morda si domišljamo, da smo v tem pretirali. — Toda ne pre-zaimo ugotovitve, da so v eni najbolj tehnično razvitih držav — v ZETA — med zadnjimi petimi leti skoraj podvojili število inženirjev v proizvodnji samo zato, da si zagotovijo vzporeden razvoj svoje industrije z razvojem industrije v drugih najrazvitejših državah. Lahko bi kdo oporekal, češ zakaj naši strokovnjaki ne pokažejo tako hitro uspehov svojega dela, kot je to drugod! Toda ne smemo pozabiti, da se ukvarjamo v našem podjetju, ki zaposluje 1300 ljudi z istimi problemi, kot v kakem velikem gumarskem podjetju, kjer je zaposlenih desetkrat več ljudi. In ker je tam potem tudi vsaj desetkrat več strokovnjakov, lahko dosežejo vsaj desetkrat več. Pa naj bo dovolj! V vsem svetu se odvija tale evolucijski proces: razmerje med nekvalificiranimi, za delo priučenimi delavci pri strojih in raznih orodjih ter med izšolanimi, strokovno usposobljenimi ljudmi, Ki raziskujejo, organizirajo, izboljšujejo delo, in tako dalje se spreminja v korist slednjih. Tudi pri nas je tako. Človekovo delo dobiva na vrednicsti, zato je prav, če si prizadevamo nadomestiti ga z avtomati, polavtomati, itd.! predloženi analizi gospodarjenja in produktivnosti. V vsakem primeru pa morata analiza in odločitev za sprostitev enega dela delovne sile zapisniško utemeljiti vse posledice in obveznosti kolektiva prizadete ekonomske enote, ki iz take odločitve izvirajo. Za vse primere takega sproščanja delovne sile naj bi po predlogu skupne seje TK ZKJ, TK LMS, izvršnegao dbora sindikalne podružnice in kadrovske komisije skupščina kolektiva začasno pooblastila svojo kadrovsko komisijo. Ta bi obravnavala vsako tako utemeljitev in predlog ter na ta način zagotovila enotnost vseh postopkov za racionalnejše zaposlovanje v vseh ekonomskih enotah. Na svojih sejah bi preverjala enotnost takih ukrepov glede na postavljene kriterije ter odločala, katere delavce bo možno premestiti v druge ekonomske enote. O teh svojih odločitvah bi pismeno obveščala komisije za kadrovska vprašanja prizadetih ekonomskih enot, da bi le-te lahko takoj odločale o prekinitvah delovnega razmerja za ostale sproščene, a za premestitev v druge ekonomske enote neprimerne delavce po odločitvi zbora delavcev ali delavskega sveta prizadete ekonomske enote.. Ta pristojnost kadrovske komisije pri skupščini kolektiva naj bi veljala do konca leta 1963. Po preteku tega roka pa bi reševale nadaljnje-posamezne primere komisije za kadrovska vprašanja v prizadetih ekonomskih enotah samih; seveda po istih vidikih in načelih! Pri sproščanju dtelovne sile in pri ugotavljanju, koga naj bi ta sprostitev zajela, se bodo morale-komisije za kadrovska vprašanja - kjer teh ni, pa zbori delavcev -prizadetih ekonomskih enot izrecno ravnati po kriterijih, ki bodo objektivni in ki bodo opravičevali sprostitev enega dela delovne sile. Komisije za kadrovska vprašanja ati zbori delavcev v samih ekonomskih enotah bodo morali predlagati poleg utemeljitev tudi poimenske sezname za sprostitev enega dela delovne sile. Predloge' OBRATNE NEZGODE V DECEMBRU © RUDI NADIŽAVEC — KADROVSKE SLUŽBE 5* Tudi december prav nič ne zaostaja za iansko-© letnim povprečjem, kar se tiče nesreč pri delu ter na poti na delo ali z dela! Prednjači pa tudi ne, © saj ne smemo pozabiti, da je bil to mesec zmrzali in poledenelih poti. K sreči imajo naši' £ ljudje danes dovolj možnosti za prevoz z javni mi prometni mi sredstvi. Tako so le redki, ki priha-© jajo na delo še s kolesi, pa so zato tudi možnosti za nezgode med potjo manjše. Takole je itzgledal del razstavnega prostora med gasilsko razstavo naše prostovoljne gasilske čete Ob vsem povedanem po moram poudariti tole: nesreč bi bilo še manj, če bi naši ljudje vsaj malo bolj upoštevali varnostno disciplino. Nekaj nesreč se je zgodilo prav zaradi tega. V decembru je bilo vsega skupaj devet nezgod pri delu. Vsaka je zahtevala v povprečju 6 dni bolovainija, kar je skupno za 8 dlai bolje kot v novembru. In posamezni primeri! VALJARNA II: Pri kotlu za termično razgradnjo sintetičnega e ALOJZ ZALAR - SLUŽBE ZA • ORG. PROIZVODNJE g V so- • boto, 12. januarja je dajala naša • prostovoljna gasilska četa ob- • račun svojega dela. V jedilnici % obrata I se je zbralo popoldne O tolikšno število članov in go- • stov, da kaj takega ne pomni- • jo. Po izvolitvi delovnega pred-0 sodstva se je odvilo kar deset, • točk dnevnega reda. Po obvez-0 nih poročilih se je razvila zani-0 miva razprava. Izvolili so tudi 0 nov trinajstčlanski upravni od-0 bor ter mu zaupali kopico zelo 0 zahtevnih nalog. 'kavčuka, ee je ponesrečen delavec V. J. Zaradi neprevidnosti pri vlečenju vozička iz kotla mu je spodrsnilo tako, da je zadel z levo peto v rob voza in. si jo odrgnil. Btiloval je 12 dni. PNEVMATIKARNA II: Delavcu D. A. je na poti v službo spodrsnilo. Zvil si je bil desno nogo in zato boloval 5 dni. VALJARNA II: Pr; mešalcu hladne vode s paro v kopalnici se je opekel P. A. Vzrok za nezgodo je pokvarjena segrevalna in Zaradi pomanjkanja prostora naj omenim takrat le to, da so se na letošnjem občnem zboru pogovorili o lanskoletnem delu, uspehih in težavah. Novi upravni odbor sestavljajo: Pavle Vovk, Ljubo Milosavljevič, Štefan Aljančič, Janez Dolinšek, Jože Čebašek, Andrej Gorenje, Polde Rat-nik, Ivan Copak, Mirko Klemenc, Urban Žirovnik, Jože Klemenčič, Jože Golob in Ivan Petrič. V naslednji številki pa bomo spregovorili o letošnjem občnem zboru naših prostovoljnih gasilcev in o njihovih lanskoletnih uspehih ter težavah, prav tako pa tudi o načrtih za letos! mešalna naprava. Ko bomo dobili bojler od Toplovoda, kjer nam ga izdelujejo, bo nevšečnost odpravljena. — Seveda pa bodo morali uporabniki kopalnice bolj paziti na vse naprave, da ne bo po nekaj tednih spet vse odlomljeno, kakor je bila doslej praksa! DELAVSKA RESTAVRACIJA: D. Z. je delala začasno v tej ekonomski enoti. Pri pospravljanju jedilnice pa je bila ustreljena v vrat z zračno puško. Zakaj? Kako? Ze več let uporabljajo naši strelci po dogovoru z upravnikom delavske restavracije jedilnico obrata I v večernem času za strelske treninge z zračnimi puškami. Tudi letos je tako. Usodnega dne pa je pričel eden izmed novincev streljati, preden je bila jedilnica pospravljena. Delavka je vestno pospravljala mize, ko jo je zadelo svinčneo zrnce. Takoj so jo morali odpeljati na operacijo. Vse bi bilo lahko bolj tragično. Kaj bi bilo, če bi priletelo pone-srečenki zrno v oko ali v senci? Vodstvo strelske družine bo moralo vsekakor bolj paziti, ali se vadeči člani držijo dogovora z upravnikom. V kolikor pa se bo 'kaj takega še ponovilo, si bodo morali strelci poiskati za svoje treninge in tekmovanja primernejši prostor. PNEVMATIKARNA II: Pri prešah znamke »Shaw« imajo ob zidu lesen oder za urejanje, ozir. pripravljanje surovih plaščev za vulkanizacijo. Ko je delavec 2. A. ob neki priliki potegnil enega izmed plaščev, se je oder podrl in ga udaril po desni nogi. Poškodba je zahtevala 3 dni boiovamja. KONFEKCIJA VRHNIKA: C. K. se je peljala na 'kolesu v službo. Zaradi slabe razsvetljave ji je spodrsnilo sprednj ekolo, da je padla. BoJovala je 4 dni. To je edina nezgoda pri delu ati na poti na delo, ki so jo registrirali v obratu Vrhnika! TEHN. IZDELKI: Pri ustavljanju stroja za povijanje ri valit cevi je V. J. hotel izvleči iz ©pletilne cevi tekstilni trak. Sodela- vec je med tem pognal stroj, zaradi česar je vrteča se cev udarila delavca V. J. po roki. Boloval je 11 dni. MEHANIČNA DELAVNICA II: Delavec P. J. se je že maja meseca uščipnil v pmst. Takrat zaradi navidezne malenkosti ni iskal zdravniške pomoči. Posledica take malomarnosti je bilo bolovanje v decembru in to kar 16 dni, saj je moral oek> na operacijo. PNEVMATIKARNA II: Sodelavec je peljal prijateljico H. S. z mopedom v službo. Zaradi poledenele ceste sta trčila v tovarniški avtobus, pri čemer je H. S. dobila poškodbe na nogah. Občni zbor gasilcev naj bi izdelovali za komisije šefi ganimi kriteriji in jih po potrebi nih in strokovnih ekonomskih enot, predsedniki nji- tudi dopolnimo. Če se bo pokazalo, enotah, itd. hovih delavskih svetov ali zborov da kdo kljub vsem prizadevanjem ekonomskih jetju, motenje rednega dela sodelavcev zaradi vinjenosti, rušenje delovnega vzdušja — kriterij delavcev in predsedniki komisij za kolektiva ne bi hotel razumeti nuj- p e la " DO* SUR O V LV ^ iti \TERI- 66 zao,stri zlasti za delovna mesta, SLAB ODNOS DO SREDSTEV ’lN ENERGIJE TER DO k^er 50 možn()lSti za nezgode večje. DVIGANJA PRODUKTIVNOSTI NAGNJENJE K OBRATNIM DELA: prekomerna škoda zaradi NEZGODAM: primeri čestih manj-, . , , , . ......... nekvalitetnega dela, nezavestno ših nezgod, ki pomenijo stalno o njih svoje soglasje delavski sve- jete kriterije kot sestat, del ka- ravnmje 6 strojij mpravami in nevarnost ra več^e obratne neti o ziroma zbori delavcev prizade- drovske ^ tih ekonomskih enot. jetja. kadrovska vprašanja. Predno pa bi nosti po boljšem gospodarjenju ter ALA bili taki predlogi zreli za ohrav- po takih in podobnih ukrepanjih, navo na kadrovski komisiji pri potem se zna zgoditi, da ga bo ko-skupščini kolektiva, bi morali dati lektiv obravnaval glede na spre- erije kot sestav in poslovne politike pod- osnovnimi sredstvi podjetja, ne- zgode, neurejenost delovnega me-redno čiščenje in vzdrževanja de- sta, zaradi česar lahko pride do V vsakem primeru, ki bi po ta- Ker so obravnavali na seji samo lovnih pripomočkov in strojev, nezgode obravnavanega delavca kem predlogu kadrovske komisije okvirne predloge za kriterije, prekomerno trošenje energije, m a- ali sodelavcev, neuporafoljanje zapri skupščini kolektiva razpravlja- vabimo ves kolektiv, organe teriala, surovin ter malomarno ščitrnih sredstv, itd. la in dokončno odločala komisija upravljanja ekonomskih enot in ravnanje s tem, nevadrževanje, za kadrovska vprašanja prizadete posameznike, naj zavzamejo do odtujevanje in neuporabljanje eTEjilH ekonomske enote, naj bi veljali teh ukrepov stališča in predlaga- predpisanih zaščitnih sredstev, naslednji kriteriji: jo dopolnitve. Šele po temeljiti prekomerno trošenje pisarniškega razpravi in obravnavi celotnega materiala, odvračanje sodelavcev ©sla i de ovni rezultati. predloga po ekonomskih enotah bo od prizadevanj ra povečevanje © slab odnos do sredstev dela, skupščina kolektiva predlog spre- produktivnosti dela, podpisovanje surovin in do dviganja produktiv- jela. in razširjanje mezdne miselnosti, nosti dela itd. © stopnja usposobljenosti obravnavana delovna mesta 0 delovna disciplina nasploh © neupravičeno izostajanje dela 0 alkoholizem STALNA TEŽNJA PO POGO-BOLEZENSKIH IZOSTANKIH: primeri pogostejših zahtev ra bolezenske izostanke, primeri dosedanjih pogostih bolezenskih izos‘ankov. itd. DRUGI VIRI ZA PREŽIVLJANJE: primeri tolikšnega maksimuma obdelovalne zemlje, da zahteva obdelovanje popolno privezanost lastnika ali ožjega člana Morda bodo padale pripombe, za češ le zakaj smo se odločili za to STOPNJA USPOSOBLJENOSTI prav pri nas?! Ne, nismo ne edini ZA OBRAVNAVANO DELOVNO ne tudi prvi ne! Že lani so spro- MESTO: nezamteresiranost za na- družine na obdelovanje, primeri žili ta proces v Tovarni emajlira— dalj nje strokovno izpopolnjevanje tolikšnega maksimuma in takšne— z ne posode v Celju, pred nedav- in usposabljanje, zapostavljanje ga katastrskega dohodka, ki prodnim pa tudi pri Splošni plovbi v dobrcnamernih navodil in instruk- s*avlja zadosten v'r za preži vij a-Piranu. V obeh podjetjih je celo- cij strokovnih vodij, nezain‘eresi- nje> primeri nezadostno obdelanih ten kolektiv akciji sprejel in iz- ranost za ponudeno pomoč, ki kmetijskih površin zaradi vklju-© nagnjenje k obratnim nezgo- vedel ter s tem rešil vrsto dotlej ima namen povečati usposobijo- ytve "lastnika ali člana ožje dru-dam aktualnih problemov. nosit za delo na delovnem mestu, gine v industrijo, itd © stalna težnja pa pogostejših Da bo o predvideni akciji do- pS^T/obveznorii1 dTšoIanja 1‘RIPAI)NOST ’ KOLEKTIVU: bolezenskih izostankih dobra seznanjen vsak elan kolek- ^ . , . . , . popolna nezainteresiranost za ^ ... . tiva, bodo sindikalni pododbori fil* ^ skupno delo, naloge in razvoj 0 ugi vin za preživ janje organizirali v prihodnjih dneh po ^ v ’ 1 ’ ' podjetja, nesodelovanje v posve- © pripadnost kolektivu — parti- ekonomskih enotah razprave. Na DELOVNA DISCIPLINA NA- tovanjih, predavanjih, obratnih cipacija teh bodo prišli na dan novi pred- SPLOH: često in grobo ugovarja- sestankih in podobno, ko se raz- , , logi in nove pobude, tako da bo nje zoper delovne naloge, ukrepe pravlja o problemih ekonomske © o jenos o po je ja predvidena akcija res odraz ho- strokovnih vodij, ugovarjanje enote ali podjetja kot celote, ne- Poimenski seznam sproščenih te n j celotnega kolektiva. Za pred- nadurnemu delu, če gre za sploš- izpolnjevanje sklepov organov delavcev naj bi komisija za ka- sednike delavskih svetov oziroma ne koristi podjetja, često zamu- upravljanja, asocialno delovanje drovska vprašanja prizadete eko- zborov delavcev in za predsedni- janje dela, neupravičeno zapušča- in rušenje enotnosti akcij in ko-nomeke enote dopolnila z obrazlo- ke kadrovskih komisij, prav tako nje delovnega mesta, podaljševa- lektiva. vnašanje slabega vzdušja žitvijo kriterijev, ki posameznike pa tudi za šefe ekonomskih enot nje časa za malico, kosilo, odkla- v medsebojne odnose, itd. zadevajo. Odločno je treba spodbi- bo prirejen v ta namen poseben n jan je sodelovanja, medsebojne ODDALJENOST OD PODJET- jati tolmačenje, češ da bo ta ukrep krajši seminar, prizadel slehernega člana kolektiva že zaradi navideznih in nih prekrškov v katerem koli v-. ... navedenih kriterijev. Zato je prav, da spregovorimo še o tem! SLABI DELOVNI REZULTATI: Da bo lahko vsakdo bolje razu- IJ ’ , 1 sl“čal- mel predlagane kriterije, jih del- vrsevanJe klovnih nalog, pomoči in ustvarjanje slabega j\. oddaljenost od podjetja, za-delovnega vzdušja, malomarno iz- radi česar se delovni čas s preva- itd. žanjem na delo in z dela podaljšuje na ve: kot 12 ur, rušenje delovne discipline, delovnega rit- NEUPRAVlCENO IZOSTAJANJE Z DELA: pogosto enodnevno . neupravičeno izostajanje z dela, ma lzmen zaradl slab:h p1r!vo™h Ker menimo, da lahko vsak de- slab delovni uspeh ali neizpolnje- izostajanje za več dni brez preti- zvez za Pr-naJanJe na delo, itd. lavec, četudi je zapadel določenim vanje normativov dela kljub več- hodnega obvestila, neupravičeno Poleg navedenih kriterijev pred-slabostim, z zadostno mero volje kratnim poskusom rešiti problem izostajanje v dnevih, ko nastajajo lagajte še sami nove — take, za in prizadevanja spremeni odnos do s premeščanjem, nekvalitetno delo ozka grla, itd. katere menite, da jih pri obrav- kolektiva, do dela in sodelavcev, v vseh delovnih operacijah ali pri ’ na vanju predlagane akcije ne bi je prav, da se seznanimo s pred- vseh delovnih nalogah, izmikanje ALKOHOLIZEM: prihajanje na smeli prezreti. Ker bo razpravlja-lagano akcijo prav vsi. Predvsem tehnološki disciplini, nenatanč- delo v vinjenem stanju, zamuja- la o celotnem predlogu skupščina je važno, da se podrobno seznani- n ost, neredhost, zaostajanje, nedo- nje zaradi vinjenosti, prinašanje že konec tega meseca, pohitite z mo s cilji te akcije in s predla- slednost, itd., pri delu v pomož- in pitje alkoholnih pijač v pod- razpravami po EE. Kakor vidite, bo treba enkrat za vselej prenehati z lahkomiselnostjo. Zavedati se moramo posledic, ki jih imamo lahko zaradi tega mi sami im ves kolektiv! Posvet članov organizacije Zveze borcev (nadaljevanje s 1. strani) 4. program dela za tekoče leto. Po posvetu bo za vse prisotne skromna pogostitev. Vabimo vse člane organizacije Zveze borcev iz našega podjetja, da se na posvet pripravijo in v razpravi povedo svoje predloge in pripombe. Naj ne bo takih, ki bi izostali brez upravičljivih vzrokov! KOMISIJA ZA VPRAŠANJA BORCEV PRI SIND. PODRUŽNICI Konfekcija moped plaščev na __ MONOMAND stroju v obra-▼ tu II. Pogum velja! Z današnjo številko smo dosegli, dragi bralci, svojevrsten rekord. V njej sodeluje s svojimi prispevki, z risbami in s fotografijami kar 34 sodelavcev. Morebiti so pa naše novoletne zelje, ki smo jih izrazili v zadnji številki »Save,« le zalegle!? Veseli smo predvsem prispevkov iz proizvodnje. Upamo, da se bo naše sodelovanje razvijalo še tako tudi v bodoče in da bomo odslej vedno na tekočem, kaj se dogaja v posameznih ekonomskih enotah. Se enkrat pa vam svetujemo: Če sami menite, da ne morete napisati za časopis kaj zanimivega iz svoje ekonomske enote, zavrtite telefonsko številko 25 in se dogovorite o tem z urednikom. Prav gotovo bo prišel in prenesel v list tisto, kar si sami najbolj želite! UREDNIŠTVO Da bo konec po sanitarnih Na četrtkovi seji upravnega odbora dne 10. januarja se je razvila živahna razprava, ko je šlo za vprašanje, kdo naj krije namenoma povzročeno škodo v sanitarnih prostorih in drugih delovnih prostorih posameznih ekonomskih enot. Upravni odbor je sprejel sklep, da bo v bodoče stalno nadziral vzdrževanje vseh delovnih in sanitarnih prostorov v podjetju vodja higienske skupine. Vse namenoma Konfekcija 12-tonskega valja ▼ v prevleki valjev pustošenj prostorih! ali iz malomarnosti povzročene poškodbe bo zapisoval, izdajal naročilnice za potrebna popravila ter obveščal o storjeni škodi finančne službe. L e-te bodo sproti, od meseca do meseca odtrgovale ekonomskim enotam, kjer se bo dogajala taka škoda, od skupne mase za osebne dohodke odgovarjajoče zneske za kritje popravil. Le tako bo mogoče enkrat za vselej narediti konec pravim vandalskim posegom nekaterih posameznikov. Prizadete ekonomske enote bodo slej ko prej razkrinkale povzročitelje škode in jih primerno kaznovale! Novoletno voščilo iz Bjelovara Za novoletne praznike smo prejeli iz Bjelovara razglednico, ki nam jo je poslal naš nekdanji sodelavec Stefan Erzar. Takole piše: Spoštovani! Prejmite najlepše pozdrave od svojega nekdanjega sodelavca Štefana Erzarja. Sedaj služim kadrovski rok v B jelov aru. Vsem članom kolektiva pošiljam novoletne pozdrave in vam želim mnogo delov- nih uspehov v letu 1963. Stefanu se najtopleje zahvaljujemo za voščilo. Upamo, da se ob priliki oglasi v podjetju. Tudi mi mu voščimo k novemu letu in želimo, da bi kar najprijetneje preživel čas, ki mu je še odmerjen za služenje kadrovskega roka. Kdor bi rad sam napisal Stefanu kako vrstico, naj piše na naslov: Stefan Erzar, K. V. O. Bjelovar! Ste že videli v naši tovarni prizor, ki ga prikazuje spodnja fotografija? Da vzbudimo med bralci zanimanje za prikazane in podobne spodrsljaje, smo sklenili v tejle rubriki bičati in preganjati vse tisto, kar ne sodi v naš kolektiv. Da bo akcija uspešnejša, bomo nagradili najboljši odgovor na spodaj zastavljeno vprašanje s 1.000 dinarji! Vprašujemo vas: KAJ PREDSTAVLJA FOTOGRAFIJA, KJE JE BILA POSNETA IN KAKŠEN UKREP PREDLAGATE, DA PRIZOR CIMPREJ IZGINE? Odgovore oddajte v zalepljenih p:semskih ovojnicah v uredništvu »Save« najkasneje do sobote, 26. januarja. Pod svoj predlog se čitljivo. podpišite. Nagrajenca in njegovo odgovor bomo objavili v tejle rubriki čez štirinajst dni! UREDNIŠTVO _ Kaj predstavlja spodnja fotografija? Prevlekam vallev tocneiše tehnične podatke pri naročilih e MARTIN ŽAGAR — PREVLEKE VALJEV e Ce hočemo v @ ekonomski enoti prevleke valjev in koles ter ebonitiziranje @ izpolniti proizvodni plan za leto 1963, bo treba zagotoviti ne-0 kaj pomembnih stvari. S predlaganimi količinami in storit-® vami se strinjamo. Ker vršimo pretežno usluge, je težko ob-0 jekli\'no planirati. Naše delo zavisi od naročnikov. Za uspešno izvrševanje planskih nalog in povečanje produk-tivnosti ter za boljšo kvaliteto dela v bodoče pa je treba zagotoviti racionalnejše izkoriščanje pare in pravilnejše določevanje vulkanizacijskih časov. Potrebovali bi tudi manjši vulkanizacij-ski kotel s premerom 500 milimetrov in z dolžino 1500 milimetrov. Obstoječi stružnici valjev bo vsekakor treba generalno obnoviti. Zato je treba namestiti v oddelku stružnico, ki jo uporabljamo sicer za povijanje valjev. S preureditvijo in boljšo organizacijo dela je treba pridobiti na prostoru. Komerciala pa naj skupaj s skladiščno službo zagotovi hitrejše ddpremljanje obdelanih valjev naročnikom. Zagotoviti nam je tudi treba pravočasno dobavo surovin, zlasti pa bandaže, saj je oči to, da smo vsako leto pod planom zaradi pomanjkanja zmesi. Odgovorni za stik s strankami naj uredijo vse potrebno, da bomo v bodoče dobivali od naročnikov natančnejše tehnične podatke. Tako bomo lahko izvrševali posamezna naročila točneje in hitreje. Zahtevamo tudi, da higienska skupina bolj skrbi za čiščenje in pometanje našega oddelka. Zgodi se večkrat, da nas za ves teden pozabijo! Personalne zanimivosti © URBAN ŽIROVNIK - KONFEKCIJA VRHNIKA e Morda še ne veste, da imamo tudi v obra- ,Nai mi prijatelj Franci ne zameri..!“ Že nekajkrat sem bral v našem listu, da se neposredni proizvajalci le poredkoma oglašamo v njem in da je zato tudi razmeroma malo prispevkov o naših problemih, uspehih in težavah. Brez tožnika ni sodnika! Ko sem prebiral našo novoletno številko med prazniki, me je članek uredništva o dosedanjih sodelavcih spodbudil, da sem napisal pričujoči prispevek. Seveda je še vprašanje, če ga bo uredhištvo objavilo! Pred novoletnimi prazniki sem se sešel pri kozarčku vina s prijateljem Francijem. Pogovarjala sva se o delu v naši ekonomski enoti. Pogovarjala sva se tudi o naših predlaganih izboljšavah, ki so pomagale k večjemu izkoriščanju strojev.. . Pa me je potrepljal Franci po rami: »Miro, ko bi ti vedel!« je vzkliknil, mi pogledal v oči in me prosil: »Obljubi mi, da tega ne poveš nikomur!« Začuden sem ga .pogledal. Ker pa mi je zatrjeval, da mi pove le, če mu obljubim, da bom molčal, sem pristal. »Veš,« je pričel precej razburjeno, »med tvojim dopustom sem te nadomeščal. Premazoval sem tekstilno blago za ležalne blazine. Takrat sem spoznal, kaj so prijatelji, sodelavci! Nisem namreč verjel, ko so nekateri tvoji sodelavci nedvoumno godrnjali zaradi nagrade, ki si jo prejel za svoj predlog o izboljšanju dela na svojem stroju. Delal sem in ker tega posla nisem vajen, mi je šlo težko od rok. Nagajalo mi je tako, da sem mislil prenehati. Tekstilno blago mi je prek loka pri tamburju venomer robilo. Sam si nisem vedel pomagati. Pa so pristopili sodelavci, da mi pomagajo. Saj veš, kako je, če človeku nekaj pri delu nagaja! Ti delaš pri tem stroju že dolgo časa. Zame je bilo toliko teže, ker opravljam to delo le takrat, kadar koga nadomeščam. Zato se tudi nisem takoj spomnil, da je bil glavni vzrok robljenja prav lok, ki si ga ta predlagal kot izboljšavo in prejel zanjo pripadajočo nagrado. No, in ko so ti sodelavci pristopili, so začele padati pikre in ostre besede na račun tvojega predloga. Govorili so, da je tvoj predlog zanič in da je tebi sedaj, ko si dobil 17.000 dinarjev, figo mar, ali je sedaj delo olajšano ali pa otežko-čeno! Veš, Miro, po pravici ti povem, da sem bil tako razočaran, da sem hotel pustiti delo in oditi domov!« Kaj vise mii je Francelj še povedal, niti ni važno. Pripomnim naj le tole: Kaže, da tovariši ne morejo premagovati zavisti. Ker sem si hotel olajšati delo in ker sem bil prepričan, da je moja zamisel sprejemljiva, sem predlagal reguliranje loka pri tamburju brez zagozd. Nisem pa predlagal, kakšne oblike in kako naj bo lok ukrivljen. Menil' sem, da so za to poklicani izšolani in strokovno usposobljeni ljudje — strojni tehniki in mehaniki. Ker je bil moj prvotni predlog nekoliko pomanjkljiv in ker blaga nekaterih vnst ni bilo mogoče gumirati brez zagozd, je prijatelj Pavle iz mehanične delavnice preuredil lok tako, da je sedaj zadeva rešena. Na preurejenem stroju je mogoče gumirati tekstil vseh vrst. Ko sem se odločil predlagati izboljšavo svojega delovnega mesta, sem gledal predvsem na to, kako bi lahko povečal storilnost in kvaliteto izdelkov. Ko sem svoj uresničeni predlog preizkusil in se prepričal, da ni bil zaman, sem bil bolj vesel, kakor takrat, ko sem prejel 15.000 dinarjev, ki mi jih je podelila komisija za racionalizacije in tehnične izboljšave v skladu z določili posebnega pravilnika. Na tem mestu prosim prijatelja Francija, naj mi ne zameri, če sem prelomil obljubo in svoj primer povedal kolektivu na tale način! M. H. Kaže, da se pojavlja poleg drugih slabosti pri nas tudi zavist. Če je prejel tovariš M. H. nagrado za svoj predlog, je bilo to prav gotovo upravičeno. V komisiji, ki obravnava razne predloge za racionalizacije, so prav gotovo večji strokovnjaki od tistih Mirovih »prijateljev« — sodelavcev. Naj še sami poskusijo predlagati uporabne izboljšave na svojih ali drugih delovnih mestih, pa bodo lahko tudi sami okusili zadovoljstvo ob izkazanem priznanju in izplačani nagradi! UREDNIŠTVO Brhke gasilke našega obrata III na Vrhniki med vajo z ročnimi gasilnimi aparati Tudi na Vrhniki gasilci tu na Vrhniki svojo prostovoljno gasilsko desetino. Ustanovili smo jo februarja 1962. Sestavljajo jo naše mladinke. Ker sta se dve izmed njih med letom poročili, se je skupinica nekoliko razredčila. Toda upajmo, da se bodo pridružila našim varuhinjam pred požarom druga dekleta! Najprej so imele teoretični pouk o rokovanju z ročni mi gasilnimi aparati. Potem Pa se je pričelo praktično delo. Seveda najprej ni in ni šlo, kakor b; moralo. Ne vem, ali je bila temu vzrok trema, ali nepazljivost, ali morda neresnost. No, pa je potem kar za silo šlo. Lani smo imeli šest rednih gasilskih vaj, tri teoretične z opisovanjem raznih aparatov ter pet praktičnih vaj. Nekaj članic naše prostovoljne gasilske desetine si je ogledalo tudi gasilske vaje na terenu, Id jih prireja občinska gasilska zveza na Vrhniki. Tako Skrbimo za varnost pred požarom na Vrhniki, v imenu vseh naših gasilk im članov kolektiva obrata III vam želim srečno in zdravo leto 1963 z željo, da lanskoletne uspehe Popestrimo in izboljšamo! Za dopuste bomo rezervirali 400.000 din Kadrovska komisija je predlagala v potrditev, da sklenemo delovno razmerje s lerdom Kociprom, praktikantom. Ptedlog smo potrdili in imenovanega sprejeli v kolektiv. Da si zagotovimo sredstva za osebne dohodke, ki jih bomo potrebovali za oas letnih dopustov, smo sklenili, da bomo vsak mesec odvzeli od skupne mase osebnih dohodkov po $0 tisoč dinarjev. © SLAVICA MITROVIČ - KA-© DROVSKE SLUŽBE a V mese-© cu decembru lanskega leta se ® je zaposlilo v našem podjetju © 13 delavcev, zapustilo pa nas je © 8 delavcev. Zaposlili so se: Valentin Stare — navijalec žice v tehničnih izdelkih, Alenka Kalan — knjigovodja II, Ivan Vrtačnik — vulkanizer na novih prešah v prešanih izdelkih, Dušan Grabnar — direktor notranje trgovine, Hubert Jazbec — kon-fekcioner rivalit cevi v tehničnih izdelkih, Alojz Natlačen — mešalec zmesi v valjarni II, Ivan Kolar — konfekcioner ogrevnih duš v pnevmatikami II, Ivanka Fa- Janez Rozman, Francka Juhant, Jože Prem, Edvard Perko, Frane Drešar, Anton Kovaž in Janez Likozar. Jože Jenko se je poslovil BLAŽ STUDEN - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE © Jože Jenko je bil zaposlen v našem podjetju dvajset let. Zadnje dni preteklega leta pa mu je potekla delovna doba in odšel je v zasluženi pokoj. Sodelavci so priredili ob slovesu Jožetu skromno slovesnost ter mu izročili za požrtvovalno in vestno delo lično darilo. Ko sem Jožeta mimogredoč vprašal, ali si je želel pokoja, je odgovoril: »Delovna doba mi je potekla. Mislim, da je že čas, da se poslovim od svojega delovnega mesta. Za menoj je dovolj mladih delavcev, ki me bodo uspešno nadomestili.« Ko sva se menila o preteklih delovnih naporih in uspehih, mi je Jože s ponosom pravil: Upam, da je bilo to poslednji Po sklepu upravnega odbora je organizirala naša prostovoljna gasilska četa pod vodstvom varnostnega tehnika in poklicnega gasilca iz kranjske poklicne gasilske čete vaje z ročnimi gasilnimi aparati za slučaj manjših požarov. Vsi k vaji pritegnjeni člani kolektiva so se povabilu odzvali in se trudili dobro uporabljati gasilne aparate. Zadnja taka vaja te akcije pa je bila v obratu II. Na to bi morali priti vodje in sefi ekonomskih enot, izmenski delovodje ter kontrolorji. Toda lahko si mislite, kako je vaja iz-gledala, ko so se je udeležili samo kontrolorji iz pnevmatikarne II!? Le kakšen odnos imajo do kolektiva vsi tisti šefi ekonomskih enot in izmenski delovodje iz valjarne, prevlek valjev, sestavljalnice, skladišča, konstrukcijskega in tehnološkega oddelka? Ali mar vsi že znajo uporabljati ročne gasilne aparate?? Me zares zanima, kako bi 'ugledalo, če bi se enkrat res pojavil »rdeči petelin« nekje v obratu II. Bi ga vsi izo- stali z "aje znali pogasiti? Meni n, da bi kazalo primere take brezvestnosti posebej obravnavati in izostale vprašati, če se sploh zavedajo svojih dolžnosti. Le kako bodo lahko kot vzor svojim delavcem? Kar poglejte pričujočo sličico, pa boste videli, kako »številna udeležba! je bila tistikrat N. N. Rešiti je treba čimprej vprašanje transporta ® LUDVIK JAKUPAK - PNEV-© MATIKARNA II © Na zadnji @ redni seji delavskega sveta na-© še ekonomske enote, ki je bila © 18. decembra lani, smo obrav-i® navali predlog © plana za leto 1663 in sprejeli vr-© sto pomembnih sklepov. A Takole so se slikali sodelavci Jožeta Jenka iz valjarne I, ko jih je le«ta zaradi upokojitve zapuščal Šef ekonomske enote Srečko Zalaznik nam je najprej razložil plan in naše obveznosti za leto 1963. Ponekod smo menili, da so osnove le nekoliko previsoko postavljene. Ker pa predstavlja prav naš plan polovico celotne proizvod-način zaželim v imenu nje naše tovarne, smo predlagali »Najbolj vesel sem bil, če mi je šlo delo brez težav od rok in kadar je bil zaslužek dober.« Menim, da ne ravnam narobe, če na ta » MINKA ŽGAVEC — KON-® FEKCIJA VRHNIKA e V pe-© tek, 14. decembra smo v obratu 9 na Vrhniki obravnavali proiz- • vodni plan podjetja in naše 9 ekonomske enote za leto 1963, 9 hkrati pa se pogovorili še o ® sklenitvi delovnega razmerja z 9 novim članom kolektiva ter o • sredstvih za osebne dohodke, ki 9 jih je treba prihraniti za letne © dopuste. ferle — konfekcioner tehničnih cevi v tehničnih izdelkih; Anton Kern — sekanje kavčuka v valjarni II, Anton Korenjak — premazo-valec protektorja v pnevmatikami II, Ivan Weinhard — mešalec zmesi v valjarni II, Ana Trinkaus — pomožna kuharica v delavski restavraciji in Ferdinand Kociper — vulkanizer ATB zamaškov na Vrhniki. Vsem novim članom kolektiva želimo mnogo osebnega zadovolj- | stvo in delovnih uspehov v našem kolektivu! Podjetje so zapustili: Franc Žun, nas vseh Jožetu prijetno jesen in da se tu pa tam, za kak praznik le še vidimo in si stisnemo roke! Konfekcija ležalnih blazin na Vrhniki nekatere popravke. V kolikor bo preša BOM III montirana do 1. julija letos, bomo planirano količino lahko izvršili. Nabaviti bo treba tudi kalupe, da bo avtoklav popolnoma iz-proizvodnega koriščen. Dvomimo, da bomo mogli izdelati vso predvideno količino plaščev na čeških prešah. Te so namreč precej iztrošene, zato jih bo treba postopoma popravljati. Računamo, da bo letos vsaka izmed njih po en mesec v remontu. Previsok se nam zdi tudi plan za zračnice, saj niso upoštevali prekvalifikacije v proizvodnji. Nekoliko bo treba tudi popraviti plan veloplaščev z žičnimi jedri. Če bo nabava sproti zalagala našo proizvodnjo s potrebnimi surovinami, materialom, zlasti pa z ventili, z žico in ostalim, bomo planirano količino izdelkov verjetno dosegli. 'Potem smo se menili tudi o no- bo treba čimprej rešiti. Ker moramo sejati zmesi za brizganje zračnic, smo predlagali, naj bi v bodoče valjarna dobavljala že proste zmesi. Prodaja naj bi predčasno preanalizirala potrebe po plaščih posameznih dimenzij in isto za zračnice. Tako nam ne bo treba venomer, celo vsak tretji dan menjavati kalupe, kakor je bila to v lanskem letu. Ko smo razpravljali o organizaciji dela v naši ekonomski enoti, smo se dogovorili, da je treba namestiti posebno pločevinasto tablo, na katero bodo ključavničarji vpisovali, kje se nahajajo med svojim delovnim časom. Predlagali smo tudi, da bi namestili tri ključavničarje, ki bi odgovarjali izključno samo za vzdrževanje preš. Obsodili smo tudi zastoj v proizvodnji, ki je nastal zaradi pomanjkanja EPC saj in zahtevamo, da se krivce'za ta zastoj najetrož- Še enkrat: Pozabllamo, da le skupno delo rodi uspehe © Morda se še spominjate enega © izmed člankov, ki smo jih ob-© javili v lanskoletni 10. števil-© ki. Mislimo namreč na tistega © z naslovom »Pozabljamo, da © le skupno delo rodi uspehe«, 9 ki so ga napisali naši mladin-© ci in objavili v svoji rubri-@ ki »MLADI GUMAR«. Nanj © smo namreč prejeli nekaj dni 9 pred Novim letom odgovor in © pojasnilo projektivnega biroja © Gradbeno industrijskega pod-@ jetja Gradis iz Ljubljane. © Pisci nas naprošajo, da nji-© hov prispevek objavimo v ce-© loti. © Naše glasilo skušamo razvija-© ti tako, da bo postalo prava © tribuna kolektiva. Ce smo © omogočili članom mladinske © organizacije, da so v njem ot>-© javili nekaj svojih kritičnih © misli na račun našega mladin-© skega doma, potem moramo © omogočiti tudi vsem drugim, ® ki se jih obravnavana stvar © tiče, da v listu izrazijo svoje © mnenje. Zato smo bili veseli © pisma, Id so nam ga poslali © tovariši iz Gradisa. Objavlja-© mo ga v celoti ter menimo, © da je sedaj vprašanje, zakaj © nekatere pomanjkljivosti v © našem mladinskem domu, do-© sti bolj osvetljeno. V obratnem časopisu Tovarne gumijevjh izdelkov »Sava«, v rubriki »Mladi gumar« smo pre-čitali članek mladinske organizacije »Pozabljamo, da Ife skupno delo rodi uspehe!« V članku je govora tudi o pomanjkljivostih im nepretehtanih načrtih za mladinski dom. Ker je načrte napravil kolektiv Projektivnega biroja »Gradis«, želimo dati pojasnila o tem, kaj je vodilo investitorja in projektanta pri načrtovanju. V vašem podjetju je v letu 1961 postal pereč problem nastanitve samske delovne sile. Ker imamo v gradbeni opera tivi »Gradisa« slične probleme, zlasti za sezonske delavce, se je vodstvo tovarne »Sava« zglasilo pri našem podjetju na posvetovanje. Posodili smo vašim predstavnikom načrte in predračun tipske zidane barake — samski dom, kakršne smo že gradili na naših gradbiščih. (Mapa z načrti je bila vrnjena ter je na vpogled pri b®!). Po medsebojnem posvetovanju odgovornih pri vas in S^e na vaše specifične potrebe je ^11 prj Projektivnem biroju »Gradis« naročen idejni piojekt z investicijskim programom. Program, 'M je bil osvojen z vašimi zastopniki, je predvidel za rešitev stanovanjskega problema samske delovne sile v vaši tovarni, gradnjo samskega doma, ki naj ima razen sob za spanje in bivanje ter skupne umivalnice in strarusoa^ (tipski samski dom »Gradis«) še naslednje dodatne prostore: kolesarnico, stanovanje za hišnika, garderobo, vratarnico, kotlarno za centralno ogrevanje, klubski prostor, pralnico, sušilnico, likalnico in kr-palnico, hišno delavnico ter shrambe v kleti. Idejni projdd samskega doma. ki je bil P° *6m programu narejen, je imel prostora za 114 ležišč ter vse Zahtevane prostore. Objekt je bil podkleten ter s I. nadstropjem. Predračunska vsota za gradbena in obrtniška dela ter instalacije je znašala 49,428.874 dinarjev. To je bilo 433.000 dinarjev gradbenih stroškov za eno ležišče. Na iniciativo tov. Viktorja Bidovca in naročilo vodstva tovar- ne »Sava« smo naredili še idejni projekt II. variante, kjer se naj doseže več prostora, več ležišč in opusti podkletitev stavbe, ki je sorazmerno draga, v kleti pa tudi ni -možno dopustiti stanovanj. Naš biro je izdelal idejni projekt samiskega doma II. variante. V sporazumu z vašim vodstvom smo opustili shrambe v kleti, hišno delavnico, pralnico in sušilnico ter krpalnico, ker bo zgrajena drugje, da se pridobi čim več prostora za stanovalce. Novi idejni projekt je tako vseboval v dvonadstropnem samskem domu 156 ležišč za gradbene stroške 62,524.068 dinarjev ali za 400.009 dinarjev na eno ležišče. Dosežen je bil prihranek. Projekt samskega doma v II. varianti je bil torej bolj varčen in se je bolje skladal s predvideno lokacijo v Stražišču, zato je vodstvo tovarne »Sava« odločilo, da bo gradilo samski dom po tem načrtu. Med projektiranjem smo se zavedali, da bi bilo .boljše predvideti v sobah po dve ležišči. Vse to je pa itak možno rešiti kasneje, ko bodo razmere to dopuščale brez gradbenih posegov. Po vseh teh pojasnilih pa preidimo k mislim v članku! Iz vsega navedenega sledi, da so odgovorni v vaši tovarni in v Pro- jektivnem biroju reševati stanovanjski problem samcev pri tovarni »Sava« v okviru omejenih sredstev v ta namen. Pri tipskem samskem domu »Gradis« pride na eno ležišče 300 tisoč dinarjev gradbenih stroškov. Pri vas so ukiniti kasar-niško skupno umivalnico in dali umivalnike .po sobah. Zgrajene so kolesarnica, garderobe, stanovanje za hišnika dodatno, s čimer so se gradbeni stroški povečali na 400.000 dinarjev za eno ležišče. Več ni bilo na razpolago sredstev. V članku črtamo, da ste preimenovali samek: dom v mladinski dom, kar je funkcionalno nezdružljivo z zgradbo samskega doma. Samski del zaposlenih v tovarni »Sava« ni nujno samo mladina. Proizvodnja v tovarni zahteva delo v dVeh izmenah. Kako bi utrujeni počivali, če je v domu ples in podobno? Mladinski domovi so možni ter se projektirajo in grade za vzgojne institucije, kjer je dnevni red: vstajanje, čas dnevnih obrokov ter učenje in zabave časovno in z disciplino določen, sicer bi bivanje v njih ne bilo vzdržno. Pisci članka naštevajo potrebe po družabnem življenju in kulturnem razvedrilu, kar bi spadalo v program gradnje kultur- nega doma. Pojavi se vprašanje, če ni okvir tovarne »Sava« za tako gradnjo premajhen? Mogoče bo treba tovrstne potrebe mladine reševati ob sodelovanju s komuno ati med združenimi podjetji? Realizacija takih programov pa zares zelo zavisi od sodelovanja mladine v samoupravnih organih. V članku pa je še nekaj, kar vzbuja pozornost! Pisec se sprašuje, kakšen bo stanovanjski režim v samskem domu? Želimo posredovati vest, da se je stanovanjska komisija »Cinkarne« Celje, ki tudi gradi samski dom, še pred zgraditvijo doma zglasila pri Gradisu in vprašala o praksi, ki jo imamo pri naših ljudeh v domovih. Isto predlagamo tudi vaši stanovanjski komisiji. Imamo velike samske domove v Ljubljani, Mariboru, Ravnah in na Jesenicah. V samskem domu v Ljubljani so v eni etaži tudi ženske, pa ni nobenih takih težav, ki so jih napovedovali moralisti. Hišne rede takih domov je zob časa in praksa že ugladila in stanovalci so v domovih zadovoljni. »GRADIS« PROJEKTIVNI BIRO Projektant ing. Rudi Cerkovnik Sef biroja ing. Ljudevit Skabeme tranjem transportu. To vprašanjeje kaznuje. Dvomimo, da bomo izvršili plan po sortimentu © MARJAN GRUDEN — PRESANI IZDELKI © Nekoliko z zamu-© do poročam o prvi izredni seji delavskega sveta naše ekonom-© ske enote. Bila je 15. decembra lani, ko smo obravnavali predlog © plana naše ekonomske enote za leto 1963. Po temeljiti razpravi © smo ugotovili, da utegnemo plan po količini izpolniti, dvomimo © pa, da ga bomo 'izvršili po sortimentu! Osnovni pogoj, ki ga bo treba rešiti, je pravočasna preskrba s surovinami in s kovinskimi deli. Seveda pa bo morala prodaja poskrbeti za zadostna naročila. In kako je s planom? Glede prešanih plošč smo bili mnenja, da planirano količino lahko dosežemo, če bomo dobili od prodajne službe pravočasno planske potrebe in če nas bo dobava sproti oskrbovala s surovinami. Če bodo nove stiskalnice postavljene pravočasno in če bo dovolj naročil, bomo tudi plan raznih prešanih izdelkov izpolnili. Pri termofor j ih bi morati imeti v rezervi vsaj štiri kalupe. Če jih res dobimo še enajst, potem se bo proizvodnja lahko precej povečala. Če bo dovolj naročil in če bo kvaliteta ustrezala, bomo zadostili planu tudi v proizvodnji podplatne plošče, avtotekača in plošče za rentgenske predpasnike. Težje pa 'bo s planirano količino fiat podlog. Plan predvideva da jih bomo delati na veliki in na Tophan preši. Ker pa bosta ti dve preši obremenjeni že z drugimi izdelki, za podloge ne bo kapacitet. Kar se tiče podplatov in petnih klinov, naj prodaja zagotovi potrebna naročila. Isto velja tudi za trakove pri japonkah. Če naročil ne bo, naj se plan spremeni. Ker je 8. stiskalnica redno obremenjena z manjšimi profilmimi trakovi, e industrijskimi rokavicami, se ne moremo obvezati, da bomo mogli na njej izdelovati še radirke. Predsednik delavskega sveta EE tehnični izdelki Ludvik ▼ Benedik Tudi letos šola za živlienie • FRANC ŠILS - SLUŽBE ZA e ORG. PROIZVODNJE @ Prav ® gotovo sc še spominjate zani-0 mivih predavanj iz šole za živ-0 Ijenje. Po obisku in interesu 0 obiskovalcev sodeč je bila to 0 ena izmed naših najbolj uspe-0 lih akcij, ki jih je priredila 0 ideo loško- poli ti č na komisija. Ne samo zaradi lanskoletnega interesa mladine za to šolo, temveč tudi zaradi potreb po nadaljevanju izobraževanja mladine, smo se jo letos spet odločili organizirati. Prav problemi, s katerimi se srečuje naša mladina in prav nekaj nesrečnih mladincev nas silijo, da organiziramo to šolo tudi letos. Da osvežimo spomin, še enkrat seznam predavanj za obe stopnji: V prvi stopnji bodo obiskovalci poslušali naslednja predavanja: 0 Podoba mladostne dobe z vsemi značilnostmi in problemi 0 Mladostnik in mladostnica v družini in družbi 0 Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi Na konferencah in občnih zborih, ko polagajo naše organizacije obračune svojega dela, se razvije najživahnejša razprava med odmori Kakor vidite, le nekaj delamo v KMP © TONI ŠTERN - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE £, Ni moj namen govoriti o uspehih in neuspehih dela Kluba mladih proizvajalcev. Naše delovno leto se namreč ne ujema s koledanskim letom. To pa seveda še ne pomeni, da tu pa tam ni umestno spregovoriti O delu v preteklosti ter o sem moral nekoliko! — op. urednika), če hočemo, da pridemo vsi dopisniki na račun! Tretje področje našega dela, to je sodelovanje z Ljudsko tehniko, pa res še ni zaživelo, ker ta organizacija v podjetju še nima urejenih svojih prostorov. Sedaj pa plahuni na plan..! Kakor vidite, dragi mladinci ter vsi ostali bralci naše rubrike, le nismo kar tako. Rubrika »Mladi gum ar« je stekla in doslej ste lahko prebrali več zanimivih prispevkov naših najvnetejših sodelavcev. Ker je led prebit, je čas, da pridete na plan tudi vsi planuhi, primete za pero in sc oglasite s svojimi prispevki! Dejali smo, da bo rubrika »Mladi gu-mar« javna tribuna vseh mladih proizvajalcev v našem podjetju. Menimo, da se je naš nai.nen že pričel uresničevati. Zato kar tako smelo naprej in nič oklevanja! Svoje prispevke oddajte v uredništvu časopisa najkasneje vsako drugo sredo. Pogovorite se z urednikom o vsem, kar vas teži, pa boste videli, da pisati za naš list ni težko. Imeli morate le odprte oči povsod, kjer koli ste, biti objektivni, kritični, pa bo vselej dovolj zanimivega gradiva za objavo v časopisu. V tem letu si želimo predvsem, da bodo naši prispevki od številke do številke aktualnejši, boljši in da bomo konec leta lahko ugotavljali njihovo vrednost za nadaljnji napredek in razvoj naše tovarne! Uredniški odbor »Mladega gumarja-« 0 Od spočetja do poroda bodočih nalogah. Kajti čim več je 0 Odnosi do osebe drugega spo- takih obračunov ne zaradi obrala in prva ljubezen čunov, marveč zaradi potreb po 0 Značaj in vzgoja značaja pravočasnem odstranjevanju ma- 0 Nekaj o lepem vedenju pak, temveč je verjetnost, da bo- 0 Svet, v katerem živimo do le-te res odstranjene. 0 Vi vprašujete — mi odgovar- Tu pa tam slišim vprašanja, jamo kot je na primer: »Ali naš KMP V drugi stopnji pa bodo obisko- sPloh kai dela?: Predno odgovo-valci poslušali naslednja predava- r'm na ''Pisanje, je prav, če jjja- se vprašamo, kaj je osnovni cilj „ „„ , , ........ in namen našega Kluba mladih 0 Mlad človek sreda življenja in proizvajalcev!? Ali ni prav priza. Res aktualna vprašanja, ali ne? 0 TONI HORVAT — PNEVMATIK ARNA II 0 Ali bomo tudi letos na neprijetne trenutke, ko smo 0 delali v nedeljah kakor lani? Ali nam bo spet proti koncu leta odhajali z dela, ker ni bilo suro-0 primanjkovalo surovin, da bomo ostajali brez dela? Ali bomo vin. Prav gotovo mi bo kdo od-0 spet zaostajali za osnovnim proizvodnim planom? Vse to so govoril na tale članek in nas se-0 vprašanja, ki zanimajo večino v naši ekonomski enoti zaposlc- znani!, 0 nih! Res aktualna vprašanja, ali ne? dela 0 Odnosi med spoloma 0 Zrelost za zakon kako bomo nabavljali surovine letos, na kakšne težave utegnemo pri tem naleteti in kaj vse so v nabavni službi ukrenili. Pri nas menimo takole: Nabav- ^ Res je sicer, da sem nekaj časa na služba z vsetmi prizadetimi, da se slučalitini nenrHikam "kar^se deva nje njegovih elanov za pove- okleval, predno sem se ojunačil in katerih dolžnost je skrbeti za ne- da izognemo!9 čevanje produktivnosti v proizvod- napisal tele misli za časopis. moteno oskrbovanje proizvodnje s nji najboljši odgovor na to? odločil sem se namreč v nekaj Prepotrebnimi osnovnimi surovi- Ta je prvi primer, da se je ne- $tavkih opisati> k^nc težave nan" Jn matcr.alom, naj letos ka orgamzacja v naši tovarni res- s,mo imelj laJlj in dati smotrneje nabavlja vse, kar bo- mcuo zagrizla v problem iz pro- najj nabavnl službi. žeIim<) si mo potrebovali. Kako more dc- izvcdnje. Led smo torej prebili in namre£ predvsem> da bi ict(to na- laY!c mre nepredvidene m pri sodelavcih več podpore ter surovine tekoče, enakomerno ter ™enjavc surovin? Zgodi se celo, razumevanja Nasa uspela akcija v takšnih količinah, da ne bo da zaradi zastojev v proizvodnji, ,Z3C k m ^ Ji m°raj0 mkdar pomanjkanja. ko ™ Potrebnega materiala ah slediti druge, prav tako pomemb- surovin, le-teh v proizvodnji ne. Akcija povečevanja produktiv- Lani smo delali precej nedelj, sploh ne preizkusijo. Mar je ponesti pa se bo uspešno razvijala če smo hoteli vsaj za silo dobite- tem čudno, da smo imeli v vabi nadaljevala le, če bodo tisti, ki vaW plan. Na to, kako bo konec Ijami večkrat neuporabne, zaprte v njej sodelujejo in dosegajo leta> Pa verjetno ni nihče pomi- zmesi? In kar je še huje, zgodilo uspehe, tudi primemo nagrajeni slil. To se je pokazalo šele me- se je nekajkrat, da so šle v na-za svoje prizadevanje! seča decembra, ko smo iz dneva dal,in j o predelavo. Kakšne so bile Poleg te osnovne dejavnosti pa v dan trepetali, kdaj nam zmanj- posledice, ni treba posebej poemo aktivni tudi ma drugih pod- ka te ali one surovine. Enkrat ni na vi-"ati! Imeli smo veliko izmeta, Kontrolor Franc Šilc iz sluz- roiiih- Kakor vidite, dobivate se- bilo saj, drugič žice za žična s tem pa precejšnjo škodo ves be za organizacijo proiz- dai ze tretji mesec vsakih štiri- jedra, potem je zmanjkalo kavču- kolektiv! najst dni v okvirih našega čašo- ka, itd.! Ko pa smo se morali Podobno kot z zmesmi je bilo z piša v roke tudi mladinsko ru- nekajkrat vrniti z dela domov, žičnimi jedri. Kaj bi bilo, če naše briko »Mladi gumar«. Čeprav ker ni bilo prepotrebnih surovin, sorodne tovarne »Borovo« in opravijo vsa tehnična dela in je bilo godrnjanja čez glavo, druge ne bi imele večjih zalog uredniške posle v informativni Mnogi so se jezili na nabavno žice za žična jedra? Ne bi nam je službi, imamo vedno dovolj aktu- službo. Drugi so se pridušali, češ mogle odprodati in verjetno bi bili alnega gradiva za objavo. Največ- le zakaj smo delali med letom v brez dela nekaj tednov! _ _________________ krat pa mora urednik naše pri- nedeljah, sedaj pa nam primanj- Vse povedano naj bo kot spo- 0 Vi vprašujete — mi odgovar- 6Pevke celo krajšati (tudi tega kuje dela celo v delavnikih. min na naše težke ure čakanja in jamo Obe stopnji šole za življenje se bosta začeli v prvih dneh meseca februarja. Za učence Gumarske šole bo ta kar v okviru programa rednih predavanj, za mladinke in mladince našega podjetja pa bo verjetno v gimnaziji. Prijavnice in vsa potrebna navodila za II. stopnjo šole za življenje dobite pri Tonetu Šternu v obratu I in pri Francu Šilcu v obratu II. Točen začetek II. stopnje bomo naknadno javili na januarskih proizvodnih konferencah! vodnje 0 Izbira zakonskega partnerja 0 Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi 0 Od spočetja do poroda 0 Ljubezen in spolnost 0 Svet, v katerem živimo Precej novega fe v Gumarski šoli e e JOŽE ANTOLIN — GUMARSKA POKLICNA ŠOLA 0 Z izvo- Oporekajo izrečenim kaznim in litvijo nove domske skupnosti se je mladinska organizacija o tre- pravijo: »Kaj mi pa morejo, saj sla težkega bremena. Nedelavnost prejšnje domske skupnosti n ?? nafi &t>^nik Pozabiti ne smemo tudi na 0 je spremeni h v novoizvoljeni skupnosti novi domski svet. Ta šporlmo komisijo z referentom 0 šteje devet članov, prdesedujc pa mu Ivan Lebar s tajnikom Josipom Brleničem. Organizirali 0 Sonjo Prebil in članom Janezom Zupanom ter s šestimi ref e- 80 nekaj tekmovanj v šahu in v namiznem tenisu. Imajo tudi no- renti, ki vodijo posamezne komisije. Vsakemu referentu pomagajo trije člani. gome.no ekipo, ki tekmuje v prvenstvu ekonomskih enot tovarne organizirali in kakor naPovedujejo poznavalci s nogometa, imajo prav učenci gu- marske šole največ izgledov za osvojitev prvega mesta. Ko sem Hmp Milili! Poglejmo si posamezne komisi- nju učne snovi, so je v zaporedju! več krožkov, kot so na primer Referent gospodarske komisiic slovenski, matematični, kemijski je. Marija Možina. Naloga te ko- m iz M«*** ,o misije je raziskovati socialne pro- di neresnosti nekaterih posamez- . j". . . ,. . ■ bleme učencev ter skrbeti za go- nikov se pa vsi krožki niso naj- - J s s?0 n m z.v jenjem v na-spodarjenje v domu ter za orga- bolje obnesli. ZL ™ V? Z T niziranje raznih prostovoljnih Referent kulturno-prosvetne ko- jejo L"1 v weh mno»ah Id^iih aKeij. Ko sem vprašal Marijo, misije je Anka Dormiš. Pripravili ^ohrno v domu Te“e pa je Ž ^ kako kaj dela njena kom.sija, so proslavo ob Dnevu republike kleti Iz^leda kako- da rm zdi sem dobil takle odgovor: »Ker ter letošnje silvestrovanje. V na- z^o ^ko smo jih nag^arjah gojenci razumejo^ za kaj gre, nam Črtu imajo prirediti proslavo ob naj se vključijo v to al- ono pa-gre delo kar dobro.« Dnevu žena, za 1. maj in ob po- n0g0. Težave so tudi zaradi po- Skrb za higieno je prevzela hi- slovilnem večeru. Pripravljajo manjkanja rekvizitov Upam da gienska komisija. Vodi jo Jože tudi prireditev »Ali poznaš gu- nam bo mladinska 'organizacija Bukovšak. Naloga njenih članov mansko tehnologijo?« priskočila na pomoč in nam ma- je predvsem skrbeti in nadzirati Za boj proti nedisciplini smo terialno pomagala!« higieno gojencev in domskih pro- ustanovili disciplinsko komisijo. In kaj pravi predsednik dom-storov. Zgodilo se je namreč, da Vodi jo Matija Gerbajs. Komisi-'a skega sveta Ivan Lebar? je bilo nekaj učencev precej za- je ge sestavila pravila, ki določa- »Ker so posamezne komisije nemarjenih im nenegovanih. Pri- j0j kaitp je treba vzdrževati v zelo delavne,« je odgovarjal naš zadevanje članov h.gienske komi- domu red in disciplino ter kazni prijatelj, »je tudi celotno delo v sije pa je tudi ta problem rešilo. za kršilce. Nekateri gojenci sure- domu zelo razgibano. Želim si le, Komisijo za učni uspeh vodi kot jemajo izrečene kazni te komisi- da bi bilo tudi v bodoče in da referent Marica Režek. Da poma- je precej resno, nekaj pa je ta- odpravimo še tiste napake, s ka-gajo slabšim učencem pri osvaja- kih, ki se vsemu temu smejijo, terimi doslej še nismo razčistili!«, Jure Požek nam ie lahko za vzor Kadar govorimjo o storilnosti im vestnosti delavcev — mladincev v proizvodnji, potem ne smemo mimo imena JURE POŽEK. To je mladinec, ki zares zasluži ime vestnega, spretnega in dobrega delavca. To tem bolj, ker njegovo delo ne spada v okvir akcije za povečanje produktivnosti. Da bi ga vam vsaj bežno predstavil, sem se odločil ponoviti najin razgovor. Kakor mnoge druge mladince sem tudi njega našel najlažje v prostem času v tovarni. V pogovor sva se zapletla kar tako, mimogrede. Koliko časa delaš v tovarni. »Pred približno petimi meseci sem se zaposlil kot konfek-cioner v pnevmatikami I. To je bilo takoj po končani Gumarski poklicni soli.* Kako pa kaj preseganje norme? »V glavnem naredim za 75 do 20 odstotkov več plaščev kot drugi. To mi je uspelo prvič že po treh mesecih dela. Ob neki priliki sem v eni izmeni skon-fckcioniral celo 57 plaščev, čeprav je norma 19 kosov.« Pa pri tem kvaliteta dela ne trpi? »Iz diagramov, ki ponazarjajo gibanje kvalitete izdelkov, je vselej razvidno, kako je < tem. Doslej mi še nihče ni rekel, da delam slabo, nekvalitetno.« Kaj meniš o nizki storilnosti v naših oddelkih? »Vzrok je predvsem pomanjkljiva organizacija dela. Seveda pa ne krivim za to šefe ekonomskih enot, ker si le-ti precej prizadevajo izboljševati proizvodni proces.« In tvoja največja letošnja želja? »Če me ne bodo poklicali na odsluženje kadrovskega roka, bi se rad vpisal na Tehniško gumarsko šolo!« TONI ŠTERN 'y* •trn« «i «»;'S»$«tM#(.rž Ml ;• '"-» sume« Za ali proti negovanim in lakiranim nohtom Negovane roke in nohti vsaki ženi v ponos Za Angleže pravijo, da ocenjujejo človeka po negovanih ali nenegovanih rokah. Na kaj mislijo pri tem? Predvsem na to, koliko pozornosti posveča človek tem nenadomestljivim udom. Pri tem ne mislijo na roke v pravem pomenu besede, marveč predvsem na negovanost ali nenegovanost dlani. Pravijo, da je mogoče precej točno oceniti človeka po negovanosti nohtov in čistosti dlani. Mi se sicer ne bomo šli piko- luščiti, skrbimo za redno ohnav-1 o vtikih Angležev, toda vseeno je ]jainjei Kajti ni gršega, kot napol prav, če se pogovorimo tudi o iakirani ter z raznimi barvnimi tem, kako negovati roke. odtenki popackani nohti! Ne glede na to, kakšno delo opravljamo v službi, moramo imeti vselej po delu čiste dlani. To sicer ni težko, če si jih le redno umivamo po delu z vodo ali milom, natremo s primerno kremo za roke in če smo pri kajenju vzdržni in kadimo cigarete z ustnikom. Nekoliko težje pa je z nohti. - ...-------- ---------------- Velikokrat vidimo sicer dobro s predlogi. Ker smo vam doslej ^ V gospodinjstvih srečujemo da- n^ova71te zene dek,eta- ^ ™et°vah, kako na, b, si ureddt v ^ t rih nohti pa izražajo sum, kakor dnevni soh studiih kotiček in ali avtogeno varjenje, Udo. da v resnici m tako. Le prerado kako jedilnega, tokrat se predlog hcn f,oteij pa si izyeremo v proda- se zgodi, da ima ta ah ona raz- ZtI ureditev sedeihega dela dnevne jalni s ,p0hiitvom trgane ali celo pregrizene nohte. sobe ali salona ......... Tudi znake »žalovanja«, cme ro- Ce ste d-o-voiLj i'zna,di,vn m ce c . „ . - , . bove pod nohti lahko vidimo. In Na!s predlog .boste lahko upora- znate tudi sami prijeti za delo, ji iz n kar je še huje, čez take črno ob- bili tudi v manjših bivalnih prosto- potem vas celotna oprema ne bo ' robljene nohte nekatere kar brez rih. Vsa oprema sestoji iz kavča, veljala več kot 150 tisoč dinarjev- sramu nanesejo brezbarven, pa tu- stenske švedske omare s policami, dio barvan lak! sestavljive mizice in fotelja. Morda boste ugovarjale, češ da _ .... si ni mogoče negovati nohtov, če Kave je lahko poljubne oblike. delam v proizvodnji z raznimi Zavist pac od razpoložljivih^ sred- topili, itd. Res je! Dolgih in oši- štev. Stenska omara s švedskimi po- Ijeno obrezanih nohtov potem ni Ucami pa sestoji iz salonitnega mogoče imeti. Toda s tem še ni ozadja, dveh stranic iz furniranega dovoljeno, da so nohti pogrizeni, Ksa in iz dveh nosilcev, ki si ju za trga ni ali vedno umazani. naredimo iz Prednosti ekonom lonca nes vse bolj in bolj takoimenova-ne papinove ali ekonom lonce. Kakšen je papinov ali ekonom lonec? Na spodnji sliki prikazujemo manjšo izvedbo s 4 litri pro- lov: 1. varnostnega ventila, 2. iz- Pri načrtovaniu pohištva vam svetujemo tole V želji, da vam pomagamo pri furniranega lesa. Lahko je prevle-načrtovanju pohištva, nadaljujemo cena z ultrapasom dvem komple- mentarnih barv. Podstavke naredijo • v lahko v vsaki ključavničarski delavnici, 'kjer imajo aparat za elek- Zakaj tako? .Z današnjo številko »Save« stopamo v drugo leto izhajanja časnika, ki je zamenjal prejšnjo dvomesečno revijo. Zaka, smo se tako odločili, vam je znano. Prezrli ste pa morda naše želje in namene, ko smo pričeli objavljati posebno rubriko za vas, drage bralke. Pred letom dni smo prvič objavili nekaj člankov v rubriki »SVETUJEMO ABC ZA DOM«. Povabili smo vas k sodelovanju in upali, da ho kmalu toliko različnih prispevkov, da ne bomo vedeli, kam z njimi. Toda vse kaže, da smo se presneto urezali! Doslej se je oglasilo v uredništvu s svo.jimi prispevki komaj dvanajst bralk. Zato se vprašujemo, ali vam morebiti ta rubrika ni všeč! Ze res, da lahko prebirate razne gospodinjske nasvete in zanimivosti iz mode v drugih časopisih in revijah. Toda prav za svoje pogoje najdete v njih bolj poredkoma kaj uporabnega. Da bi vam Ust kar se da približali, smo vam namenili poseben kotiček. Zato ne dopustite, da bo nezanimiv, malo bran in slej ko prej obsojen na propast! UREDNIŠTVO Križanka P,kemlia‘ 5 6 ? • S 9 10 ▲ Sestavni deli Papinovega »ekonom« lonca VODORAVNO: 1. pojav pospeše- (srbohrv.), 13. brezbarvna, prijetno vam j a ali zaviranja neke kemijske dišeča tekočina z vreliščem pri reakcije, 9. drugi člen homologne 35,6° C in z empirično formulo ✓iav uv'.p1" skupine nasičenih ogljikovodikov, (CgHs^O, IS.umetna snov, ki jo iz- sr ?£2.-swr sssfcsSš« ~ nohte Redno si ith obrezuimo s nch]at’r°t>llene ™ opremt,ene z ov slikar Andrea Verrocchm, 13. za- je žepnega formata, 19. drag jemki za pritrditev na stranska le- imena in priimka podipred- kamen z empirično formulo sena in srednja zelezna nosilca. Iz sodnika Zveznega izvršnega sveta, F2AL2Si04, 22. rastlina, iz katere roke namočimo najprej za nekaj delov sestavljena^ mizica ob 14 vrsta papige, 16. dalmatinsko pridobivajo opij, 24. zavežem klo- mlačni milnici Potem ni kavču je iz vezanega in ob robeh moško ime, 18. obzirnost, olika, 20. baso, 27. polet, 28. prebivalec dene more govoriti, 21. kovina s kc- žele na severu Britanskega otoka. škarjami. Pomagamo si tudi s pi-lico. Da gre delo lažje od rok, si minut v težko odstraniti izza nohtov umazanijo. Ce nohtov ne lakiramo, si natremo roke s primerno kremo. Ce pa se odločimo za lak, potem izberemo diskretno barvo. In ker se lak z nohtov kaj hitro prične pušnih šob za paro, 3. pokrova, 4. gumenega tesnila, 5. zarobkov za večjo odpornost pri notranjem pritisku, 6. zgornjega dela ročaja, 7. tovarniške znamke, 8. lonca, 9. spodnjega dela ročaja in 10. hitro kavč, švedska stena, sestav-prevodne, 9 milimetrov debele Ijiva mizica in udoben na-ogrevne plošče na dnu lonca. Takole lahko opremite dnevno sobo — sestavni deli so slonjač CCS "00 tkanina, 34. lolagritem, naturalis, 35. kem. simbol za element, katerega pridobivajo v kovinskem stanju v Kidričevem, 36. kaz. zaimek, 37. —--------------—--------------------- koralni otok v obliki venca, 39. kratek čas obstreljuje z zračno homogene naravne snovi stalne ke- puško skozi okno svoje sobe nič mične sestave, ki sestavljajo ze- hudega sluteče Stražišane. Upam, meljsko skorjo. da bo »ostrostrelec« kmalu sprevi- NAVPIČNO: 1. enota za merjene/, kaj je prav in kaj ne! nje vrednosti dragih kamnov, zla- .......... o . __ , In da ne bom krivičen, še po- ta in srebra, 3. kemični simbol za da ne prideš kdaj nazaj brez no- hvalo kranjski »Komunali«. Med redek element iz VI. skupine elc- mičnim simbolom Cr, 23. avtomo- 30. staroslovansko pivo, 31. sestav-biLska oznaka za Rijeko, 25. vse- ni deli molekul, 33. halogeni elc-eno (srbohrv.), 26. vrsta smole, ki ment, 35. grška boginja, 37. slo-jo pridobivajo iz vzhodnoindijske venski skladatelj Anton Nedved, vrste fige, uporabna v mizarstvu, 38. kemični simbol za kovino, ki 29. bela smrt, ki grozi v planin- spada med redke zemlje ali lanskih predelih zlasti med odjugo, tanide. 30. ruska reka, 32. vstavi IAT, 33. Z današnjo križanko smo pripravili nekaj razvedrila predvsem tistim, ki so nekoliko bolj doma v kemiji. Toda tudi ostalim ne bo povzročala prevelikih preglavic! Vas zanima, kakšna je moja naloga! V uredništvu so mi dejali: »Pepe! Vzemi beležnico v roke in pero ter hodi naokrog po tovarni. Imej odprte oči in zapiši si vse, kar je dobrega in slabega. Le glej. vosti za časopis..!« Da, tako 03 CO mi rekli. In ker sem močno lep- njeni ljudje zares »prizadevni«. Ko Ijiv, se lepijo name najrazličneiše je v nočeh zapadlo do jutra kakih zanimivosti od tod in ondod. Od- dvajset ali trideset centimetrov sne-slej jih bom prinašal v uredništvo ga, so najprej splužili poti okrog in od številke do številke se bomo svojih poslovnih prostorov in jim srečavali na eni izmed razpoloilji- ni bilo prav nič mar, če so zgodaj vih strani. Upam, da mi ne boste zjutraj delavci hiteč na delo gazili poslednjimi snežnimi dnevi so bili mentov M end el j e j e ve ga periodič-'' '' 1 ^ nega sistema, 4. sorodnik, 5. mag- štcli v zlo, če bom tu pa tam preveč odkrit! v celo! Toliko prvič! Ker bi se rad ma, 6. kemični simbol za kovino, ki jo uporabljajo v zobozdravstvu in kirurgiji in v optiki. 8. predhodnik kemika, 11. pola papirja Nagradna izpolnjevanka Danes razpisujemo tri denarne nagrade po 1.000 dinarjev za vse Ostroper. V uredništvu so mi de- sušili kar na radiatorju. Škoda le, gaja v vaši dkotici. Za vsak pri- tiste reševalce, ki bodo pravilno jali že pred Novim letom, naj se da je zato napadla del severne ste- spevek boste dobili odgovarjajoči r€Sl11 na desni objavljeno izpolnje- Dovolitc mi, da se vam predsta- nadstropja. Menda že mesec dni vim! Po domače mi pravijo Pepe niso prezračili svoje sobe. Brisače Lez'nga, sicer se pa pišem Pepe in od dežja razmočene suknjiče so Ko sem si oni dan ogledoval vračal s svojih obhodov vselej bo-mladinski dom, sem bil »presene- gato založen z novostmi, vas dragi čen« nad nadobudnimi mladinci, ki bralci ali bravci — velja namreč spijo v najsevernejši sobi drugega eno in drugo — prosim za pomoč. Karkoli menite, da bi bilo uporabno za objavo, me zanima. Zato mi pomagajte in pišite, kaj vse se do-v ’ ’ " ’ ' 4 2 5 4 5 6 8 e 9 • 40 e 12 • 15 * 15 e 16 17 19 • 2o 21 22 • 25 ik • 25 e 26 27 • 28 r 29 • 5o 42 e 44 H • 55 e 46 e 57 56 e 49 pripravim na start. Toda izredno »poglobljena« in »pestra« razpra- jati celo omet. va o proizvodnem planu za l. 1963 Še eno znamenitost ima ta naš je bila vzrok, da nastopam prvič mladinski dom. Mislim na enega v javnosti šele sedaj! izmed njegovih prebivalcev, ki za ne in stropa plesnoba, ki zna oma- honorar. Pišite mi na naslov: Pepe Lez’n-ga — Uredništvo »Sava«. Z lepljivimi pozdravi Priimek: vaš vdani Pepe Izžrebani so bili naslednji reševalci C as je že, dragi reševalci križank, da vas seznanimo z izidom nagradnih žrebanj vseh tistih, ki so pravilno rešili nagradni križanki iz 11. in 12. lanskoletne številke našega lista. Za nagradno križanko iz 11. številke smo prejeli 86 pravilnih rešitev. Žreb se je tokrat nasmehnil naslednjim trem reševalcem, ki prejmejo vsak po 1000 dinarjev: JANEZ BRTONCELJ, DUŠANJ STANJKO in ALOJZ SKRJANC. Za nagradni razpis »Koliko popačenk poznate« smo prejeli kar 79 predlogov. Knjižno nagrado je žreb podelil BRANKI VOLJČ, Stara cesta 25. Za novoletno nagradno skandinavsko križanko smo prejeli do 12. januarja 56 pravilnih rešitev. Žreb je določil, da prejmejo nagrado naslednji reševalci: 3000 dinarjev JOŽE SINKOVIČ, 2000 dinarjev SLAVKA MITROVIČ in 1000 din ar jev KATI STUDEN. vanko. PRAVILNE REŠITVE IN ZRAVEN PRIPISANE SVOJE OSEBNE PODATKE ODDAJTE NAJKASNEJE DO SOBOTE, 26. JANUARJA V UREDNIŠTVU NASE- Ime: GA LISTA ALI PA PRI DEŽURNIH VRATARJIH. VPRAŠANJA: 1. surovina, brez katere gumarski industriji ni obstanka, 2. rodovitno, 3. vodja obrata II na Gašteju, 4. član komisije za obračun po ekonomskeh enotah, ime pa mu je Martin, 5. koroška narodna jed iz ajdove moke. 6. skupinski izlet v naravo, združen z gostijo. OB PRAVILNI REŠITVI BOSTE BRALI V NAVPIČNI SMERI V OBKROŽENIH POLJIH PRIIMEK NAŠEGA NAJVNETEJŠEGA STRELSKEGA DELAVCA! 1 :: 2 3 4 5 6 TCP” q Q / sj ZXJ Z>J \ A V prvih kolih ogorčene borbe • VOJISLAV MITROVIČ - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE g) Na pobudo koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo pri • skupščini kolektiva in v organizaciji nekaterih najmarljivejših £ čahistov ee je pričelo v sredo, 9. januarja zvečer v učilnici • obrata I moštveno šahovsko prvenstvo med ekonomskimi eno-9 tami. Naištopa devet moštev. V enomesečnem tekmovanju se bo-0 do srečala vsa moštva med seboj, zmagovalna vrsta pa bo pne-0 jela prehodni pokal koordinacijskega odbora. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: STISKARNA : TEHNIČNI IZDELKI — Zorko : Cicmil 0:1, Jo- vanovič : Gojenko 1:0, Antolin : Klemenčič 0:1 in Stanišič : Jazbec 1:0. DTK : PNEVMATIKARNA II 2,5 : 1,5 — Vreg : Gazvoda remi, Mitrovič : Jakopak 1:0, Tudorov : Mišmaš 1:0 in Šilc : Rebolj 0:1. GUMARSKI INSTITUT : GUMARSKA ŠOLA, H 2:2 - Lah : Hlebec 0:1, Petelinšek : Bitdč 1:0, Paušer : Kučj 1:0 in Paušer : Globočnik 0:1. GUMARSKA ŠOLA I : SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE 2:2 — Požar : Boltez 1:0, Zobarič : Krni čar 1:0, Mrak : Štern 0:1 in Bukovšek : Vidmar 0:1. Učilnica obrata I je sedaj vsak ponedeljek, sredo in soboto zvečer prizorišče zagrizenih bojev za točke v šahovski moštveni ligi Bili smo premalo previdni Zakaj neuspeh naših m ob Dnevu republike ■ e e VOJISLAV MITROVIČ — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE — Čeprav je že precej pozno, ne bo slabo, če spregovorimo nekaj besed o neuspelem startu naših šahistov na moštve nem brzotumirju v počastitev Dneva republike. Izvedla ga je šahovska sekcija tovarne »-Telkstilindus«. Sodelovalo je enajst moštev. Prehodni pokal Občinskega sindikalnega sveta je osvojila »Svoboda« iz Stražišča, ki je zmagala v devet dvobojih, izgubila pa le proti organizatorju tekmovanja. Naše moštvo se je uvrstilo s slabo igro šele na osmo mesto! Najboljši igralci turnirja so bili: na prvi deski Longer — »Planika«, na drugi Kojič — »Iskra«, na tretji Murovec — »Svoboda« in na četrti Kodek — »Svoboda«. Vrstni red moštev pa je bil naslednji: »Svoboda« Stražišče 30,5 točke, »Tekstilindus« I 28, »Planika« I 27,5, »Iskra« II 25,5, »Iskra« I 23,5, JLA 21,5 kranjska mladina 18,5, »Sava« 15, »Planika« II 13,5, »Tekstilindus« II 12,5 in »Projekt« 9,5 točke. Savska ekipa je nastopila v sestavi: Kmičar, Mitrovič, Gazvoda in Vreg. Igrali smo slabo z izjemo Gazvode, ki je v začetku dobro reševal posamezne probleme, kasneje pa zaradi našega slabega starta tudi popustil. Proti posameznim moštvom smo do segli naslednje izide: »Iskra« I : »Sava« 3:1 — zmagal samo Gazvoda, »Iskra« II : »Sava« 3:1 — Gazvoda, »Svoboda« : »Sava« 3,5:0,5 — remiziral Gazvoda, »Tekstilindus« I : »Sava« 3:1 — Mitrovič, JLA : »Sava« 2,5:1,5 — zmagal Gazvoda in remiziral Vreg, kranjska mladina : »Sava« 2:2 — Gazvoda in Vreg, »Sava« : »Projekt« 3:1 — Gazvoda, Mitrovič in Vreg, »Tekstilindus« : »Sava« 3:1 — Gazvoda in »Planika« : »Sava« 3:1 — Mitrovič. Za naš neuspeh ni opravičila. Res je sicer, da so sodelovali na tem turnirju vsi najboljši kranjski šah isti. Toda zakaj smo lahko potem eno leto prej zmagali proti istim moštvom? Vzroki so nekje drugje! V našem moštvu nista nastopila dva najboljša igralca — Drago Dolinšek in ing. Svetislav Maksin. Mi pa smo slabo začeli in delali vseskozi začetniške napake. PNEVMATIKARNA I je bila v prvem kolu prosta. Že prvo kolo je pokazalo, da so se vse ekipe dobro pripravile za prvenstvo. Igralci so pokazali veliko borbenost. Posamezne partije so bile v večini primerov precej enakopravne. Nerazumljivo je, da je nastopilo moštvo Gumarskega instituta nepopolno in da je moralo prepustiti igro na četrti deski. Vse ljubitelje šaha vabimo, da si to zanimivo tekmovanje ogledajo. Posamezna kola so na sporedu vsako sredo in soboto zvečer v učilnici obrata I. STRELSTVO NAMIZNI TENIS ^ BLAŽ STUD EN - GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER e Na © račun naše strelske družine do-© slej še ni bilo pritožb. Zato © moramo pojasniti sicer še do-© kaj srečno končano nesrečo, ki ® se je pripetila sredi meseca © decembra med našimi rednimi © treningi. Omenjenega dne je eden od naših mladincev, ki so trenirali, zaradi neprevidnosti obstrelil z zračno puško uslužbenko delavske restavracije. Namesto da bi počakal, ker je prizadeta pospravljala mize v jedilnici, je že z enim svojih prvih strelov povzročil nezgodo. Kaj je vzrok, da se prvenstvo ni začelo že decembra, kakor smo prvotno računali? Sta dva vzroka! Predvsem zaradi pomislekov, da je klubski prostor v novem mladinskem domu premajhen za igranje namiznega tenisa in zara- Precej napeto je bilo na no-voletnem kegljaškem tur-▼ nirju REGLJANJE © AVGUST POTUŠEK - ANAL,-STATISTICNA SLUŽBA © V četrtek, 27. decembra lani je bil občni zbor Kegljaškega kluba »Triglav« Kranj. Pred občnim zborom pa je bil tradicionalni moštveni turnir najboljših krožkov iz Kranja, ki so lani tekmovali v »kegljaškem maratonu« ali kakor imenujemo krožkovno prve nstvo Kranja. Zmagali so presenetljivo kegljači Tekstilindusa s 414 podrtimi keglji pred Iskro I, ki je podrla 404 keglje. Sava je bila s 347 podrtimi keglji šele šesta! V zadnjem tradicionalnem novoletnem turnirju nam ni šlo od rok. Slabo smo igrali, lučaji niso nikomur uspevali. Zato je bilo precej »ribic«. Veliko presenečenje predstavlja zmaga Tekstilindusa. Zato so se morali zadovoljiti kegljači Iskre z drugim mestom in prepustiti prehodni pokal za eno leto boljšim tekstilcem. Druga vrsta Iskre ni nastopila. Vrstni red nastopajočih moštev: 1. Tekstilindus 414 kegljev, 2. Iskra I 404, 3. Planika 392, 4. Elektro - Kranj 382, 5. Enotnost 349, 6. Sava 347 in 7. Elektrarna Sava 339. Po tekmovanju je bil dobro obiskan občni zbor kluba. V upravni odbor sta bila izvoljena tudi dva člana našega kolektiva — Miro Ambrožič in Avgust Potušek. Rokometaši potrebujejo treningi @ JOŽE BRLENIC - POKLICNA GUMARSKA SOLA @ Kakor veste, so se naši rokometaši v jesenskem delu gorenjske rokometne lige kaj slabo odrezali. Pričakovali smo sicer precej več, toda zaradi nediscipline nekaterih posameznikov in zaradi pomanjkljivega treninga so po nepotrebnem izgubljali posamezne tekme. Jesenskega dela prvenstva je konec in moštva so odšla na zasluženi počitek. Vprašujem pa, ali bo trajal v »Savi« počitek naših igralcev še dolgo? Čas bi že bil, da bi pričeli z prijeti za delo. Morda ne bi bilo rednimi treningi. Krepko bo treba napak, če bi vključili med svoje vrste še nekaj mlajših igralcev; j takih, ki imajo vese. <. za . ok • met!? Res je sicer, da so težave s Iz puške izstreljeno svinčeno zrno je prodrlo ponesrečenki pod ušesom globoko v meso. Takoj so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico in ji ga operacijsko izvleči. K sreči se je vse kar milo končalo. Kaj bi bilo, če bi priletelo zrno ponesrečenki v sence ali v oko? Da se v bodoče kaj takega ne bo več zgodilo, smo takoj po opisanem dogodku organizirali tečaj za mlade strelce. Poučili smo jih o streljanju z zračno puško, o možnostih, da pride do nesreče ter se dogovorili, da bomo v 'bodoče pričeli s streljanjem v jedilnici šele, Kaj bo z našim namiznim tenisom? © DUŠAN REBOLJ - KADROVSKE SLUŽBE © Mar res ne bomo © mogli izpolniti napovedi in obljube? Gre za napovedano namiz-© noteniško moštveno prvenstvo med ekonomskimi enotami. Pri-© javilo se je kar precej moštev im če hočemo, da bo tekmovanja © konec do meseca junija, bi morali začeti še ta mesec. di tega, ker ni osnovnega — mize za namizni tenis! O tem smo razpravljali tudi na zadnji seji upravnega odbora. Ker zaenkrat ni izgledov, da bi prišli do primernega prostora in ker sedanji klubski prostor v mladinskem domu zaradi samega čiščenja, domskega rtida, itd. ni primeren za igranje namiznega tenisa, smo se dogovorili takole: Z upravnikom delavske restavracije naj se dogovori, da bi imeli igralci namiznega tenisa svoje treninge in tekmovanja v jedilnici obrata I po končani večerji. Kar pa se tiče nakupa mize za namizni tenis, smo sklenili, da naji se jo kupi v okviru opreme za mladinski dom-. Če bo torej dokončno rešeno vprašanje prostora in če bodo mladinci poskrbeli, da bo vladal med tekmovanji v popoldanskem času red, lahko računamo na pričetek namiznoteniške lige že prihodnji teden. Zato ponovno pozivamo vse ekonomske enote, ki še niso prijavile svojih moštev, naj to store takoj. Prijave sprejema Tone Štern, OTK v obratu I! dalo najti dvakrat tedensko v večernem času kako prosto telovadnico za vadbo naših rokometašev. Potem menim, da bo v glavnem vse rešeno in da bomo konec letošnjega rokometnega prvenstva Gorenjske bolj zado-volj ni! Sedaj smo sredi meseca januarja. Če bi pričeli z rednimi zimskimi treningi konec tega meseca, potem bi imeli do nadaljevanja prvenstva kar precej časa. Kolikor vem namreč, se bo le-to na- prastori, toda prav gotovo bi sedaljevalo v začetku aprila! ▲ z lanskoletnega treninga na~ ■ ših smučarjev v Kranjski gori ko bo le-ta prazna in ko bodo v njej samo strelci. Decembrska nezgoda naj nam bo vsem v opomin, zakaj kje bomo trenirali, če nam odpovedo gostoljubje v jedilnici ! ? Od 800 možnih samo 671 krogov ® BLAŽ STUDEN — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER © V počastitev Dneva ]ugoslovan-ske ljudske armade je bilo 20. decembra v Kranju strelsko tekmovanje za pakal JLA. Povabljenih je bilo enajst ekip, sodelovale pa so samo štiri. Tekmovali smo z zračnimi puškami. Zmagala je strelska družina »Center« Kramj s 699 krogi od S00 možnih pred »Iskro« 697, »Savo« 671 in strelsko družino »Ivo Slavec-Jokl« iz Kranja, ki je dosegla 645 krogov. Med posamezniki so bili najboljši: Vranci Peternelj — »Sava« s 183 krogi od 200 možnih, Vinko Frelih — «Center« Kranj 180 krogov, itd. Naša ekipa je dosegla naslednje rezultate: Franci Peternelj 183 krogov, Blaž Studen 170, Vlado Zezlina 161 in Jože Pogorelc 157 krogov. Zakaj smo bili šele tretji? Že nekajkrat se je primerilo, tokrat pa spet ponovilo, da smo nastopili nepopolni. Iz upravičljivih vzrokov sta izostala Stane Košnik in Mirko Štiftar.