List 22* gosp dar brtnišk Tečaj XXII. % í Sa v" Yj n ar o V lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 1. junija 1864. Gospodarske stvari. napaka izvira mnogokrat le od tod, ker se veje sadnih drevesih predelječ od debla secejo ali žagajo na Gospodarske skušnje. * Kako se dá dno v k a p n i e a h, šternah in * vodnjakih pregledati. Dno kake sterne, kapnice Velika vrednost pomladanskih hrošč ev ali cemuna^se prav lahko z navadnim zrcalom (špeglom) ali kebrov gnoj — in kako tak gnoj naprav- pregleda. Ce solnce svetio sije, naj se zrcalo tako drži, ljati. Slavni prof. dr. Stockhardt v Tharandt-u je ke- da solnčni žarki od njega naravnost v vodo padajo. In mično in prav na drobno preiskaval obstojné dele po- njih mladanskih kebrov ali hroščev, in izvedil Je> da se kraj, ki ga na dnu obaejejo, ti bode tako lepo raz-svetljen, da se dá vsaka stvarca natanko razločiti. Tako ki bila cez 50 gnoj šteti more v vrsto tistega, ki posebno hitro se je dno pregledalo v neki šterni, ki je »u« v,^*, w svojo moč pokaže na polji, kteri dobro tekne tudi čevljev globoka in na pol z vodo napoljena. Vidila se y in kteri v sírovém stanu} kakor je, toliko za- je v nji od vrha najmanjša bilka in vsaka druga drobna del peruanskega guana (tičjeka), stvar prav natanko. Tako se dá tudi dno v bajarjih dre vj u leže kakor blizo posušen pa kakor polovica njega Napravlja se pa in rekah pregledati > V ce Je voda čista in mirna. Ako ali V ce prav lahko in brez vse težave tako-le: V kako kad ali je pa šterna ali kapnica s streho pokrita, kako posodo ali jamo se vsujejo kebri, pa se poparijo senca kakega bližnjega poslopja zakriva, da ne more y z M U V J^r V V4 V/ M X JL J V* JLXJI V M V f W VAJ WJ W JL» W A JI J J^ V% ^ V/ V/ V^ * J j V ^ V V V* Ik V ^ W N/ JL. M. tJ UIJ ^ t^ j^/ VUAV | JLá ti lA IX? J VA Ml A.JI W U, s kropom, da poginejo; potem se raztresejo na prst, solnce va-njo sijati, naj se pa dva špegla vzameta ki si jo nasuješ kam za pavec ali pol drugi pavec na enim se solnčni žarki na vrh šterne privabijo, z drugim debelo; zdaj jih potreseš s prašnim ugašenim apnom se pa v Šterno odbijajo. Svetloba se dá 50 do 100 ali laporovim prahom. Ko si to storil, vrzi zopet toliko komolcev deleč napeljati in v globočino odbiti. Zrcala prsti na-nje, na prst pa zopet kebrov kakor poprej in se dajo tako zasukati, da se svetloba krog in krog hiše tako delaj plast za plastjó, dokler imaš kaj te živali, v kako senco napelje ; ravno tako se dá svetloba iz enega okna na južni strani skoz dve sobi na severni in napravil si gnoj, da ga boš vesel. * Kako konje krmiti (futrati) y da krma strani v kapnico pripeljati, toda za tako skušnjo se več zalež e. Ni ne vse eno, kdaj da daš konju ovsa; sila veliko ležeče je na času, kdaj ga mu daš. Gotov dobiček je, ako konja poprej napojiš in potem še krmiš y gotova zguba pa je y ako narobe delaš. Tudi je napacna navada, ako konjem, ko pridejo iz težkega delà v štalo, brz sená ali ovsa daš. zro y Hitro malo zvečijo in želodec slabo prekuhuje povžito mora vzeti vec špeglov; akoravno vsako zrcalo solnčno svitlobo nekoliko zmanjša, se vendar le skušnja dovrši. Sviloreja 11a Gorenskem. Na Gorenskem si je Pužmanovo židno seme posebno dobro ime pridobilo, tudi v Istri in Trevizi na delà, ko Je zlasti še več- krmo. Ako ti pride konj od krat vroč, daj mu cetrt ure počitka; potem mu daj malo sena mu y daj čez pol ure ga še napoji in potem še le obrnil. Laškem se je posebno dobro skazalo. Za to sem si tudi jez lani tega semena omislil in izredil 98 funtov kokonov popolnoma zdravih; večidel vse sem za seme ovsa. To od vrne tudi, da se konj z napajanjem ne prehladi. -— Zdrobljeni oves pa redi koňja bolj kot r 5 ' ~---.— -— — Tudi dvoje drugo seme sem poskusil, pa črviči oves y celi ga pokládáš zdrobljenega. in najmanj si ga prihraniš peti del y ako niso bili zdravi in le malo sem iz njih přidělal, pa še tisto sem vse pomoril. Kar je bilo Pužmanovega se- nekoliko Lahom dobro prodal, nekoliko mena, sem ga * Kakor drevesih ti. kad y sena eJ k 1 e s t i j gospodar na visocih drevesih veje obsekuj socih sa g a j o ? Kadar drobne ali debele debla. To pa j y y jih naj so ze seče po navadi precej deleč od sem ga pa v Karmin pri Gorici za četrti del letošnjega pridelka dal. Okoli 150.000 črvičev zopet letos sam redim; zlo me bo veselilo, ako jih si. kmetij ska družba dá po svojem izvedencu ogledati, kakor smo brali v 21. listu „Novic." Namenil sem tudi letos vse popol- P in drevesu jaka škoda. Veje noma zdrave kokone za seme obrniti. Ker ŽIVO želim * se morajo tik am a debla odsekati ali pa odžagati, tako, da bi se močno razširla židoreja na Kranjskem, ktere da se more deblini lub brž^čez rano razpenjati in jo smo tako potrebni kakor slepec, da bi vidil, sem zasijat sčasoma popolnoma zakriti. Ce se pa dolgi štremblji na tudi 60.000 mladih murb. Kdor bo želel jih saditi, jih deblu ' _ ..............._ ' 1 " to puščajo, se mora lub od debla do konca štremblja bo pri meni lahko dobil. puscati ? in predn ga zalije, potřebuje več let Med „Kdor murbe sadi, tem časom pa jame štrembelj hirati in sušiti se na zadnj do drevesnega stržena. Tako pa "gré dostikrat najlep drevó pod zlo. Dostikrat se wam JUJUUV/ oti ^111 Uli Ci ti ill OUOltl o^y y JLIC* J6 ^Ot/OVŽi 16811109) « ZJCIXVCIJ ZJ VAHUlI ^viuiuuijvxn wa še celó gnjije in tako gnjije cela rana in sicer sto goldinarjev pridobi za svoje otroke; saj ni prazna zakaj za svoje otroke skrbi" z enim goldinarjem si lahko na Polj domišlija, da murbe iz nase domaće zemlje veliko bolje ; ki so na eni strani napol suhe in gnjile drevesa po vrtih in rastejo, kakor tište, ki jih dobivamo iz laske dežele. Ta A n d r e j N e t, kmet na Kokrici pri Kranji. 176 Odprto pismice slovenskim matera m. Spisala Lujza Pesjakova. * državljani na najviši stopnji omike stojijo. In tak narod, če tudi majhen, je nepremagljiv, dokler omika JUl J V> W VVIV^JL AJU MJ U Wli^ J V 11 V^/l W IU I.« ^ II 1 T J ne preskoči v prenapetost in mehkužnost. Ko je Bog vstvaril člověku srce, vložil mu je vso To nam spriČuje vsa zgodovina. Grki 7 mala peŠČica, ustavljali so se navalu neštevilnih Perzijanov obilnost čiste in svete ljubezni. Ljubezen, največi Božji in zmagali so; samo tristo Spartancev stalo je pri ter- dar, najprvo razodeva in obraća se pa do predrage mopilski soteski, pa teh tristo vsaki bil je Spartanec matere. Mati je srcu najveća dragotina, mati je obseg z dušo in telesom in je radosten žrtoval svoje življenje vse lepote in dobrine. Po materi steza zapuščeni otro- v brambo domovini proti napadu tisoč in tisoč Perzi- čiček svoje nježne rokce; ,,matiu je prva beseda, janov. Ne eden ni béžal ktero njegova ustica izrečejo, in za vse prihodnje ; čase padli so vsi za dom za narod, ker so se zavedili svetega svojega posla. Omika najslajša otročjemu srcu ; materno naročje je detetu raj; in narodnost ste sestri, ki se ne daste ločiti ena od materne podobě ne pozabi, če jo tudi gomila krije že druge; zakaj omika je le mogoca po edinem naravnem dokaj let; spomin materni ga spremlja do konca dni in poti narodnega jezika, in bolj ko bo narod izobražen živo celó o smrti mu srce razveseljuje in za vekomaj zediniti se z nepozabljivo materjo. upanje, kmali tem gorkejše bode ljubil, častil in hranil svojo narodnost. Pa kaj govorim o potrebi narodne omike? Ravno tako ljubezen dolžno je srce človeško svoji ni nobenega med nami, da bi je živo ne občutil. Znane drugi materi, dragi domovini. Tudi to ljubezen globoko so tudi po ta, po kterih se izobražujejo narodi, zapisala je z žarečimi črkami roka Božja v vsako srce, Prva podlaga omiki so dobre národně šole. Da šole še niso tako osnovane, kakoršne bi imele cuiji va y ne umi ij iv». um, ta žalostna resnica je vsacemu znana. In še v te Ce pa hoćemo umeti preljubo mater, treba je njen Šole se otroci le neredno pošiljajo, in ko le malo odra- torej je ali bi saj imela biti neusahljiva, neugasijiva neuvenljiva, neumrljiva. 7 7 naše biti jezik umeti; zatorej poslušajte me, drage domorodkinje stej o 7 vse, zlasti pa je otrok materi dolžan matere vé, ktere najboljše spoznate G 11 exj UUlJOti D U 11 ci t v_/ , kaj i-u VUUOI , vicu v li i cit Lwiii Vjaou »ot \j\j ti ako kdo meni, da bo na závitku marka prilepljena. 15 kr. na závitku, nima nič od pisma manj plaçai Marka y ako mora vse eno marke, zakaj plačati postave vrednosti, ter od Je ako tudi Je za pisma se kakor da bi bil závitek brez velijo, da se mora od takih pišem v gotovem denarji razun 15 krajc. prvotne poštnine ■■■■HIHHHIHiHrill kr.. (Grundporto) še do 50 milj od vsakih čez milj 50 do 100 milj za vsakih 10 milj zopet 2 kr., cez .100 do 200 milj pa za vsakih 20 milj 2 kr. itd. pla- Od papirnatega denarja do čati. polovica od 100 gold. gold. se plača To se je nam zdelo potrebno omeniti vsakdo nepotrebnih stroškov varovati. 7 Sicer da pa se ve za na- vade e pisma brez denarja priporočamo še enkrat mar- kane zavitke. Gavekar. Poduène stvari. Besedica staršem. Pametna in v (Konec.) dobra odreja nikakor ni tako težka, da se otroci le z go daj pokorščine privadijo. Z ubogljivim otrokom storiš treba pred vsem 7 kai drugim, da ti je drag Zato se z otroci vedno Je ravná; ne pa da bi se otrokom zdaj vse dovolilo pa opet vse prepovedalo. Kaj napčno tedaj y k daj aJ starši, ki otrokom svojim skoraj vse, dostikrat še celó najmanje stvari prepovedujejo, da revčki kmali vec ne vedó, kaj da jim je pripuščeno Nekteri starši, opominovaje po I • V • hisi in vpijejo 7 da kaj pa svoje ne. otroke tem čijo otroke, kako se J°J Goto 7 razsajajo ni to dobro 5 s razkačeni. Lahko se zapoveduj morajo obnašati, kadar so vpiti 7 da sedj skup leté. Neusmilj svari, pa ni kregaj treba o ter pretepavajo nektere matere svoje otroke zarad naj manj ših stvari ; na priliko 7 ako so kako posodo ubili Ako so se pa pomazali ali kaj tacega malega storili otroci zares poredni ter se nespodobno ali pa še celó nesramno obnašajo, takrat jim žal besedice ne rekó ; še smejajo se jim, češ, „lej lej ga Tončeka, kakošen fant Je še i 1« Da je res taka, moramo vsaki dan viditi Kako se otroci s tem pačijo, mislimo si pač lahko. Otrokom se ne smé nikdar smejati, naj pocenjajo kar koli. Se nekaj o markanih pisemskih zavitkih. «ganjati Ako daje mati otrokom potuho Slaba šilo; ne hujši samogl pa je taka odrej ř^iwvw jv^ tciz\c4 vrvAAvjo/j kjer je u v^ ^ i^ on da bi ga otroci ljubili, sovražijo ga, ter so še jih mora oce oce stra kaj ( njega Napčno je, otroka b 1 j ub da stori prositi 7 da kar bog 7 ali pa mu se I J VA KJ i I) X , VIC* OIA71 i , -TVOil OC 111 U I Tak otrok jame pozneje gospodarit more tirjati od v 1 • v • hisi 7 da se mora vse uklanjati mu; ne uboga staršev, draži brate in sestre, nagaja poslom ter zahteva po tako delà, kakor on hoče. Je čuda vsi sili, da se ako hoče tak člověk v starosti kralj biti celi vasi ter da bi vselej njegova veljala? Starši ugibljejo, kako more njihov Jožek tako neposajen biti dej 7 ker ga ne iščejo v odrej pravega vzroka ne naj 7 amp a se tolažij s tem, da pravijo, napaka ta mu je prirojena. Pač prazne besede! Kal za dobro in slabo člověku ni prir oj temvec prirejena. Kaj napčna in škodlj i v • • tr asij da so tihi Je avada. da se otroci in pri miru. Vsled tega se jih loti prazna vera, da verujejo vse svoje žive dni v stra hove Da taka babj ni koristna člověku, temvec zeló škodljiva, ni mi treba dokazovati leta) se lahko e odrasli otroci (okoli desetega do dvanaj stega se smejo ou «»urvu íigodl, ua jiui uiu vcu iu Najbolj je b Pa kaj bi več pel Saj veste, da tiček Je davno se vjel. M i r o s novih davkov ogibati; zato je deželni odbor vso to reč izročil vladi s prošnjo , naj ona pomaga in svetuje ; a do zdaj ni še dobil odgovora, kterega je treba počakati Dopisi. pre dno se kaj več sklene o tej stvari ; toraj svetuje 7 7 Iz Prage 27. maja 9 Zakon o ravnopravnosti v Šolah. naj zbornica to poročilo za zdaj le zvé. Zbornica je ta Stevilo pevcev.) Znano (Volbe za državni zbor 18. 8. volbenega reda Je > da je poslalo lani 11 čeških nasvet potrdila. Prišla je na vrsto potem prošnja mernopeškeobčine, da bi seji potrdila prodaja neke stare mežnarske hiše. Zbornica je odobrila pro- poslancev pismo na Dunaj , v kterem so naznanili dr-žavnemu zboru, da se ne udeležijo državno-zbornih raz-prav tako dolgo, dokler vlada ne poskrbi, da zasedejo dajo ; tudi zoper prošnjo Nada nj ega sela, *vA nekaj pašnikov med seboj razdeliti, ni bilo nobenega upora. Poslanec žl. S trahi je dalje poročal o prošnji kmalu naredil dovoljeni most ki želi poslanci vseh avstrijanskih kronovin tam svoje mesto mesta, da bi se preki Save od Kcškega na Videm, in svetoval, naj se tudi ta prošnja izroči deželnemu odboru. Poslanec Za-gorec je (slovenski) opomnil, da je ta reč zares jako potrebna, in tudi ceste naj bi se popravile 7 vec tako ne pretepala živina, kakor se zdaj preteplje. Zbornica je odobrila. Na to se je volil za državni zbor nov poslanec namesti žl. dr. Wurzbach-a, ki je v tej volitvi bil zopet izvoljen s 25 izmed 27 glasov, volitev, rekoč, da zgodovina pripoveduje, in vzel Je kako se je bil nek Rimljan vrgel v globok prepad, da bi otel svojo domovino, in da se tudi on neče težav-nega delà za domovino ogibati. — Naposled je še poslanec Ambrož poročal, da je v Marovi trgovski učilnici toliko prostora, pa se va-njo lahko dostojno spravijo vsi 3 razredje više realke, laboratorija, fizikalna hramba in voditeljeva pisalnica, in da se to vse s pokritim hodiščem lahko zveže z licejskim poslopjem, kurjavo, snaženje m da Mar za stanovanje, svečavo in rabo potrebnega orodja hoče imeti po 1800 gold, na leto 7 pa da je pripravljen za 5 let pogodbo podpisati. Poročevalec je svetoval, naj bi zbornica odobrila, da se ta ponudba vzame. Zbornica je ta nasvet soglasno potrdila. Moj očka so djali: Oženim naj se, In zdaj premišljujem, Bi vbogal al ne? Na levo, na desno, In križem svetá Bogate ne maram i Ce v nima mozgan; Saj krnha ne stradam In nisem cigan. Prevboge ne maram 7 se oziram Skrbnó Dovelj je blagá. Velike ne maram, Zapodil bi jo , Bojim se, da nosil Bi lojtre za njo. Premajhne ne maram, Ct> tud* ima grad, Ko bi jo poljubil, Bi zlomil si vrat. Debele ne maram, Je polna masti; Se goska pretolsta Mi kar ne disi. Brez cvenka ni nic; njo bi se le jokal, Sam pojem ko tie. Prestare ne maram, Ker kaca je kač; Se nečem z nebiti Prezgodaj se hlač. Premlade ne maram, Je h ude krví, In kar posušila Bi moje kostí. Pregrde ne maram, Je vrag čez in čez, In no Čem o solncu Zatiskať očes. Pretcnke ne maram, v Ta je le za post ; Ce treba polena, Grem sekat ga v gozd. Prelepe ne maram, Ker zame le ní, Le sreČen je, kdor se RožiČkov bojí. pa ne ene besedice ni bilo v pismu, da se odrekó dr-žavno-zbornemu poslanstvu ; vendar sklene tadajni taktično in formalno ožji državni zbor, da so izgubili ti poslanci svoj mandat. Vse je bilo tiho, kar naznani naenkrat prvosednik deželnega zbora, da mu je prišlo _ od vlade povelje, naj češki zbor voli nove poslance na da bi se Dunaj za odstople, umrle, in one, ki so lani poslali znani protest v državni zbor. Vkljub ugovorom onih enajstih, da se niso odrekli in da ne mislijo se odreci mandatu , a da pojdejo koj na Dunaj , ko bode zasto-pana tam vsa Avstrija, začnejo se volbe. slancev zapusti zbornico, čeških 55 izusti ,,nevolím" po- 7 136 nem- ških poslancev voli vseh 22, ki jih ima češki zbor za voliti stranke Dunaj 7 in izvoli si jih 14 iz svoje nemške , ki so jih izvolili izmed čeških poslancev, ne prevzame mandata, kajti bili so med onimi, ki niso volili. Česka stranka neče spoznati veljave vseh voleb kajti večina novo-izvoljenih je bila izvoljena po 7 ve- ćini onih 136 gljasov, ne pa po većini vseh pričujočih poslancev. Cehi protestujejo proti veljavi teh voleb ; 7 ,naj s odi državni zbor > so volbe pravilne ali ne a je rekel ironično dr. Rieger. To je rešilo deželnega maršala iz zadrege. „Da! državni zbor naj sodi" izusti tudi on zadovoljno. Dr. Grunwald uloži protest proti načinu voleb, dr. Rieger proti volbam namesti gori omenjenih 11 poslancev. Radovedni smo, kaj bode Važne so bile Na dnevnem redu stala je tako zdaj sklenil državni zbor dunajski. seje 24. 25. in 27. maja i ravnopravnostjezikov v srednjih šolah se z eno besedo imenujejo gimnazije in realke. Zanimivejši deli zakona so: „Oba deželna jezika imata Podučevati sme se v srednjih šolah enake pravice a 77 povsod jezik ima biti obligaten (zapovedan) nauk se sme dijak v en em teh dveh jezikov." „Drugi deželni , kterega iz važnih vzrokov oprostiti. u 17 Izmed deželnih gimnazij bode 8 viših in pet nižih čeških ostalih 9 viših in dve niži nemške." Najhuji boj se „Drugi deželni jezik ima biti obligatni Je vnel pri nauk v srednjih šolah: ima se tedaj v nemških gim nazijah in realkah obligatno učiti češki, v čeških pa nemški. Da se ima učiti nemški dijak češki, bilo je nemškim poslancem nasilje (Zwang) in Bog vé še vse voc kaj. ai jcuiaiii rviaoui guvun ui. uiauuçi *uvx, dr. Loewe-vi (rectora magnifica), in dr. Sladkovskega podrli so vse sofizme dr. Herbstove, ugnali vse repen-čenje dr. Brinz-ovo, ki je naravnost rekel, da neče, da Němci na Českem češki. da ne bi utonili v Al jedrati krasni govori dr. Brauner-ovi se naučé Pragi; ozirati se imajo ne samo na Dunaj, ampak tudi v Frankfurt itd. Al vès zakon obveljá (z 101 glasovi proti 94) proti navrhu nemške stranke, ki je hotla, naj ljubo. se uči druzega deželnega jezika oni komur je Zdaj ima vlada potrditi ta zakon : ako ga po- 181 česar se trdno nadjamo, tedaj trdi demí" (vendar enkrat!) smemo reci: ,,tan- Naj se omemm ; da gold. in da je ker je treba bilo mnozih piačil . c* 1A- guiu., J.J.L JO j XV^l j o UCUft UHU 111U U/OUI UlČUJll , SI IZ- je pre- posodil tistih 3000 gold., ki so lastnina mestjanskega naredil češki zbor 18. §. volbenega reda tako, da ima bolnišničnega zaklada: ker h koncu mesca mestna kasa izgubiti poslanstvo le tak poslanec, ki ga je zadela prejme več dohodkov, se bode brž povrnilo to izposo- kazen zarad ravnanja proti nravnosti ali zarad sebič- jilo in denarnica mestna bode imela zopet denarja. nosti ; prememba ta bode zlasti vrednikom časnikov na Naznanil je predsednik nadalje, da gospod Lambert Naj pristavim še to, da je bilo pri pevski Lukman za starosti in bolehnosti voljo stopi iz mest- korist. slavnosti unidan čez 1700 pevcev v Pragi. nega odbora da kar Iz Idrije 28. maja ** Precej časa že JLXlygC« VUWUia J KXOl pa CiCk tcgcl V U1J U VĎ1CU 11. v^. UL>" je minulo, činske postave bode nova volitev še le prihodnje leto. za tega voljo vsled 41. ob- ni ,,Laib. Zeitg. a se nam skorej V ze ; da našega mesta nič omenila 5 zdelo Izvoljeno je bilo potem 9 odbornikov, ki pregledajo smo zginili. Al motili smo se. Idricani celó iz spomina volitve novo izvoljenih mestnih odbornikov V 144. listu med „Plaude- reien a pa je vtaknjena tudi naša Idrija. Mar ci kaj o junija takém bode volitev novega župana še ; po okoli 10. Někdo ki ima za zdravja voljo psov Je Plaudereien" na „pevsko društvo" naše? Clovek ne prosil, naj bi pasjega davka ne plaçai na enkrat, ampak Trgovski „4- iauuti citu ua oau ui^uaivu uaou . vivvv/n. nu ^/i uoiij ^ J Jr J Ô uavaa uc Ulacai 1lib more skor drugače misliti. Če je pa temu tako, vpra- v več obrokih ; prošnja ni bila vslišana. šamo pisatelja ,,Plaudereien: ,,kdaj smo ga pooblastili gospej Trautmanovi je bila soba, ki je pri tleh mestne s takim mandatom? sklep Kaj mar misli 7 da nam ni trden hiše in kjer je prejšni čas bila pisarnica vojaškega 1 77 pevsko društvo", ktero smo lepo vstanovili, kvartirstva, v najem za štacuno za 200 gold, prepu- tudi vzdržati in ga čedalje bolj krepiti, kajti dobro smo ščena. Najem za višo si svesti 7 kaj realko potrebnih sob po sklepu smo kot Idričanje slavnému imenu na- deželnega zbora je bil tudi za oni del, kteri zadeva Šega mesta, pa tudi kaj kot slovenski sinovi naši narod- mesto, potrjen; sklenjeno je bilo tedaj, da se c. kr. nosti dolžni. Hvala Bogu! ustavna A vstrij a šteje toliko državnemu ministerstvu vse to v obširnem popisu \ različnih pevcev, kolikor je ravnopravnih narodov v ve- potrjenje predloži. likem nj enem domu. Zato 77 qui bene distinguit 7 bene Tistega deleža (okoli 3000 gold.) rV"JU"JV r " ^ —VAWV,««. ^Vivvu WW ki ga ima po računu deželnega odbora mesto plaćati za 77 docet! — To se nam je potrebno zdelo omeniti, da nas popravo razrušenega šolskega poslopja, odbor mestni Vorort" ne razume napačno , ker mislimo, da gospod ni odobril. Issleiba nihče ni pooblastil, v našem imenu govoriti. — 30. maja dopoldne je bil občni zbor muzej- Iz Krškega 29. maja. Prav slovesno smo obhajali nega društva. Snidlo se je le malo številce udov danes procesijo sv. Rešnjega telesa. Novomeška mu- (kakih 20), ker razun oglasa v zična banda (24 mož) je procesijo spremljala večidel jeli udje posebnega povabila, kakor je pri druzih druž- „Laib. Zeitg." niso pre- lgraje prav vbrano odlomke iz lepih domaćih in druzih mičnih napevov.^ Ljudi je bilo ne skega, iz Kranj- bah, saj za ljubljanske družbenike, navada; mnogo njih tedaj še vedilo ni, da je zbor. O zedinjenji zgodovin- XI 1 V>11 1 * 1 11 U V * W » • ^ JL-i j UVA1 JV-/ ^li V IV-» AJt A »^j »J w ? VlllV XI 1 J VA KAi J U KJ Kj JL • V-/ iJV/VAl lij v>u jl UgVUV T 1XX ampak tudi iz Štajarskega in še celó iz Hrva- skega društva z muzejnim, kakor se že dolgo glasijo škega toliko pri nas, da že davno tako obile množice želje 7 je bilo celó malo govorice; sklep je bil, da se ne pomnimo. Po procesii je obče spostovani starček muzejno društvo prestroji v natoroznansko; muzej gosp. Pavel Banič, krški mestjan, s svojo ženo obhajal sam, ker je na drugi podlagi osnovan, ostane kakor je zlato poroko. Poročili so jih visokočastiti dekan gosp. bil. Nasvete za prestvarenje družbenih pravil naj pri-Polak vpričo njunih otrok in vnukov. Potem so sledile hodnjemu občnemu zboru predloži danes izvoljeni odsek mnoge veselice. Kar se tiče poljskih in gorskih pri- družbenikov. delkov, do sedaj vse lepo kaže. Lansko vino ima sploh ceno od Procesije sv. Rešnjega telesa v četrtek in ne- gold. vedro. Pač dober kup memo prejš- deljo so bile, kakor je pri nas lepa navada, zopet prav nih let ! Zato ga pa včasi tudi tako pijemo 7 da komaj nesemo. Na zdravje! ga slovesne. vsem se kaže stara pobožnost našega na- Klanšekov France. roda ; tudi v nebó štrlecih, z mnozimi domačimi ban-derci itd. okinčanih majev se je po predmestjih vidilo, Iz Ljubljane. Kranjska dežela je po Najvišem med kterimi je letos zvonec nosil veličanski maj v sklepu od 14. okt. 1863 dobila samostojno dež ein o Kravji dolini, ki so ga postavili ondašnji fantje in fi nančno gospósko, ktere načelnik je gosp. Karl okinčale dekleta. žl. Felsenbrunn. — „Torbice jugoslavenske mladosti" 4. vezek od Najveselejša novica, ki jo imamo bravcem 10. maja nam je došel nedavno iz Zagreba. Vidi se danes naznaniti liu^uauiti 9 JO t ci j i\ tui \j uaiu jv v popoldne prinesel telegram iz Postoj ene rodoljubi po slan« ktero nam je v pondeljek okoli tudi v temu snopiču pesniških in prozaičnih sestavkov da so da „Torbica" ne V naši na ^o^i i^itgi ćulu. x u JL u o vu j u tí ^ ua o \j uc% ^ jLui uiv^a xi\j pesa y Notranjskem za svojega deželnega tedaj ne zavrže denarja marveč da lepo napreduje 7 7 kdor si izvolili dr. Etb si jo narocuje so jim 71 Novice" priporočale. Zbralo se je lepo število krivo 105 volivcev : z veliko 7 većino dr Costa; ostalih 43 gl (62 glasovi) je bil izvo- ročnikom da tem vkaj je da „Niz bisera jugoslovanskega" še ni došel na- menda tudi ne bode, ako se grdo zaple- Costa-ta, kterega vezku je odkril tudi vrednik g. Nik. Ravnikar 7 pa se razdelilo med tena stvar kak drugače ne poravná. Tiskarnica Gajeva še tri mnogospoštovane gospode tako, da Njih eksc. namreč g. Pretnerju, ki je sicer mnogo denarja nabral Je c. kr. deželni pogl dr. Janez Bučar, advokat in notar v Postoj baron Schloissnigg je 19, gosp. , tudi 19, od naročnikov pa ni plaçai ne dá nobenih eksempla- gosp. dr. Globočnik, c. k. okrajni predstojnik postojnski pa 5 gl dobil Miroslava Vilharj gosp. Ambroža Ta volitev je bila na mesto gosp. stva knjig. rov vec, dokler ji ne poplaća, kar je dolžan. Žalibog! da se s tako pletkarijo podira tudi drugim pot naročil- drug 30 volitev na mesto umrlega Gospod M. Thalmeiner, bivši hrvaško - slav. mesta in trge notranjske) bode neki deželni živinozdravnik in dosihmal bivajoč na Krškem } j unija Prvi mestni zbor po smrti župana g. Ambroža je izvoljen za enako službo na Stajarskem. A f * V W V U 1 ^ VV1 J/V WIJLJ1 ti UjJUllUl ^ » JLJtili Kakor v časnikih beremo, ima si. državno mi- je bil 27. maja; predsedoval je župana-namestnik gosp. nisterstvo hvalevredno skrb za to, da se gimnazijskim dr. Cuber. Omenil je ob kratkem marljivega župano- dijakom po sedanji šolski osnovi živo potrebno telo- vanja Ambroževega in daje stroške za pogreb čez 300 fl. vadstvo krepko pospešuje. Tudi v naši gimnazn se mestna kasa plaćala, — * JC ^Fll OVUJC1U JJUO preiskovanji denarnice mestne naj del gotovine da je pri svojem poslednjem je zato skrbelo in celó deželni odbor je bil za to na- 430 prošen, da dovoli pripravni prostor za to. Napredovalo 182 telovadstvo prav lepo daj ne vemo je zamrla ta koristna vadba, ki je gimnazijam telegrafujejo tako ? je odgovoril ces. namestnik ne more biti, ker za slovansko telegrafijo ni črk, y da to m ime Nadjamo se, da zopet od smrti vstane, če bi se vpeljalo češko telegrafovanje, bi se moralo ker se sicer mladež šolska ne smé udeleževati drugih vpeljati tudi vsako drugo, potem pa bi ne bilo te- telovadskih društev legrafistov, ki bi znali vse j ezike avstrijanske. pondeljek so v škrinji nekega ptujega de- Volitev župana je v nekterih mestih trda stvar ) tako lavca, ki jo je za posojenih 20 gold, v Udmatu zastavil je v Brni unidan ena stranka svojega moža volila z delovodju suknarske fabrike, pa potem iz Ljubljane po- 22 glasovi, druga pa tudi svojega s ravno tolikšnimi begnil, zasacili rodj s kterim ponarejal b volili t in goldinarje, pa tudi papirnate d pap so, kakor postava veleva trikrat y pa nepremak- t ese- ljiva je vsaka stran ostala z 22 glasovi; — zapustili so našli so tudi nekoliko tega pokaženega denarja mestno hišo, pa niso izvolili nikogar. Vdrugič se bojo LIV^ J JLA «Oil V^Vti UUUVUU.V O j v škrinji. Bil je ta člověk nekoliko časa suknostrižnik snidli in svojo srečo poskusili. — 23. maja se je začel v udmatski fabriki, poslednjič pa je dělal v barvarii erdeljski deželni zbor. — Iz Ogerskega, kjer je Ape v Ljublj Govori se ) da J° Je brž ko ne bila lani tako huda letina, se tudi letos proti Dunaji pobegnil ne sliši nič po- sebno veselega. V več krajih še zmiraj boleha ljudi na t Ker poletinski čas ni pripraven za „besede" sto in sto za kurdejem (škorbutom), po kterem se vsa v dvorani, jih navadno napravlj po 1Z- kri spridi. — Važnih političnih novic po svetu nam hodih na deželo. Tudi letos bode tako. Prvi izhod ni prinesel poslednji teden. Casniki so bili vsi polni __- ^ « m m m .m ^ A A A « . ""1 1 ft ft 1 /ft « « * _ — A menda bode drug deli ) to je 12. j unija, kar se tega y bode ze ob svojem naznanilo da današnji telegraf bode iz Londona prinese! oblast važne sklepe sabotne seje o dansko-nemških ho matijah. Zavgotovo so pripovedovali, da že je dognanor Novinar i7 flnimu'ih in lltlliih Hp/pI da Holštajn-Šlesvik se o deep i od danskega kraljestva \U\UM IZ (loniaun IH piujlli mm. in da vojvođa Augustenburg bode vojvoda Hol- C. k. general-komande po vseh deželah so prejele štajn-šlezviški ; le pričkali so se o tem časnikarji še da y po dogovoru s ces. kr. deželnimi vladami, komu da gré zasluga, da se je hipoma vse tako lepo smejo take fante, ki so bili lánsko leto v vojake (sol- date) vzeti in se skažejo, da so domá poravnalo. nedeljo pa přišel je telegram prav suho- pri gospodarstvu paren takole: „včeraj so bili vsi zastopniki v seji; pri- potrebni ali ki imajo sicer veljavne vzroke za izpust, hodnja seja je v četrtek ; brž ko ne se bode podalj proti temu izpustiti iz vojaščine, da plaćaj o 1200 gold. Dosihmal se je ta polajšba naklonila vojakom šalo v se dveletni službi, ministerstvu pravosodja po premirje u Lahko si Je misliti, kako debelo so gledali politikarji, da jih je svojoglavni drat tako pre- dne t. m. se na Dunaji pri kanil! Zdaj imajo zopet celi teden časa začne novega kazenskega zakona (postave) posvetovanje o osnovi ? y v ktero poklicano mnogo pravoznancev Bojo se Ie iz tega po- svetovanja izeimile porotnice? Saj so vsi deželni zbori dosti glasno izrekli to potrebo ustavne države. — Silen da vodo zajemajo z rešetom. — Ravno tako je novica, da papež so v Rimu se udeležili procesije sv. Rešnjega telesa po osupnila tište, ki so sv. Ocetu pokladali že na smrtno steljo, še vec pa tište, ki so verjeli y da so že mrtvi, pa da kardinali skrivajo še smrt. Menda tudi to je ra- hrup delà po centralističnih časnikih sklep pražkega ki plava po vodici lahkovernih, da kralj italijanski deželnega zbora, da vsak se mora učiti tudi slovanskega (češkega) jezika gimnazijski in realkini učenec Viktor Emanuel pride k cesarju Napoleonu s trdnim y ker je sklepom, da odstopi od vladařstva in butaro kraljevanja deželni jezik. To jim je strašno, da seAvstrijan mora izročil svojemu sinu Humbertu. — V Algieru v Afriki je učiti še kak drug jezik razun nemškega, namesti dabive- 22. umri glasoviti franeozki vo ~ 1 • 1 • 1 i i t w t i v • 1 ^ •I* § i O t s i e r ; to je tisti poveljnik y jskovodj ki je 1 a maršal P e 1 i s- eta 1845, ko so Francozi bojevali se z Afrikanci, celo pleme Uled Ria y seli bili, da se mladina v šolah nauči vseh glavnih jezikov, ki se govoré v mnogonarodnem in mnogojezičnem cesar- stvu našem. Kadar pa gré za službe, pri kterih se tirja ta ki je stanoval v jami Kartara imenovani in je štel nad ali uni jezik, takrat pa se išejo spričala po vseh kotih! 1000 ljudi, s živino vred zadušiti dal Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš' c( yy stari ta y ker se niso hotli pregovor se še ni vrinil nekterim strastnikom. Silno hudo siti in zapaliti dal ; tri dni in se je repenčil poslanec dr. Pongrac zoper to, da Franco z om udati ; pred luknjo je drv in slame nano- orelo pred luk- .... ^ —, ^ ~ noci je g.....r------- njo in dim se je valil v njo, dokler ni vse konec vzelo. naj v gimnazijo v Pelzenji vpelje češki jezik kot učni jezik in sicer tako, da ga je predsednik večkrat opominjal naj ostane pri stvari. Nanašal se je na to, da Pelzenj y y Listnica vredništva. Gosp. A. P. na J: Přejeli smo Važe Je že od liusitskih časov zvěst nemškemu svojemu ce- pismo ter ga bomo izročili po željah Vasih. Gosp. J. Seljanu v sarju in cerkvi. Poslanec Škarda zavrne s krepko besedo natolcevanje, kakor da bi bil samo Pongrac v Lj: Kako, da Vas dosihmal ni se bilo v pogovor? Si li ne upate razjasniti ustmeno, kar ste pripovedovali pismeno ? Kdor postěno misli, ni se mu treba skrivati v plajsč pseudonyma. Prosimo Vas nájem vzel zvestobo do cesarja in vere, ter pravi: tedaj, da priđete, ker v sestavku Vašem nam je m ar s i kaj celó mi smo ravno tako verni cesarju in cerkvi kakor nejasno; „z mlini na sapo" pa se je boril le Sancho Pansa. dr. Pongrac; mi smo za celo Avstrijo in stojimo na Českem. Drug poslanec kliče: Le v Frankobrod nismo volili. Potem se vzdigne tudi dr. Rieger in pravi, da ne krati Pelzencem zvestobe do cesarja in katoliške vere, pa dr. Pongrac tudi nima pravice, jo kratiti drugim ; naša cesarska rodovina pa ni samo nemška, kakor Pongrac trdi ; v nji teče kri vseh rodovin, xvA ou viđali Avstrijo, ravno tako Arpadov kakor Jagelonov in Přemislov ; avstrijanska cesarska rodovina je naša postavna rodovina, kteri ostanemo zvesti vsigdar. — Na interpelacijo: zakaj se na Ceškem ne telagrafuje ki so vla- tu di po češki, ker celó na Angleškem in v Ameriki Dnami zapisnik Matičini. Prenesek iz 18. lista „Novic"...........4127 gold. 56 kr, Darovali so dalje: Gosp. Ivan Vilhar, trgovec v Ljublj. v obligacijah 200 ,, — ,, ,, dr. J. Mursec, profesor v Gradcu, gotovine 100 „ — „ SI. citavnica mariborska gotovine..................100 ,, — ,, Gosp. Matevž Moćnik, učitelj v Kamniku, gotovine 5 .„ — „ 12 naročnikov ,,Naprej-au iz ostale naroenine po gosp. Mir. Villiarji............... 17 „ 40 „ I ~4549 gold. 96 kr. V Ljubljani 30. maja 1864. Dr. Jer. Zupanec. wx Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blazcife v Ljubljani.