0 našem položaju. (\z eovora nadučit. J. Žirovnika na zbo- rnvaniu učit. dr. za Irubliansko okollco dne 16. iunila 1920.) Da bomo svoi položai laž?e preeledali. inoraniu začeti z z?odovino naSeea stamt Tisii čas. ko se ie začela ined nami siriti ikrščanska vera. ie orišel v kako nasel.e kak menili - kak duhovnlk. ie natovoril liudi ii.li učil o veri. o sv. maši... 'n si ooteni kar sam streeel j.n tei maši. ^il ie torei duhovnik. mežnar in ministrant vse obenern. Ako se ye med tistimi liuidmi nekotiko iido-niačil. si ie lzučil iz|ned nrh kakeea strežaia — mežnarra. ^a si ie s čai"jm zonet vzel kakeea dečka Zri Pomočnika ministranta. Ker se ie s'užba bož'a Iz prvotne enostavnosti iela rnzviiat. in dvipati. so ori niei ludi Deli. Mežnar in ministrant sta dobrla kot trel5eea tovariša -- kantoria. Prvotno ie bil to mežnar. lci ie imel ined mašo čas. ker le mbiistrant stres,el duhovniku. Mežnar ie *°rei soloh skrbel za strežbo. P€tie ln irnravo oerkve. Naravno ie. da so duhovnFKi eledali na to. da so Jobili koHkor moeoče orirravne mežnarie. ker ie služba božia tenibdi vezala Ihidi nase. čimboli bolje ie bila opremlierta bu__ si vrlede okraSenia prostora. obleke ali pa oetia in sri.xibe. Ta mežnar ie na med tednoni imel preoei časa. Porablial ea ie zato. da sl ie jzučil niinistrante Polee teb >e i>a §e kakeea arneejra fant-^ča itčll brati. pisat! — oostal »s učhell Tako se ie torei to oolaeoma razviia_o iz orvotnih oblik. kakor se Je r?)zviiala tudi služba božia. Tako ie tudi nrišlo. da ie bil skozi več stoletii v eni f>s_.bi rnežnar — oreanist — učiteli. Ker vseh opravfl čedalie boli se razviiaioče siužbe božie en sam člwek nl moeel zmaorovati. si ?e ta mežnar nate! comočnika -- hlanca. ki ie nresto niega zvonil. ^nažil cerkev. liodH z sos-podoni ltd. — \'ečkrat so si duhovniki kar samii iz«o!ili nriDravne in nadariene fantiče za take sl.ižbe. Pozneie so na nastale posebno §e 'vo večiih mestili tudi šole. kier so se iz?oievali taki učitelii — mežnarti — orsranisti. Vse te šole so na bile pod nadzorstvom cerkve. ker so se v niib izeoievali v or\n vrsti služabniki cerkve. In dobro se 'e imel tak učitelv ako se ie zna. razmeram prilagoditi in je imel potrpljenje. Posebno dobro so r-e imeii dobri — organis1-!. — Tekotn ča-sa so se oa tu izvršile korcnite izpr^membe. Liudte so hoteli vedno več šo! posebiio do mestih — ln s:> morali torei oriredit; tudl posebne šole za učitelie. Oledali se oa vendar tudi za mesi.a na to. da k; bil kandidat muzika!!M$en. da se ie inoirel izučiti za oreanlsta in ie bil torei zmožen prevzeti v mestu ali na ileželi sloižbo učitelia — oreanista — mežnaria. Toda tak nčiteli ni bil ne na deželi ne v mestu samostoien vodia šole. Bil ie vselei '»odreien župniku in v mestih pa zn to določen.iKt! kaolanu — direktoriu. Ker ni bi!o ix»sebnih p-ostav o razmeriu med župnikorn in učiteliem in Da 'Ker ie b!l učiteli kot mežnar in orsran_st skorai oonolnoma ood oblastio žuonika. tedai ie Mlo niecovo razooloženie odvlsno od tera kako sta se razumela z žuDnikom. — Okraini šolski nadzornfK ie bil vselei dekan. de/elni oa kak kanonik. ki se ie kai i:.r>li zanimal za šolo. — Tako le š!o čisto Dočasi naorei. Posebno na deželi so šo_o obiskovali samo atroci T.rem«žneiših liudi. da so se naučili malo brati. pisati in računati. Olavno ie bil verouk. Dubovnik 'c -rii.el v začetku tedna v šok> in t>oveJal učiteliu. koliko nai otroci do sobote znak). ln učiteli tim ie moral to vsak dan vtepati v elavo.' Ako v soboto niso še znali. ie bii učiteli — slab Iz teh časov imarm* še danes tisti oosebni nauk za stx>ved in obhaiilo. Ko so otroci ta naiuk odnravili iih ni bi.o več v Jolo. Se le v zadniem desetletiu se ie že tudi tu obrnilo na bolie. — Maenatmn na eradeh se sploh ni nač rnudilo. da bi niih podložmki kal več znali. ker so se balS bol. in boli ikonkurence. kaiti marsikak v iedinšoini izreten kmečki tantkx ie prekosil mehkužne_a eraiskeea šludema. Duhovščina ie bila i>a zadovolina. da »e im-ela ministrante ln se torei ni nič kai zavzemala za splošne šole. — A oo tetu 1848. ie boli in boli vrelo med Mudstvom. ki ie zahteyalo vedno več pravic za se in za svoie otroke. Toda razna srosooda >e na vse moeoče načine zadrževala naravni razvoi. dokler nl prišla — kazen t. v Dolom leta 1866. ko so nas Prusi Dri Kralievem Oradcu nabili s svopmi šolanhni voiaki. Zato \e takrat šlo od ust do ust: »Avstriio k. premaeal pruski uciteH!« — Napredni možje so koi videli. da treba trrediti šok». da bodo na5i l}ud.e tudi kai znali in ne bo več toliJoo analfabetov. Ko «.o tem nazoFom oritrdili še v Avstriii ?d nekdaJ vse_amo-OČni voiaški kro?i. so nri nas izdali šolski zakon z dne 14. 5. 1S69., ki is bil izdeian co Druskem vzorcu. kar so irni nasprotniki ^adi očitali. dasi ie čis.o naravno naslaniati se na to. kar ie dobro ali vsai b__iše. neeo domače. Ta zakon ie še dane«; v bistvu veliaven in se ie le malo izpremenil ali pa dooolnil v oreteklih 51. tetih. A ta zakon ie naletel na siten odoor v takozvanih konservativnih Vrocih. Ker si ie lastila država vse nadzorstvo šole ktero ie imela do sedai cerkev. tedai se ie ta z vso silo uprla temu zakonu in Daoež Pii IX. ea ve prekleL Vendar le pa tiste ča^e državs imela že toliko moči. i?, se ni umaknila ored cerkveno anatheino. LinJ-ki škof Rudiiaer >e bil obsoien na zapor ker ie oreveč vneto ščuval na upor pvoti .¦voisketna zakunii. Seveda ?„ ie cesar roniibsiil. —* K<> ie cerkev videla. da ue more crlede Sole nroti državi nič ooraviti. ie oa začela odnehavati. Naš blagopokojni dr. Janez /-latoiist Pr.7ačar bi ne bij mkdar liublian sKi škof. a}-;o ne bi bil šolskemu zakonn priiazen. A on ie računal z razrnerami in >e v svoiein prveni oastirskem listu oriooročal duliovščini. nai uvažuie šolski zakiMi in se ooslužuie pravic. katere ii ta zakon daie. — Prieodilo se te torei. da ie Irublianski škof priporočal tisti zakon. ka¦^reva ie rhnski škof zavrsrel. — Ce tudi nova šclska pcstava nl moela delati čndežev. ie oa veudar že samo to. da se ie ve!;ko več liudi vsal brati. oisati i t. d. naučilo očividno d^/iealo Hudsko izobrazbo liudsko delo liudsko blaeostanie tako iia?lo. da si tc Avstriia kmalu coomoela in brez ix>sebnih posledic orenesla veliki polom _eta 1373. In če se ie leta 1S66. reklo. da ie oruski učheli premazal Avstriio. tedai se >e po letu 1870. lehko reklo. da ie avstriis'___ učiteli dvieiiij svoio domovino v p>ar desetletiih tako. kakor ro pre.e niso v oar stoletiih. V prvih letih novega šolskega zakona je seveda povsod manjkalo šol, še bolj pa kvalificiranih učiteljev. Zato so nas takra<t vabili v ucrteljišča s sirenskimi glasovi in nam obetali zlate gradove in zlate — ov»-atnike. Govorilo ih pisalo se je prav resno o podržavljenju šole jn o učiteljih državnih uradnikih. Ni čuda tedaj, da je marsikateri mladenič zapustil 5., 6., 7. ali celo 8. solo in se vpisal na učiteljišče v nadi, da čim preje pride do poštenega kruha. Učili so se tako prklno, da so naši učitelji zasloveli po sosednih deželah in je bilo nekaj nastavljenih celo na Dunaju. Na shižbah srno delali z vnemo, učili se naprej ter zvesto izvrševali dane ukaze nadejajoč se tistih obIjubljentb — egiptovskih mesenih loncev: prostosti in dobre plače. kakoršno nam je obetal § 55. drž. šol. zakona. Toda nismo iih Dričakali v postarani Avstriii. E>ržava je sicer prevzela vse nadzorstvo nad šolo, a plačevale naj bi dežele. Po deželah so se pa stranke bale ena druge in niso upale deželi naložiti novih davkov. Videlo se je celo, da ni bilo raznim magnatom sploh nič za napredek ljudstva, ker so se bali izučenih ljudi, mase se tem lažje vodiio in vladajo. kolikor bolj so nevedne! Zato se nobenemu ni nič kaj mudilo izpeljati § 55. drž. šol. zakona. ki določu}e, da se mora učitelju dati stanu primerna plača. Učitelj je moral prei služiti za pr.beračene merice žita itd., zdaj so mu pa dežele dale tako plačo. da ni mogel umreti ob nji, žrveti pa tudi ne. In prav po črki se je uresničil pregovor: .,Prazna mošnja — cagov mož!" Posamezne politične stranke so jih vabile v svoj tabor z obljubami in milo§či_nami. In reveži so šli za boljšim koščkom kruha. To je bila žalostna doba našega stanu. Od leta 1870. so več nego desetletja Neraci ..kupovali" učitelje po 25, 30, 40 gki. na leto! In prigodilo se je. da nas je bilo pri slovenskem učrteljskem dmštvu celih 35 članov in smo šli iskat predsednika društvu na — Ig-Studenec r>o nadučitelja OovekaTja. ker v Ljubljani ni bote! nihče se tzpostaviti nemškim šikanam. Potem so pa prišli časi. da je moral vv.kdo imeti zw na 5elu. ka!k§neea dolitičnega nazirania je. Nastala so ,.katolfška bralna društva" ali celo ,,Slovensko katotlško izobraževalno društvo". In do- bili srfio tudi katoUško učtteU-ko društvo. kakor bi bila drnga učiteljska društva titrŠka. Rineska ali sam Bt>e vecii k__kšna. UČiteljstVo so torej razcepili V dva, tri tabtfre. a plačati iih pa niso hoteli stanu ¦pHh.erno v smislu § 55. veljavne državnC postave. iJivide et inrpera! 56 več. Kt> se je država že toliko (titinačila, da jfe dala deželaTii iz davka ria žganje neka} stotksočfev podpore. s katero naj bi se v prvi vrsti uredile učiteljske nlače, je Ofi na.s te stotisoče dfcžela kar žase porabila. ¦— Našeg,? stariti pač tliso hoteli rripožnati ne dežela, ne država: Hlaipec si bil _ hlapec ostahl! Tisti. ki smo prvi maturirali po iicvem šolsketn /akonu leta 1873.. smo torej celih 45 let čakali na uresničenje c-bljub § 55. Še le v Jugoslaviji se je našlo toliko razsodnih narodhih zastopnikov. da so pripoznali važnost našega stami in natn nakazali nrimerno plaoo. S tem so pa naš stan potegnili .z političnih borb in gn postavili na edino pravo t. j. kulturno stallšče. Akc bi ne bilo te r.esrečne svetovne vojske bi bil m.oral naš stan se dolgo capljati za politikarji lačen iti žcien in samo uoalj bolJšifc easov. — Zdai smo torej po tiscčletni trnjevi poti prišli do stalnosti in bili sprejeti nied druge stanove. Zdaj smo na lastnih nogah. da se lahko popolnoma pcsvetimo svoji vzvišeni nalogi in se v polni meri zavedamo važnosti svojega stanu. Saj vendar le naš stan daje človeku v prvi vrsti orcdje, s kateriin si služi vsakdanji kruh in si kuje svojo srečo. Kar si človek pridobi na podlagi in s ¦pomočjo v šoli pridobljenih naukov. to mu država varuje z vojaki in dr.igimi gosposkami. cerkev pa s časnLmi in vfičrimi kaznimi. V šoli dobivajo ljudje nauke. s kterih pomočjo se dvigajo k delu in dvigajo s tem celoto — državo. Le razumni, izučeni in dobro vzgojeni ljudje moreio nabavliati n/.ve vrednote in v večii meri. neero iih nuino notrebuievo za svoie žiivlienje. To daje državi blagostanje. Topi ljudje ostajajo berači inne morejo tvoriti lastne države, ne morejo priti niti do svoje strehe. — To bi morala država imeti vedno pred očmi, ako hoče lepo urejeno hiševanje. — Naš stan je nastal iz duhovnikovega strežaja in so le počasi dvigal. Živel ie od milosti svojih gospodarjev in si moral vsakdanji kruh priberačiti. Ni čuda potem, če ni imel veljave in ugleda. A rastel j€ z vsakim dnem. če tudi počasi. pa gotovo. Danes smo kot resni kulturni delavci ined prvitni stanovi naroda. Pa ni še dokončano dviganje našega stanu. Vsestransko izobražen in zov prilagoditi danim razmeram, kajti j,.kdor paineten mož je.ta misli z glavo, hcsp_tt_lfctni v iid zal6tat_ se ž njo!" Vše težave sra.m nmfam ihoško prenašati; vse njfegdve dobrote pa zmerno uživdii. kačurlati ifioram s preteklostjo naš€f|a stanii. ki \t bila iako ž_bstna, da itft_t stari še dali-s m.uo veliavC in se le ix)š_l- rriežtiirn posreči pridobiti si ugleda z M- porniiii delc.ni med narodom in idealfio korektniin vedenjem. Zdaj smo v pi<6- Hodhi dobi. Ko.bodo pa začeli odbifati riajBoljši itiaterijitl za učiteljišča. ko bodo ta frtaterijdl najbollSe učne rnoci vzgojile iH ižiičile \h ko boije tako Izučeno učitelj- stvd narodova inteligenca z veseljeiti sprejela v svoj krog v mestu in na deželi. potem bodo pa ptišli za pravega učitelja res lepi časi. Seveda so še Ijudje na svetu. ki natn toh č;>sov nv. i>rivoš6iio. S tem; nioramo računati. S taktnim in korektnim nastopanjem. s točnostjo v službi, z do- brohotno pomočjo pri vseh kulturnih pri- zadevanjih družbe bomo ogreli tndi naj- mrzlejše srce. Učitelj ne more računati, da bo na niah preobrazil v starih šegah utrjene ljudi, če tudi jim prireja sestanke in gosp;xlarska predavanja. A mladim lju- dem se da veliko dopovedati že v šoli in roteui ;il; oeliati v živlienie iniaioč vcdno pred očmi. da mora biti takorekoč po dnevi in po noči popolnoma kore^kten. Za- staviti se inora za to, da napreduje sani v učenju in vzgoji in da to podava Ijudem. ker — dobra izreja brani uboštvu pod streho! Treba je lmeti pred očmi, da člo- veka ne naredi srečnega toliko učenost, kakor pa dobrota srca: tfazian brez srca je — peč brez drva. je mlin brez — vode. je — prazno polje! Mladino bomo pridobili z Ijubeznijo in pGtrpHeniem. Ker ie mladina up naroda in nada na srečne dni, tedaj je vredna vsega požrtvovanja. Odgoja brez ljubezni ne velja nič. Učitelj, ki uvaja red z ledeno ostrostjo. podi mladino od sebe. Otrok Ijubi strogo pravičnega učitelja se takrat, kadar tra trdo kaznuje. Ako pa čuti tudi učiteljevo ljubezen in gorkoto do njega. tedaj !7iu je otroško udan! — Tako torej učitelj postaja kulturni delavec prve vrste in si osvaja častno socijalno mesto. V politiko se ne more vtikati. ker mora biti vsem otrokom dober, pravičen in ljubeznjiv oče in pa neoporečen na vse strani. S tem pa ni še rečeno. da ne sme voli\i zastopnikov v postavodajalno zbornico. Volil bo, asitirai pa ne bo. Naravno pa je, da ne bo volil takih. ki jim je vsak napredek zopern, ki iim n. pr. ni — meščanska sola simpatična. — ki jim ni dobro vzgojen učitelj bo postal po 20. 30 j za moške učne rnoči, ker bodo že ženske letih šolske siužbe še nekak voditelj in kulturni nadzornik svojega okoliša. — Te svoje veljave v državnean življenju se moramo mi zavedati v polnem obse?u in se notruditi z vsemi močinl da smo io tudi vredni. Zato pa učitelj ne more več lioditi v politične razprtije in spletkarije. On se mora brigati za svoj stan, da si vsak dan izpopolnjuje svoje znanje in se vsak dan dviga višie in višje. Učitelj mora biti v šoli in zunaj nje idealno korekten, točen delavec in nepristransk ,er dobrohoteu svetovalec. Res da mora pri današnjih nenonnalnih ra_merah vkljub urejenim plačam biti skrajno skromen in varčen. Omejiti se mora na najpotrebnejše in bolj kakor kedaj ..varovati bel denar za črne dneve." Saj se danes povsod težko izhaja in drugod §e težje nego pri nas. A te razmere ne bodo trajale večno. Prišli bodo kmalu boljši časi in potem bo učitelj brez skrbi za vsakdanji kruh točno in z veseljem izvrševal svojo vzvišeno nalogo. Saj je že stara navad;., <Ja za dežjem solnce sije. Dokler trajajo te neurejene razmere in drago življenje. tako dolgo bodo trajale tudi ioklade in se manšale za cenami in he pred cena-mi. Danes me ni sram v navadnili dneh in za v šolo ncsiti zakrpane obleke. srarn me pa je dati za liter vina 24 K. Tudi sniodk pokadim polovico od nekdaj. Olede jedi sern ostal pri stari navadi: pri skromni meščanski hrani, ker naše telo je stroj, ki hoče v p:>strežbi — red. Vidimo pa lahko, da smo v predvojnih časih nrecei — ootratno žlveli. Veliko sira. salam, šunke. tort itd. se je snedlo za nameček sarno, da snio imeli za pet mimit dober okus v ustili! Včasih sem nosi! s sabo po dve vrsti bonbončkov. zdaj pa že nad pol leta uživam grenko kavo in ne čutim zaradi tega nobene oslabelosti. Privoščim tisto svojo porcijo sladkoria raje ženi. ki je boli iiavezana na kavo. če tudi iz iečmena! Seveda je pa tudi toliko previdna, da se ne ustavi pred vsakim iziožnim oknom, kadar pride v Ljubljano, uvazujoč stari pregovor: Česar r>ko ne zacrleda. tega tudi oko ne poželi. Ve pa tudi še. da se žcnsk;) veljava ravna po njeni spretnosti v biševanju. ne pa po ceni njenega klobuka. — Če sem torej učitelj in ne morem s svojo« plačo vsega imeti, kar poželi iz mladih dni razvajeno srce. tedaj se tnoram kot ra7sodeti člm^ek brez 'Kislih obra- naučile ljudi brati in pisati. Več pa ltak ne potrebujejo, — ali pa celo, ki bi radi učiteljem numerirali kosti, da jih bodo mogli na sodni dan zbrati in odnesti daleč — dcileč! Učiteli ne sme več tekati za mater_jelr.hn dobičkom in prodati moža za skledo leče. Uoitelj mora ostati mož, ker le mož more izrejati može! — In domovina potrebuje mož!!! Naš položaj je torej lep, upaooln, idealen. Olede materijelne strani moramo paziti, da nam nikdo ne krati pravic. glede moralne bomo pa vestni delavci pri pouku in vzgoji v šoli in zunai nje in pri vsakem kulturnem vokretu. Cili naš je: Sreča naroda, slava dotnovine! Vreden ]e ta cilj, da zanj zastavimo vse svoie dušne in teJesne moči! Bog daj srečo!