Avstro-Ogrska z premirje in poseben mir« NaŠ -nnanji minister grol Andrassy ]6 t i»<Jel/>, da« 27. oktobra, naročil avstro-ogrskemu poidaaiku t Stokholmu, da zaprosi švedsko vlado, ki uaj rladi Združenih držav Severne Amerike kot odtjovor ua njeno pismo z dna 18. oktobra t. 1. izroči *.ede6i odgovor: Kol odgovor na pismo |»ospoda predsednika Wilsona, inroSeno avstro-ogrski vladi dne 18. oktobra, in v smislu sklepa gospoda predsednifia, da glede vprašanja o premirju in miru govori z Avstro Ogrsko posebič, izjavlja a\ stro-ogrska viada, da so.glaša kakor s prejšnjimi naznaiiili gospoda predsednika, tako z njegovim nazirajnjiem, izraženem v zadnjem pisnau, glede na pravice narodov Avstro-Ogrske, zlasti glede n <a pravice Ceho-Slov a k o v in Jugoslovanov. Ker je torej Avstro-Oerska sprejela vse pogoje, od katerih }e gospod predsednik napravil odvisen vstop v pogajanja za premirje in mir, vA po mneniu avstro-ograice vlade nobene ovire veft za pričetek teh pogajanj. Avstro-ogrska vlada se torej izjavlja za pri pravlieno, da stopi, ne dabi počakala na i z i d d r u g i h razprav, ,—i~-"- *m?-~»: ^jogajanja fled« mirumed Avstfo-Ogrsko in n asprotnimi državami ter glede takojSnjega premirja na vseh frontah Avstro-0 grske in prosi gospoda predsednika Wilsona, da blagoroli uresti tozadevne priprave. Naša vlada je torej ponudila Wilsonu premirje. f* kar je najboli zanimivo — brez Nemčiie. Nadalje je avstrijska vlada javno in slovesno priznala pra riee Caho-Slovakov in Jugoslovanov. Vlada je prišla fee le e*daj do spoznanja, da ]e nadaljevanje vnjske brezsraiselno in mora skleniti mir s svojimi nasprotniki br»z Nemčije. 1» priznala jo našo samostojno Ifugoslarijo, kakor jo zahtevamo mi sami. Tortj konec vo.jskt se nam bliža! Naša popolna svoboda je tu! Dolgo časa j© tr«balo, predno ja naSa rlada prišla do spoznanja, da ne more z glavo skozi zid, tomveč da mora za-pustiti nesrftčno svojo zavezaico Nemči^o in da uiora s3 uo__ olaoma ločiti od nje. Nemčiji in zvezi z njo se imarao zahvaliti, da se je AvstrKa zapletla v vojsko, njej ;ia rovaš se naj zanišeo vsi grozni nasledki sedanje strašne vojske. Če bi bila, A\strija takoj uskočila od Neračije, kakor sc to zahtevali Slovani, bi ne bilo prišlo tako daleč, L-alror smo prišli danes. Dc spoznaaja so priŽIi avstrijski državniki, ko ie že preiozno. Ravno tako so avstrijski državniki tudi prišli prepozno do spoznanja, da je treba dati Slovanom njih pravice, kakor jim gredo. Državniki sc vedno slepo sledili nemškim hujskafiem in so nas Slovane tepli in pritiskali ob steno. Nad štiri leta se je vršila strdšna borba, Mi smo bili kot privesek Nemčije razpostavljeni na vseh frontah, In sedaj bo tega konec. Upamo, da bo sedaj prav kmalu konec našemu trpljenju in naši dose-danji sužnjosti. Da bo {osebno premirje gotovo sklenjeno že v bližnjih dneh, nam jam6i]o tudi jugoslovanski odposlanci, ki so te dni odpotovali v Svico, kjer se vršijo velevažna posvetovanja za mir Jugoslovangldm odposlancem, ki so se v Švici sešli, da pripravijo tla za stalni mir, načeluje dr. Korošec, Vsak 6as smemo pričakovati, da bo nam brzojav prinesel iz Svice veselo glasilo: M i r! In prišJi bodo naši dragi, nasi o6etje, možje, sinovi, bratje in vsi, ki so stali v. vo jaški službi, domov k nam, v našo sredo. In ti ve seli treuotki se nam bliža'0 vedno bolj in bolj. Upaj¦jbo, ..JEla- bodo starl-flaSi ^#a«wki-š&-te-dm-sk4eniliposeben mir g sovražniki Avstrije. Ce se hočejo pa Nemci še dalje vojskovati, naj se bijejo, Tiazbili si bodo svoje trmaste puhlioe. Hindenburg Je Se te dni brzojavil v Berolin, da se hoče boriti do zadajeg'a moža. Nemec ima Še torej vedno premalo žrtev. Mi pa pozdravljamo zarjo mira in zarjo — vesele svo bo«5e!