ÄP Št. 64. .o> J> ^V-fSrici, v torek dne 13. avgusta 1901 "%»'¦/¦>... .„» r-3/-------------------------------------------------------2---------------:-------- Letnik III. GORICA ixhaJH vsiik torek in soboto v tcdnu ob 11. uri prodpoklne za niosto tor oL 8. uri popolilne za dožolo. Ako padonata diu>va praznik iziilo dan proj ob 6. zvečcr. Staue po pošli prcjcinan ali v Gorici na doin pošiljan cHoletuo N K., pollotno 4 K. in ci'lrtjcliio 2 K. I'rodaja so v Gorici v tohakaniali Sell war/, v Šolskili ulicali in Jcl- lcrsitz v Nunskih nlicali po 8 vin. (Večerno izdanje.) Ifrcdni&tvo in iipravništvo se naliajiita v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini li. St. 9. Dopise jp nasloviti na urednišlvo, ojjlase in naročnino pa na upravnižlvo «Gorice». Oglasi so račuuijo po pot.it- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. «ntÄS*^ Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusiö). Po deželnem zboru. Pisec elankov „Po deželnern zboru" v „Soči" in pa njcgovi ožji sornižljeniki, ki so ž njini vml mnenja, da je razpor med Slovenci potrebMi in koristen, skr- bijo tudi v jednomer za snov temu „po- trebnernu in koristnemu' razporu : „Pi- šimo, govorimo in uganjajmo neumnosti in laži, na katere nam morajo odgovar- jati, da Ijudstvo ne ostane v temi in dvomih" si mislijo in s tern je skrbljeno za „potrebo in korist"' prepira. Je pa tudi popolnoma naravno: ljudje ki sma- trajo prepir za potreben in kori- sten, le taki ljudje zamorejo proizva- jati stvari, ki dajo snov prepiru, torej stvari, ki izvirajo iz laži in krivice, kot začetnice vsega prepira. S tern je torej že označen program teh ljudij in — njega vrednost. Fa k stvari. V člankih „Po deželnem zboru" — kalerih avtorstvo inia na vesti kak de- želni poslanec dr. Tuniovega kali bra — je uprav ostentativno nagromadenib ne- resnic, podtikanj in zavijanj vse polno, ki pričajo ne le o ten», da je člankarja duh žeprecej obsenčen, marveč da je v tej duševni senci tudi precej bodal njegovega nerodoljubnega srea. Pa še nekaj druzega slrli iz vrst teh član- kov: h u d a skrb z a rn a n d a t e k in deželno odbornistvo. Člankar, govoreč skozi okno — go- riškim slov. volileem, je izbral za nekak glavni tema svojemu poskusu nahuj- skati te volilce proti dr. Gregorcieu in onirn slovenskim deželnini poslancem, ki .so mnenja, da je poleg dr. Gregorčiča popolnoma o d v e č in p e t o k o 1 o pri vozu kak „voditelj" goriških Slo- vencev a la dr. Tnrna, — „zvezo dr. Gregoreiča z dr. Pujerjem", katera se vlece skozi vsa njegova iztuhtana raz- kladanja kakor črna nit. Mi snio že po- novno rekli, da ljudje pri „Soči", ki s hudomušno trdovratnostjo povdarjajo zve- zo dr. Gregorčiča s Pajerjem, dokler ne dokažejo to zvezo z niOem drugem, nego s hudobnim sumničenjem, t. j. s sakti, ostanejo ialotje prve vrste. Toda naš poziv na dokaz je ostal brezuspešen in zdi se, kakor da bi si hotel oni naslov prvi zaslužiti pisec člankov „Po dežel- nejii zboru'' in ako bi to bil sain dr. Tuma. Clankar hudomuSno podtika večini slovenskih poslancev, da so vpreženi v „kavdinski jarem lahonske sužnosti", ter da na slovenski strani ni misliti na ni- kak odpor proti dr. Pajerju in Lahom. Tako govori človek, ki ima — Janusov obraz. Ali niste Še nedavno temu pisali, da „vaši poslancr', ako „zrnagate" „na celi črti" proti „konservativcem", ne bodo povdarjali s t r o g o narodnega e 1 e in e n t a v deželnem zboru, marveč bodo združeni z Italijani inirno delali za napredek, torej brez nikakega odporaV „Odpor" pa hoče člankar od n a š i h mož. Pa piše zlohotni člankar, da seje o Rvojem času dr. Greg, „zatekel" k Pajerju in da je deželni zbor začel de- lovati, dasi se ni izpolnila niti ena onih zahtev, katere je bil stavil dr. Gregorčič. Člankar hoče torej po vsej sili, da še enkrat povemo goriškim Slevencem, kdo je zakrivil lakrat abstinenco in kdo se je zatekal h knezonadškofu goriäkemu in celö k dr. Fajerju samemu z riameriom, da nekaj ukrene — za hrbtom svojih slo- venskih tovarišev in jih postavi pred vo- lilei v slabo luč —¦ nedelavnih „trotov". — Ali ni bil to vctfni /drawbar dr. Tuma? Oni in i?ti zdražbar, ki Se tudi danes onemogočuje s I o ž n o delo slo- venskih zastopnikov v dezelnem zboru in tako on stoji v „kavdinskem jarmu lahonske sužnosli", nikar pa dr. Gregor- čič in njegovi somišljeniki. Teinu je pač najbolji dokaz njegovo koketiranje z lla- lijani s ttMii, da je v rnnogoterih toe kali proti svojim slovenskim tovarišem glaso- val ä Italijani. In ali ni bil to isti večni zdražbar dr. Tuma, glede katerega pre- liva „Sočin" elankar hinavske kroko- dilje solz6, da so niu melali nasi po- slanci v deželnem zboru „polena pod noge" in katerega da hi „najrajši ugo- nobili", oni dr. Tuma, kateremu so naši možje, ko je pricapljal v Gorico, poma- gali na višek, raz kateri hoče zdaj sma- trati one in i s t e in o ž e za nepotrebne „teličke" in — „petrefakte", katere da je treba pomesii iz deželnega zbora; — oni zdražbar dr. Tuma, kateri, ako ima količkaj srea za slovensko Ijudstvo, naj- bolje stori, da oslavi Goriško kot nepo- treben petrefakt poprej, predno ga od tod pometemo mi ker to naj si dobro zapomni: prej se ne povrne in i r v n a s o d e ž e 1 o in u s p e š n o delovanje v deželni zbor, do- !:ier ne odmakne on svoje zdražbarske navzočnosti od naäega javnega del a. „Sočin" člankar je nalašč hudoben in ob jednem tudi smešen, ko hoče prikazati vse delo n a š i h poslan- cev za pesek v oči ter za „laskanje volilcem", — „delo;( dr. Tumovo v de- zelnem zboru pa za — čisto zlato in bisere. Da je dr. Tuma v deželnem zboru metal le pesek v oči in da ni nič s t v a r- n e g a storil za naše Ijudstvo, o tern se je lahko vsakdo prepričal, ki je čital naša popolnoma objektivno pisana po- ročila o deželnozborskih sejah. 0 tern je najboljši dokaz njegova interpelacija o uravnavi Birse (Versa), katero je stavil za to, ker mu je bilo kot deželnemu od- borniku znano, da je zadeva glede re- gulacije tega hudournika že popolnoma dognana slvar in da bode zaradi tega vlada na to interpelacijo prav lahko ugodno odgovorila v najkrajšern času. In kaj je n. pr. oni njegov predlog, da se iz deželnega zaloga odkaže znesek 40.000 K za podporo male obrti, druzega nego pesek v oči in laskanje volilcem? Saj je dobro znal, da mu predlog ne obvelja, — toda stavil ga je, kakor rnnogo drugih in s tern pokazal kako se „po- teza" za koristi goriških Slovencev. In nota bene: -i-0.000 K iz onega deželnega zaloga, kateremu je odtegnil letnega pri- spevka 130.000 K s tern, da je preprečil, da ni prišlo pobiranje užitnine v deželno upravo ! To pa je že več kot pesek v oči. Ali je morebiti „potezanje za ko- risti" našega skozi in skozi kmečkega ljudstva in nasih posestnikov, ki so z ra/iiimi davki in dokladami itak že preobloženi, morebili njegov predlog, stavljen v zadnji seji deželnega zbora, danajse deželna dokladana vino, most in rnesö z n i ž a, a naj se ista p o v i 3 a na zemljiščni in lli&ni davek? Ali je dr. Tuma morebiti hotel koristiti našim tržanorn s tern, da se je odlocno protivil Grčevemu pred- logu, naj hi bil vsak trg za se volišče ter jim tako otežkočiti izvriüevanje njih volilne pravice? Ali ni morebiti pesek v oči in zapeljevanje volilcev to, da član- kar s hudobnim namenom bobna med svet o predlogih in interpelacijah, katere je stavil dr. Tuma in kak njegov sorniš- Ijenik v deželnem zboru, a popol- noma molči o vseh, katere so stavili dr. Gregorčičevi somišljeniki? Kajti o drugem dr. Tumovem delovanju govoriti je sploh humbug, izvzemši nekatere bla- maže, ki so ga pokazale v pravi luči in sicer kot popolnoma nesposobnega parlamentarca. Človek, ki zlohotno zamolči in pre- zira vse ono, kar so drugi storili, a z bombastično bahavostjo pretirava to, kar je „storil" on, tak človek ni drugoga nego strankarski hujskac, tak človek dela z očitnim namenom, da bi se sam povzpel z onimi vred, katerim nareka svojo voljo in pa, da bi škodoval onim, ki si ne pu- stijo narekati njegove volje. Ali ni tako, g. dr. Tuma? No, da, saj smo vedeli! In pa še to: llalijani dobro vedo, kje jih Oevelj žulji in ne želijo nič srčneje, nego da bi naš razpor trajal še dalje, ker t a naš razpor ji in je molzna kra- v i c a. Vi, g. dr. Tuma, ki ste poskrbeli ta „potrebni in koristni" razpor, skrbeli bodete tudi, da ne preneha in na tern Vam bodo od srea hvaležni dr. Pajer in Italijani. Saj, da deželni zbor ni uspešno deloval, tega ste krivi Vi, ki ste zanesli zgolj le zaradi Vaše bore ose- bice prepir med poslance, s katerim Italijani vedno in povsod računajo ter se ga prisrčno vesele\ Toliko za danes. Smejo tudi duhovni politikovati ? Duhovnik naj se ne vtika v poli- litiko, ostane naj v cerkvi, kriči Tuma- Gabrščekova „Soča". In to geslo razšir- jajo od vasi do vasi Tumovi agitatorji. In marsikdo veruje njihovim besedatn in se vprašuje: „Čemu pa se duhovniki vtikajo v politiko, torej v ^svetno opra- vilo?" LISTEK. Zgodovina tolminske sole. (Dalje.) Tolminski učitelji so dobivali svojo plačo večidel iz cerkveiie blagajuice. Nekaj poboljška jim je dona- šala tudi prosta bira, ki je bila sev^da odvisna od letine in dobre volje ljudi. V obilnosti niso živeli, izhajali so pa pošteno. Kovačič, ki je bil kot pomočnik najslabše plačan, je od tega, kar si je prihranil, celo posojal. To se nam čudno zdi. Ne merimo preteklosti po sedanjesii. Njega dni je imel denar vso drugo vrednost in ljudje niso imeli toliko potreb. Koliko potreb vsiljuje nam, v dobi napredka živečim, duh časa, in koliko si jih nakladamo včasih prav po ne- polrebnem — sami! Šolsko nadzorstvo. — Krajna šolska nadzor- nika sta bila več let: a) Ivan Penzin (roj. 1775, u. 1850), posestnik in za francoske vlade (1809-1813) nier (župan) tolminski; l>) Anton Sfiligoj (roj. 1791, u. 1864), c k. okr. kirurg. — Okrajni nadzorniki so bili vsakočasni dekani (od 1. 1843—1856 izjemo- ma Andrej Peternel, župnik Volčanski za bolehnega dekana Ivana Štruklja). — Škofijski, oziroma de- želni šolski nadzorniki (navedem pa le nekatere) so bili: Od 27. nov. 1804 naprej Anton Leonardis, župnik in dekan v Ločniku, pozneje tržaško-koprski škof. — Od 29. febr. 1808 naprej Ivan Serafini („supremus scholarum germanicarum Inspector".) — Za časa Francozov, ki so sole duhovskemu nadzorstvu odtegnili, je bil vrhovni nadzornik javnega poduka v vsi Iliriji abbe" Rafael Zellia. Zadnji deželni šolski nadzornik je bil 1.1823. rojeni, še zdaj živi dr. Alojzij CezarPavissich. V Tolminu je bil večkrat in na- vadno tedaj, kedar se ga niso nadejali. •X- * (ilavna sola. — L. 1862. je bil ukazal konsi- storij okrajnemu šolskemu nadzorstvu, da naj se do- govorf z okrajno gosposko, kakö bi se dala v Tolminu glavna šola ustanoviti.1) Glavnih šol, razen goriške (ustanov. 1. 1775) in gradiščanske (ustan. 1. 1816.), ni bilo v deželi. Ž njo so hoteli ugoditi Slovencem v gorah, da bi jim ne bilo treba pošiljati svojih otrok na oddaljeno goriško iiormalko. Dajala je namreč v prejšnjih letih naša gorska stran goriškim šolam mnogo učencev. Pogajali so se zastran ustatiovitve te Sole z merodajnimi činitelji več let. Še 1. 1868. so se v tem oziru z občinami dogovarjali, pa vse zastonj. Pogajanje se je razbilo, ker ni bilo denara. Med tem je prišla nova šolska postava v moč. l) To šolo so imeli pa že davno prej na misli. Ministerstvo za bogočastje in uk je že z razpisom 4. avg. 1857 ukazalo, da se ima star a obravnava zastran ustanovitve glavne sole v Tolminu ponoviti. j^olski vrt. — L. 1850. dne 1. julija je ustano- vila vlada v Tolminu zborno sodnijo (Collegial- gericht) z enim predsednikom, dvema assesorjema in enim državnim pravdnikorn.1) Ta za ves politični okraj velevažni ustanovni dan so praznovali po ministerskem ukazu se slovesno službo božjo v cerkvi in se slavno- stnim govorom v sodnjem poslopji. Novi sodniji je bilo treba nove jetnišnice. Zidati so jo mislili na Oble- ščakovem (Čičevem) vrtu, nekoliko zunaj trga. Ker je bil pa ta prostor po mnenji nekaterih tržanov za jet- nišnico neprikladen, kupila je občina kos Penzinove „Gune". Ponudila ga je justičnemu erarju brezplačno za stavišče. Erar ga je drage volje sprejel in sedanjo okrajno jetnišnico na njem sezidal. Obleščakov vrt, kterega ni več potreboval, je dal pa občini v last. Ta ga je 24. febr. 1863 soli prepustila. Vrta je 277 kva- dratnih sežnjev. Po 1. 1869. ga je okrajni šolski zalog lia-se prepisal in prejšnjemu lastniku Obleščaku prodal. Kot posebnost tolminske sole navedem to, da ni bil nobeden ondešnjih učiteljev za cerkovuika, čeravno je gubernij to nasvetoval, oziroma zahteval. In v Tol- minu so iineli mnogo let cerkovnika, Andreja Ilin- >) Državna pravdnika sta bila (1.1850) Anton Defacis, pozneje dežel. nadsodnije predsednik, in (1. 1852) Peter Kozler, slov. pisatelj. Izdal je med drugim „Zemljevid Slovenske Dežele in pokrajin", ki ga je bil spravil v nemilost in zadrego. Mi odgovarjamo na to: Duhovniki politikujejo, ker imajo pravico in dolžnot politikovati. In te pravice ne morejo odvzeti ne dr. Tuma, ne Gabršček, ne cela liberalna tolpa, ker je to pravico tudi duhovniku podala država saina. No- v<\jša država se je preustrojila na podlagi Ijudske ustave. Po ti se ljudstvu dovo- Ijuje vdeležba pri postavodajstvu, katero ljudstvo izvršuje po prosto izvoljenih poslancih. Volitve so tedaj najvažniše politic-no pravo državljana. Dandanes more vsaj posredno vpJivali na državno politiko vsak človek brez razlike stanu, starosti ali spola. Mej ustavne pridobitve poslednje vrste spada pred vsern svo- boda govora in tiska. Nihee ne more nikogar ovirati, da s pismom ali z be- sedo svojo sodbo o tej ali oni javni zadevi izreče in tako moralno vpliva na one, katerim pristoja neposredno vrejevati državne razmere. Najvažnejše politične pravice so torej dandanes: prvič volitvena, drugič pravica svobodno izjaviti svoje mnenje o javnih zadevab; to se pa zopet godi ali ustno, posebno na ljudskih shodih in društvih, ali pisrneno, kar se pred vsem godi po javnih casnikih. Poslednja pravica, ki obsega svobodo govora in tiska, svoj zadnji smoter, vdobi svoj pravi potnen v volitvah. Okrog teh se Lorej suce vsa uslavna borba, v izid teh se državljani poslužujejo inalo da ne vseh ustavnih svoboščiu. Vpraäaino tedaj: se smejo-li teh svo- boščin posluževati tudi duhovni V Da ! Ker so tudi d u h o v n i d r ž a v 1 j a n i. Jib morda naredi ne- sposobne za državljanstvo zakrament mašniškega posvečenjaV! Kje je kaj ta- kega zapisano? Ne ostanejo li, akoravno duhovni, Se pravi ljudje, z vsemi na- ravnimi sposobiaostmi? Zatorej pa ne more nihče duhov- nov kot la kih odganjati niti od volitev ali agitiranja za volitve niti od presoje- vanja javnih zadev, torej tudi delovanja Tuma-Gabrščekovega, ako le dopol.iijo tiste pogoje, od katerih dela državna po- stava odvi.sno udeleževanje pri politi- čnem delovanji. Ako ima slednji roko- delec, kmet in mešcmi. ako imajo uči- telji, ako imata dr. Tuma in Gabršček kot državljani pravico politikovati, smejo se tudi duhovni kot državljani vtikati v politiko. Ako torej „Soča" uči : Duhovniki naj ostanejo v cerkvi, dosledno trdimo tudi mi: dr. Tuma ostani v svoji pi- sarnici, Gabršček v tiskarni, napredni učitelji v šoli, nihee se ne sme vlikati v politiko. Kot državljani imamo vsi pra- vico politikovati, dosledno torej tudi du- hovni. To pravico jirn podeljuje državna ustava. Ali duhovnikom morda za politiko- vanje manjkajo duševne sposobnostiV Za politiko, za razpravljanje javnih vpražanj človeka vsposoblja znanost in skuSnja. Čim temeljitejše in vise se je kdo izšolal in izomikal, tern lažje um je javno življenje razmotrivati. Duhoven pa spada v razred vise omikanih ljudi. Med naprednjaki, ki hočejo dan- danes poliliko voditi, nahajamo ne malo takili, ki niso dokončali viSih sol, ne- redkokrat celo takih, ki .se niso inogli skozi srednje sole preriti. Drugače je z duhovnikom. Duhovnik ima za seboj 16, reci: šeslnajst let sole. To je že nekaj. Mej temi je osem let gimnazije. — Na gimnaziji je zgodovino dvakrat premlel. Na vi3. na posest velo- cipedov in automobilov; 16. na kočije in potratne konje; 17. za listine in uradna dela v korist strankam (zivinske potiut li.ste, domovnice, polrdila izvirnosti in doslavo uradnih pečatov); 18. za pro- dajo sodine vode v steklenicah. (lien III. Takse, zapopadene v II. členu, smejo se uvesti samo vsled for- malnega sklepa obcinskega zastopa. Skle- pati je od slučaja do slučaja za vsako posamezno takso po slicnih pravilnikih, kateri določajo natančno mero dotične takse, način iztirjevanja, organe, ki so pooblaščeni v pobiranje in pobotanje, način registrovanja in pregledovanja. — Omenjeni pravilniki bodo morali biti po- trjeni od deželnega odbora in stopijo že le tedaj v veljavo, če in kedar dosežejo tako potrdbo. Člen W. Kjer bi za nekatere, v 11. členu navedene takse že obstojali deželni zakoni, so za take takse merodajni oni zakoni, kateri ostanejo nesprernenjeni, kakor ostane nespremenjen deželni za- kon 7. due If), junija 1888 Stev. 18 drž. zakona. Clen V. Takse je načeloma odšte- vati ob vročitvi dotičnega dovoljenja ali ob dokazu prejetega uradnega dela. Za- stane takse se smejo poterjati zvršbenim potom, kakor druge občinske naklade. Člen VI. Kazun predpisanih taks ne bodo smeli terjati občinski organi drugih od^kodeb od strank, kakor dnine, polnine in enake. Morebitne nagrade in povračila tro.škov bode izplačevala ob- činska blagajna (i^ 24. obč. reda) in sicer na podlagi dolicnih že obstoječih pravil, oziroma onih, katere ima še le izdati občiuski zastop. Clen VII. Kadar elementarne po- škodbe nanesejo potrebo, da se zgradi ali popravi kaka stavba, ni zapoizvedbe ali oglede na licu ni(ista terjati nobene takse. Glen VI11. LJtoke proti odineri in pobiranju taks je podati v 14 dneh ob- činskemu zastopu, proti njegovim raz- sodbam pa v enaki dobi deželnemu odboru. Glen IX. Takse zastarajo, če se ne poterjajo v treh letih od časa, ko bi se bile morale v zmislu člena V. poplačati. D o p i s i. Iz u^itcljskih kro^-uv. — „Soča" je že ponovno imeuovala učitelje farov- ške skledolizuikt». Oilgovarjati na take in jednake pobalinske izraze „Sočinih" ba- rab, ki so se pritepli na Gorižko rnenda edino zuto, da tu sejejo razdor in so- vraštvo, bilo bi nespamotno. Toda par besed do g(JSj>. „naprednilr' tovarižev menda ne bo odveč. Kdo izmed vas, vpraSam, ui že u/.ival gostoljubnosti v safovžu, ki je večkrat edino pribežališče na deželi za omikanca? 0 tern hi znali povedali tudi gg. uradniki. Pa tudi mar- sikateri učitelj, četudi „napreden", ne more sploh dobiti drugje primerne po- strežbe še dandanes, ako ne v (arovžu. Sploh pa to ni nič nedostojnega in celo kaj navadno pri omikuncih, da drug druzomu izkazujejo prijaznost in gosto- Ijubnosl. Omenjain na tern niestu, da mi je g. nadzornik celo priporoCal iti včasih v farovž, ker ni lepo, ako se človek preveč odteguje primerni družbi in ker tudi na ljudstvo blagodejno upliva, ako vidi učitelja in duhovnika v prijaznem občevanju. Tudi sedanji g. nadzornik, ko pri- haja na deželo, gre v katero gostoljubno hišo, zato pa menda ga ne boste ime- novali skledolizuika. In „naprodni" uči- telji podpirajo tak smrad, to srarnotilko uciteljskega stanu! Ali ni to največja zaslepljenost? Kaj naj vain še naredi „Soča", da vas izmodri? Ko je ^lo za izboljšanje učiteljskih plač, kaj je uganjala, kako nas napadala! In sedaj je začela pa na ta način, da bi popolnoma ločila duhovnika in uOitelja, čiča, ki je bil za poučevanje usposobljen.1) Dovršil je bil normalko in ž njo združeno realko. Obiskaval je potem pripravniški tečaj in prebil postavni izpit. Bil je dober pevec in organist. Zlasti pa se je odli- koval z računstvom. Kedar so imeli v davčnem ali katerem koli uradu težke in zmedene račune, reševal jih je llinčič v splošno zadovoljnost. V peresu ga je malokdo dosegel. In da bo njegova podoba popolna, dodam še to, da je bil tudi lepopisec. Taka je bila stara sola tolminska. B. Nova sola. Po novi šolski postavi bi bile morale pošiljati vse vasi, ki niso nad 4 kilometre od Tolmint oddal- jene, svoje 6—14 letne otroke v tolminsko Solo. To je bilo za nekatere hudo, zlasti s početka, dokler je bil pouk na tej soli celodneven. V solo so sicer hodili, pa neredno. Vodstvu je delalo preglavico pa tudi to, da so dajali nekateri svoje otroke dorna Licit. Priletni strici, ki so prebirali „Novice" in „Drobtinice" in so znali morebiti tudi Slomšekovo lepo knjigo „Blaze in Nežica" skoro na pamet, so zbirali vaške otroke po izbah in jih učili brati in pisati. Naučili so jih toliko, da so hodili po nekaterih mesecih z molitvenikom v cerkev in da so se znali podpisavati. Izmed teh „uči- teljev" zasluži sosebno eden, da ga natančneje opišem. l) Samo 1. 1831. je nekaj pomagal Ježu, ki je imel prena- polnjeno solo in ni bilo dobiti nikjer drugej pripravnega pomočnika. Ime muje bilo Jakob Rutar (Prt^ničev Jakob). Domd je bil s Čiginja, v volčanski iari. Bil je na rokah in nogah pohabljen. Hodil je težko, pisati pa še mogel ni, ker je imel sključene prste. Znal je pa živo pripo- vedovati in lepo učiti. Učil je po svoje. Abecednika ni imel nikdar pri učencih. Enemu je dajal molitvenik, drugemu koledar, tretjemu stoletuo pratiko. Sploh mu je prav prišla vsaka knjiga, samo da je imela uov črkopis. Pa čeravno je vsacega posebej učil, naučil jih je vendar v kratkem brati, in ker jih je še s pri- povedovanjem kratkočasil, hodili so radi k njemu v solo. Tudi stariši so ga bili veseli. Posebno priljubljen je bil v Döljah, nekaj čez dva kilometra od Tolmina oddaljeni vasi. Na neko stran je ta originalni „učitelj" šolski obisk oviral, na drugo pa pospeševal. Doljane n. pr. je od redne sole odvračal, Zalaščanom je bil pa prava dobrota. Sole ti graparji niso imeli, Tolmin jim je pa preoddaljen. In za hrano in par krajcarjev jim je naučil otroke brati.1) Čc vprašaš dandanes Za- laščana, ali zna brati, ti odgovori: „Znam". Če ga dalje vprašaš, kam je hodil v šolo, ti pove: „K tistcmu Jakobu, ki je bil tarn s Čiginja domä in je težko hodil". Teh razmer vodstvo ni moglo biti veselo. Šolskega obiska pa tudi zato niso mogli povolj- no urediti, ker niso imeli za toliko otrok primernih ') Samo enkrat (1. 1882) je prejel iz okraj. šolskega zaloga 20 gld. nadarka in to na priporočilo okraj. šol. nadzornika. prostorov. Tolminska sola ni imela nikdar svojega doma. Bila je blizu 100 let le — gostačka. Ličar in Sandrini sta poučevala „pri Blažu" h. št. 1. Kjušič in oba Pitamica so imeli šolsko sobo v Penzinovi stari hiši št. 9. Bizälj in deloma tudi Jež sta poučevala pri „Luku v Dragi" h. St. 95. Kar je bilo učiteljev za Ježem, poučevali so vsi do 1. 1881 v Ilinčičevih, zdaj Gabrščekovih hramih h. St. 62. Ker je bila tain toliko let sola, dali so Iastniku te hiše ime „Podsölar", ki se ga še zdaj drži. Novo šolsko poslopje. L. 1881 so zgradili prostorno in lepo šolsko po- slopje na Penzinovi „Guni", blizu c. k. uradov in cerkve. Koliko pisarij, koliko besedi in prepirov, predno so postavili temelj tej prepotrebni stavbi I1) Boj ste bili zastran nje dve strauki: Cazafura-va in Devetak-ova. Prva je hotela imeti solo konec trga „na Kozarščih", druga pa kjer si bodi, samo da bi bila bliži cerkve in na zavetnem in miniem kraji. (Dalje pride). •) Za zidanje šolske hiše v Tolmiiiu je ukraj. šolski svet že 1. 1780 svoto 7577 gld. 33 kr. preudaril. Na pritožbu Izid. Paglia- ruzzi-a in tovarišev je dežel. š. svet ta sklep razveljavil. Predsed- nika Andr. Winklerja to pa ni ne motilo, ne oplašilo. Obrnil se je z jasno vlogo do c. k. ministerstva za bogočastje in uk ter dosegel, da je dobil sklep okraj. Š. sveta pravico in veljavo. Da ni denar nirtev Iežal, naložili so ga na obresti v goriško hranilnico „Monte di Pietä". Ko so bili začeli 1. 1877. zidati, so ga kar vzdignili, dva činitelja, ki sta vže po svojem po- klicu dolžna skupno delovati. Ali hi mo- gel kdo na kak drug način holj škodo- vati našemu naroduV Res, ako pri vseni lem ne odprete oči, vam ni pomagati! Politični pregied. Grof S.:haffgot8ch In kranjskl Nemcl. Dunajska information" piše :,,Pri- inslala.ciji ljubljanskega župana II ri- b a r j a je zastopnik vlade grof S c h a f i- gotsch ob/aloval, da so nemSki dav- koplačevalci lako slabo zastopani v ob- cinskem svelu ljubljanskem ter iinenoval to „anomalijo in obžalovanja vredno dej- stvo" ; nadalje je izrekel undo, da bode župan tudi nasproti nemskim meščanoin v vsakem oziru objektiven. Ta izjava vladnega zastopnika je napravila na nav- zoee in na ljuhljansko prebivalstvo jako mueen utis in dokaj zmanjšala splošno simpatije za grofa Schaflgotscha, kakor- šnih je bil dosedaj deležen. V dvojem pogledu so bile te izjave neuinestne in netaktne. Nemci v Ljubljani tvorijo ne- znalno manjšino prebivalstva in vendar je ne bode v celi Avstriji nianjšine, katero bi se tako razvajalo bodisi oil strani občinske kakor deželne in dr/.avno uprave, kakor so has- Ncmci inesla Ljub- Ijane. Tu je bila zahteva po objektivnosti popolnoma nepolrebna. Še mučneje pa je uplivala ta zahteva iz nekega drugega uzroka: Kedaj se je kakenm vladnemu zastopniku zdelo potrebno, potegniti se za krepke manjsine v rnestih Trst, Go- r i c a, Celje, Maribor, Gradec itd. ? Kaj vse bi se očiJalo grofu Schailgotschu, ako bi do dotičnih neslovenskih zastopov in županov stavil jednako zahtevo kakor je to storil v Ljubljani ! Toda la dogodek se rnora od slovenske strani izkoristiti, V onib mestih, kjer v občinskih zastopib Slovenci nimarno nobenega sedeža, ali pa da se jib kakor v Trstu, od slrani večine in vlade popolnoma prezira, ma- raj o isti opozoriti vladne zastopnike na njihovo dolžnost, da upoštevajo tudi nji- hove interese in pa na zgled grofa Schaflgotseha ter zabtevati, da ga po- snemajo". Premeščenje deželnega zbora isterskega Iz Poroea v Pulj In proglašenje Pulja glavnlm mestom Ister- skim. V nedeljo se je vrsil v gledišču ..Politeama Cescuti'1 v Pulju shod, kate- rega so sklicali soeijalisti. Shod je bil umogobrojno obiskan in na tern shodu se je sklenila resolucija, naj se deželni zbor in uradi deželnega odbora preneso iz Poreča v Pulj in inesto Pulj naj se proglasi glavnim mestorn isterskim. Za- nimivo je, da so „internacijonalni" so- eijalisti se postavili v svojih govorih na izključljivo italijansko stališče, ki je drugače izključeno iz njih programa. K shodu so tudi bili povabljeni deželni poslanci stanujoei v Pulju, a se shoda niso udeležili. Crispi umrl. Italijanski državnik prvevrste Crispi je umrl v Napolju v nedeljo zveeer ob 73/*. Za njegov pogreb vrše se velikan- ske priprave. Crispi je bil jeden najpo- glavitnejših italijanskih državnikov, ki so zagovarjali trozvezo in je tudi sodeloval takrat, ko se je ista sklepala. Da pa ni bil Grispi v gmotnih ozirib dobrolnik itali- janskega ljudstva, je tudi dognana stvar. „YaS dull sc jo obseucil". Dr. Tuina mem 4. avg. 1899. Napet je lok, In „sencau tu se lahko meri, In vidi „solnčni" se obok, Pod njim „junaki" so nekteri — A solnce pa v oči Oströ, hudö se jini blešči, Oh pač oči Jim oslepi! „Osenčenec", a „solnčni" vi, Li tu me v senci vidite? Le bliže, bliže pridite, In sprožile svoj lok Iz spretnih rok ! — In cvrsto, gosto so letele Na m6 „prijazne" vaše strele; A mene niso nič zadele. Bilö njih „solnčno" je nebo In preslepilo jim okö. Jaz pa sem v „senciu stal, „Obsolnčencev" se nisem bal, Vedoč: so mladi, lepi, Da na obeh Očeh So slepi! Iz solnca v senčno stran, junaki, Vi večni „korenjaki"'! Ha, ta junak Mi znan je vsak — In sprožen lok, frčijo strele, Li koga bodo pa zadele? Avstrlja In Mekslka. Kakor smo /e poročali, poravnalo se je zopet ono nesoglasje med našo dr- žavo in Meksiko, navstalo \sled tragične smrli cesarja Maksimiljana in uvedle so se zopet normalne diplomatične razmere. V dosego tega sta baje najvec pripo- mogla neki dr. Fr. Kasda in pa tajnik kneza Khevonhüllerja, dr.Hauscher. Cesar je v priznanje teh zaslug povzdignil pr- vega v baronstvo, drugemu pa podelil viležki križ Franc Jožefovega reda. Domačo in razne novice. Yabilu n.i narot'bo v drugem pol- letju se je odzvalo lepo število gospodov ter se na novo pridružilo nai^im gg. na- rocnikom. Tudi hvaležno potrjujemo, da iiHin je v tern času precej narocnine došlo, a vendar so .se nekateri, ki so z naročnino zaostali celö za 1. 1900. — Posebno te uljudno prosimo, da v krat- kern zaoslalo naročnino poravnajo. IiiKMioviuijc članov izprasevalne komisije za ljudske in ineščanske sole v Gorici. Imenovani so gg. ravnatelj Stefan K r i ž n i c, predsednikom, prof. Viktor B e ž e k, naniestnikom; člani so pa gg.: prof. Anton Šan te I, Ferdinand S ei d I, Ant. F r a s, Ant. G v a i z, dr. Franc: K o s, Pij Babuder in Aleks. G i o- sel'fi; vadični učitelj Karol T r a v a n in okr. sol. nadzornik Finžger. Sinrtiui kosa. — Prejžnji teden je umrl v Sežani g. dr. Fr. Jaschi, c. kr. višji okr. zdravnik v pokoju. Pokojnik je služii pn^lno je j)rišel v Sežano, dolgo vrsto let kot okr. zdravnik v Pazinu in je ostal pri tamoAnjem Ijudstvu zaradi svoj(;ga prijaziKiga obč(!vanja z vsakterim, v najboljšem spominu in v takem spo- minu ostal je tudi pri prebivalslvu se- žanskega ok raja. N. v m. p. Slu/ba učitoljice „otroškega vrla" v Solkanu z lelno plačo 000 K je raz- pisana. — Prosilke za to službo naj vlože svoje pro^nje s polr(»bnimi spričevali pri podpisaiHMii odboru do dne 24. t. m. Sol k an, 12. avgusta 1901. Odbor društva „otroAki vrt". .Siolski Doin" in iUalovrli. — Zadnja „Soča" pravi, da se je ludi „SI. Narod1' spravil na na^ „Šolski Dorn" in da ludi on oilsvetuje slovenskiin rodo- Ijubom, da bi podpirali to najvzviÄenejSe narodno podjelje v goriSkem mestu. Mi seveda označimo naravno i to h(»roslrat- sko pisavo „Slov. Naroda" kot narodno izdajstvo, naj bo pa to lasl.niku „Soče" po volji ali ne. Jeden glavnih urednikov „Slov. Naroda" je, kakor je znano, M a- 1 o v r h. In kdo da je ta Malovrh, je Airneinu slovenskemu obciustvu ludi dobro znano, kakor mu je tudi znano, da bi slovenski narod presneto slabo skrbel za svoj obstanek in za svoje dobrobit, ako bi se ravnal po nasvetih pobratirnov Gabršeek-Malovrh. Zadnja „Soča" na- znanja slovenskemu obcinstvu tudi „vele- zanimivo" vest, da je neki češki ilustro- vani list prinesel sliko Gabršč-ekovo, fo- logralijo mu je seveda priskrbel Gabršček sam; naročil je najbrže fotografu, da se pri izdelovanju fbtograiije n e drži po- polnoma — resnice, marveč da jo — olepša; kajti prepričani smo, da bi ime- novani česki list najbr/e ne prinesel Gabrščekove fotografije, ako bi mu bila znana resnična in naravi popolno- ma odgovarjajoča fotografija, katero smo mi priobčili v zadnjih Ste- vilkah svojega lista. Ko je pa že prinesel imenovani češki list Gabrščekcvo sliko, svetovali bi mu, da si priskrbi tudi Ma- lovrhovo fotogralijo ter da prinese tudi isto, ki bode služila kot izvrsten pendant k Gabrščekovi sliki. Pa to le mimogrede povedano . . . Pribiti inoramo pa jako zanimivo in nase „narodno - napredne" kolovodje vrlo označujočo izjavo „Soče", da morajo delati oni proti v s e in u, kar napravimo in bi 3e napravili mi tedaj, ako bi bil vspeh našega delovanja tudi „n a rod ii v korist". S tern priznava torej „Sočja", da je na.3 vspeh n a r o d u v korist. Ali njenih kolovodij geslo „naj pa hudič vse v z a m e, ako uaža n e v e 1 j a" nalaga jim, da podirajo in rui5ijo vse, kar so drugi storili in še delajo v naro- dovo korist, naj si bodo o tern že tako prepričani. Na blebetanje o kakem stran- karstvu v zavodih „Šolskega Doma" se nain pa ne zdi več vredno spregovoriti besede, kajti dokazali smo že stokrat in to vedo dobro tudi vsi najzagrizenejAi naprednjaki, da je „Šolski Dom" jedino le u č n i zavod in da so tarn v vsa- kem pogledu jednakopravni otroci, naj so pa to sinovi in hčere „naprednjakov" ali pa ludi „klerikalcev". Gubrščekova slika. — Ilustrovani listi prinažajo običajno slike slavnih rnoz, pa tudi slike glasovitih barab, morilcev ä la Luccheni, Francesconi, itd. Tudi ured- nika A. Gabrščeka je doletela velika sreča, da so prinesli češki „Nove Illu- strovane r.isty" njegovo sliko s primer- nim laskavim berilom. To je zadnja Gabrščekova „Soča" goriškemu Ijudstvu razglasila ter dostavila: „Tu doma pa lop po njem, kakor po največjem lumpu tega svela". No, Gabr^cek naj se tolaži z znanim rekom: „Nemo propheta in j)atria"1 ler naj hvali Boga, da ga Čehi premalo poznajo. Ko bi Čehi vedeli, kako je GabrSčekova „Soča" še lani snieSila čeAko državno pravo, čeAke poslance, župana zlate Prage, kako se je norca delala s češko-francoskim prijateljslvom, s cesko-ruskimi siinpatijami, kako ne- sramno je napadala glavno čeAko glasilo „Narodne Listy', gotovo bi ne prinašali eeški listi GabršOekove slike s prirnernim jako laskavim berilom, gotovo bi mu uredniki „Nar. Listov" ne poAiljali raz- glednic! 0 drugili vrlinah Gabr.ščekove „Soče" ne govorimo: zadostovalo bi, da hi naši češki bratje čitali le par „Tut.ti i'rutti", potem bi Gabr^čeka že drugače slikali! Komu ljiulstvo „hrbet obraoa"? Piäejo nam: „Soča" pravi, da goriäki Slo- venci čedalje očifneje obračajo hrbet dr. Gregorčiču in njegovim somišljenikom slov. de/.. poslancem. — Ko sem to fital, mi je prišel na misel oni trgovec, ki svo- jega blaga spečati ne more, pa izda sle- parski oglas, da ima „le še malo blaga v zalogi, in da naj se požuri, kdor hoče še kaj dobiti, kajti ljudje se trgajo za njegovo blago" ild. S tern hoče ljudi pre- slepiti, čes da res dere vse k njemu in jib tako odvrniti od svojih konkurentov. Kes kramarska politika to in meni se nekaj pozdeva, da ljudstvo (»hraea hrbet temu sh'parskemu kramarju, ih; panaopak. Tiiinov shod na Livkn dne 11. t. m. pod milim nebom je bil, kakor se nam od tain poroca, slabo obiskan. Nu- vzočih je hilo okoli 80 mož. Okoli f)0 na.ših, HO nasprotnih. Tuina je govoril o ceslah in o razdelilvi ohčinskih pasnikov. Gahr.šček je raviio tisto premleval. Na- zadnje pa je udaril po kardinalu in du- hovnikih. Govoriti o cestah je prav lahko, to zna vsak, a delati jih, delati, to je pa nekaj drugega! Nekaj o naäih Solskih razinc- rali. — Že več pritožb nam je došlo o šol. razmerah in skoraj se nam dozdeva polrebno, da izpregovorimo o tern par besed. Tu pa tarn, da je zavladala rned otroci taka surovost in zdivjanost, da morajo posegati vmes kr. pol. oblastnije proti šol. paglavcein! (Napredek \) Po- korsčina in napredek da gine iz šol tako, da bi bolje bilo, da ni takih .sol, kjer se otroci nic ne nauče. — Mnogo otrok da zanemarja šolo in da se po- tepa, mesto da bi hodili v solo. Taki da so nadloga za vso vas, ker še druge .slabo uče in zapeljujejo k slabemu. Kraj. š. sveti se pritožujejo, da se ne ozira na njihove sklepe v tern oziru, da bi se take nemarneže po zasluženju kaz- novalo in [u-isililo hoditi v solo. Ako niso kr. ž. sveti nič veljavni, zakaj (la se jih voli. Od kedaj da so nove po- stave, ker poprej da ni bilo tako itd. (Kolikor je nam znano, rnora vsak otrok do 14. leta hoditi v solo, sicer zapadejo stariši ali namestniki ostrim kaznitn. Cud no se nam toraj zdi, da so mogoce take pritožbe. Po našem mne- nju nikakor ne gre prizanašati nernarnim in brezvesntiru starišem, ki zanetnarjajo svoje svete dolžnosti. Tudi se nam čudno zdi, da bi šol. oblastnije ne izvrševale obstoječih postav, ki so v blagor posa- meznika in vse člov. družbe. Resnično da se čudimo takirn pritožbam). K vojaskim vajam je odpotoval včeraj zjutraj ob 6. uri tu garnizujoči pešpolk .^tev. 47. Udeležil se bode vaj, ki se bodo vršile okolo Postojne, Ra- keka in Cirknice. Pri tej priliki se je zbralo na Travniku, kjer je bil pred odhodom razpostavljen polk, vse polno mešcanov. Točno ob G uri prinesli so iz vojasnice polkovo zaslavo, godha zaigra cesarsko himno med bobnanjem vsih bobnov, potem pa je komundiral polkov- nik k molilvi in godha je zasvirala: „Oče, k Tebi kličem !" Tej molitvi pa je slediIn vesela koračnica in vojaki odri- nili so po Rasteln, stolnem trgu in trgu sv. Antona po dunajski cesti proti Aj- dovžcini, kjer imajo odpoOitek. Velika mnozica ljudij jih je spremljala do „ruse hi.^e". Ginljivo je bilo v ned(iljo 'zvečer. Po dovršenem mirozovu oh 9. uri, se je h krutu po celi vojašnici razlegalo veselo vriskanje vojakov. To je hilo pač vris- kanje onih santov, ki so doslužili tretje leto in ki se od vaj ne vrnejo več v Gorico, marveč v svojo domovino v ze- leno Stajersko. Vriskanje je kazalo, kako srčno so hrepeneli mladeniči po svoji dornovini, kjer jih že tako željno priča- kujejo svojei. Vojak utoiiil. — V nedeljo po- poludne se je kopalo več vojakov 47. .pešpolka v Soči pri Barki. Soča je proti levemu bregu jako plitva, v isti smeri proti desnemu ltregupaje še preeej glo- l)oka, pravijo, da kake 4 metre. Tija je baje za^el nesrečnež ter tarn uto- nil. Njegovega trupla do včeraj še niso nasi Utopljenec se imenuje Karol Schul in je služil kot trobentač pri 12. kompa- niji 47 pešpolka t. j. pri oneni bataljonu, ki je prišel pred par dnevi iz Maribora v Gorico, da se udeleži vaj pri Postojni. Bosanski vojaki v Sežani. — Pred nekaj dnevi so dobili v Sežano nenavadne a jako mile goste. Došli so tje na.ši južni bratje, bosanski vojaki, ki so na potu na velike vojaske vaje. Vse ljudstvo z zanimanjem gleda te krepke bosanske postave, ki s svojim vedenjem in nastopanjem spominjajo ne svoje so- sede neustrašene Crnogorce. Vedejo se jako lepo in dostojno in dokazujejo, da je rned Slovani prava olika doma. Slov. ljudstvo jih je jako veselo. l'revec se pa jc nalczcl. — Karol Culot je bil v službi pri trgovcu Kiihnelu ki izdeljuje ob jednem tudi soda vodo in pokarice. Nekega dne prejšnji teden na- ložil je Culot voz s steklenicami soda- vode in s pokarici in ob jednem dobil nalog od gospodarja, da vsprejema tudi denar od odjemalcev. To delo bi Culot lahko opravil v nekaterih urah, a trajalo je mesto malo ur, celi božji dan. Še-le proti večeru pripeljal je Culot Kiihnlu voz, na katerern je hilo polno pobitih stek- lenic in pokalic in je imel sploh g. Kühnel škode za kakili 198 K. Revež se ga je preveč nalezel in ni vsled tega vedel kaj dela. Kühnel pa s tern ni bil zadovoljen in je naznanil vso stvar policiji, ki je Culota v soboto predpoludne v neki go- stilni zasačila ter ga prijazno povabila, naj jej sledi. I)c>.. — Včeraj popoludne smo z velikim veseljem pozdravili dež, ki je vsaj nekoliko ukrotil vrocino, ki je za- cela zadnje tri dni io, postajali neznosna. Dez je bil jako razsežen in zato v<;lika dobrota našim poljedelcem, kajti susa pretila je že po vecjih krajih hudo, j)O- sebno pa tur.^ici (koruzi). Prva ju^oslovanska tovarna za kavine suro^ale, fi^ovo in sladno kavo v Ljubljani sv. jc otxM-ila, — To važno narodno pod je tje gospoda Ivana Jebačina, trgovca, tovarnarja in zalagatelja kavinih primesi v prid družbe sv. Cii-ila in Metoda je blagoslovil druž- bin prvomestnik, preč. g. mons. Tomo Z u p a n. Vsak Slovenec mora naji.skre- neje pozdravljati to novo tovarno, ker je zadelala precejšno vrzel na polju na- rodne obrtnosti in bo dajala zaslužek le domačinom. Če pripomnirno, da se sarno na Kranjskem vsako leto porabi 300 va- gonov kaviiiii primesi (cikorije), ki do- haja večinoma iz druzih dežel, kjer ostaja dobicek in kamor se plačuje delo izdelovanja. bo vsakteremu jasno, da gre mnogo nažega denarja v žep tujemu pod- jetniku mimo domačih, dela pogrešajočih rok. Z domačim podjetjem pa se koristi tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Ta bi dobivala od zgoraj navedene letne mno- žine po 30.000 gld. ali 60.000 kron letne podpore sarno s Kranjskega; približne dohodke pa bi dajale ostale slovenske dežele. Tu in v drugih predmetih, ki se izdavajo v družbin prid, je skrit velik naroden zaklad. Slovensko rodoljubje! Sezaj po njem, polagaj ga na domovin- ski altar! In s takirni sredstvi razvilo bi se naše šolstvo ob jezikovnih mejah tako, kakor si je najrodoljubneje slo- vensko sree le želeti more. Ko še ome- njamo, da je g. Iv. Jebačin povodom bla- goslovljenja svoje tovarne daroval družbi sv. Cirila in Meloda 400 kron, izrekamo ob enem domoljubno prošnjo: Slovenke in Slovenci! Rabite, zahtevajte, priporo- čajte vselej in povsod le te izborne iz- delke domače industrije v cast in ponos slovenskemu imenu, v korist slovenskega dela in v prospeh vseslovenske šolske družbe. Heda v Italiji. — Mej kmetskim delavskim ljudstvom na mnogih krajih ltalije se pojavljajo čedalje nevarniše stvari. Ljudstvo je nezadovoljno, ker strada, ob polnih loncih velikasev. Ljudj<; požigajo in izgredi so na dnevnem redu. Jeli so naskakovati poslopja bogatašev, dne 8. t. m. je več tisuč ljudi navalilo na grajščino vojvode Visconti in opro- stilo vse v grajskih je^ah zaprte ude- ležence zadnjih izgredov. Vojaštvo je noč in dan na straži. Narodno gospodarstvo. Zakon o obligatorinii reviziji pri- dobitnih in gospodarskih zadni^ (po- sojilnic in hranilnic itd.) (Dalje.) Poslanska zbornica je sprejela ta vladin predlog v svoji seji dne 21. de* cembra 1895. skoro enoglasno, ni pa še bila rešena v visoki gosposki zbornici do konca seje v januarju 1897. V 17. seji XII. sesije dne 24. maja 1897 ponovili so poslanec Wrabotz in drugovi svoj omenjeni predlog, vendar pa ni prišlo do posvetovanja o njem zhog težkoč v zbornici. Silna, pereča potreha, to vprasanje rešiti, je privedlo poslance Wrahetza, dr. Voglerja in drugove, da so slavili v seji 12. lehruarja t. 1. zopet lak predlog. na katerega se naslanja ta-le načrt poslave. Da bi nataiu-neje dokazoval potrebo te poslave, mislim, da ni potrebno potem, kar sein že povedal o razvitku tega vprašanja, kakor ludi z ozirom na to, koliko Skode trpe innogi krogi po polonui poodinil) zndrug v zadnjcm casti. Tudi temeljni piincip posluve, pre- pustiti izvedonje revizije navadno zadruž- iiim zvezam, mislim, ne polrohuje dalj- šega ulemeljevanja. Postavljena na prin- cipih saniopomoči, samooskrhnišlva in samoodgovornosti, zadružna stvar ne po- trehuje direklnega nadzorstva po držav- nih organih, da se odstranijo vse zle navadc. Iz sebe same bo na.sla po le tej postavi moč' in sredstvo za uspesno or- ganizacijo. Zadružne zveze ima jo rnnogo iz- kušnje in strokovno sposobne revizorje, ' in so ti tudi poklicani, da pomagajo za- drugam kot prijazni svetovalci pri pre- menjanju statutov, knjigovodstva in dru- gib posebnih naredeb. Državno oskrbništvo ima na edni slrani le inalo sposobnib oseb, ki bi se bile odlikovale v praksi, na drugi strani pa bi izkljuena kontrola pridobitnih in gospodarskih zadrug po državnih organih državncinu oskrbnistvu naložila odgo- vornost, katere ono iz innogobrojnib vzrokov ne more prevzeti, kalerih ne bom dalje navajal. Ako se torej govori o le tej postavi o državnih revizorjih, misli se samo na izjemne skicaje. Zadružna postava 7. dne 9. aprila 187)3 se opira na princip popolne go- spodarske svobode; neobhodno polrebni korelat njen je odgovornost za porabo t»' svobode. Odgovornost naj se po le-tej postavi zadružnim oskrbništvom le po- o.stri, kajti revizorji naj ne delajo vedne konlrole po proglednem svelovalstvu ne- potrebne, ampak naj le tvore izdatno strokovno pornoč poslednjega. Le-ta postava pa naj ne stori, kakor da je nepotrebna zaželjena re- lorma osjiovnega zakuna o pridobitnih in gospodarskih zadrugah in naj je ne zakasni, ampak ona naj v sedanjih po- stavnih odnošajih ustvari določbe, po ka- terih se zaprečijo največje zlorabe in najhujši prestopki. Tudi ko se bode le-ta poslava sprejela, bode imel narodno- gospodarski odsek reformo osnovanega zakona o pridobitnih in gospodarskih zadrugah še vendar vedno za zelo po- Lrebno in ne zabranjeno po le tej po- stavi. Premene na predlogu, na katerega se le la postava naslanja, ozirajo se na edni strani na razvoj in na resnične odnošaje in potrebe posojilnic, osnovanih po Reitteisenovern principu in drugih zemljedelskih zadrug, dočirn one na drugi strani ostreje precizirajo odgovornosl zvez za uspešno proizvedbo revizij in podajajo tudi udom posameznih zadrug možnost, odstranitev pomanjkanj, graja- nih po revizorju, s silo doseči proti preoblastnemu vodstvu zadruge. Iz vseh ten vzrokov si dovoljuje narodno-gospodarski odsek najtopleje pri- poročati visoki zbornici sprejem le tega načrta postave. (Dalje pride). l're/godnj« vpreganje žrebct. Mnogi konjerejei delajo napako, da svoja žrebeta prezgodaj vpregajo, da bi prej imeli dobiček od njih. Žival — tako si domišljujejo — si vsaj služi svojo klajo, in njena vzreja hodi ceneje. Ta domišljija pa je napaena; pričakovani dobieek se le prepogostoma prevrže v obcutljivo izgubo. Kakor je znano, raste žrebe v prveni letu svojega življenja naj- bolj na visokost, več nego v vseh na- slednjih štirih letih skupaj. V tern času se oves ne sme hraniti; žival mora do- bivati dovolj krepke hrane. Od drugega leta naprej, ko žrebe počasneje raste, se mu razvijajo zlasti notranji organi in noge; v tretjem letu pa, da se konj po- Ijedelcu dovolj razvije, se mora doklada krepke klaje za toliko zmanjšati, da žrebe ne postane predebelo, sicer bi bila vzreja predraga, kajti žival öe ne sme delati. Pa tudi Irileten konj se Se ne srne smatrati za popolnoma razvitega; le poleg matere se že sme učiti vožnje, da se navadi ubogljivosti in pokorščine. Sme pa opravljati le lahka dela, nikakor pa ne težkih, ker je voljan in ognjen. Škoda, ki vsled tega nastaue, se kmalu pokaze, dasiravno je konjerejec noče opaziii. Žival zaostane v svojem razvoju; noge, zlasti skočne kosti, odre- vene in žival izgubi mnogo na svoji vrednosti. Pomisliti je troba, da konj doraste sele v petem letu; cv:e ga poprej rabimo za Uvžko delo, se ne more prav razviti, začne prezgodaj liirati. zlasti noge se pokvarijo in žival je taka, kakor bi bila že slara. Od mladega konja se torej pred četrtim letom ne sme zahtevali pre- rnnogo, naj si tudi svoje klaje ne zasluži. Žival bo pozneje dokaj več vredna ler bo z daljšo porabnosljo bogato popla- čala prizanasanje v mladosti. All ad i konji njij se rabijo pred vsem le za lahko vprego in tudi ravna naj se z njimi pri- zanesljivo in mirno; čuvajo naj se su- rovega pretepavanja ter naj se kaznujejo le takrat, kadar to z nepokorščino zares zaslužijo. Loterijske številke. 1U. ;ivg .s'a Line......30 27 53 54 26 Trst...... 2 10 59 69 83 Diinajska borza. 12. avgusta 1901. Skupni državni dolg v notah . 9905 Skupni državni dolg v srebru . 98-90 Avstrijska zlata renta . . . . II870 Avstrijska kronslca renta 4°„ . 95 80 Ogerska zlata renta 4/..... 118 65 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 9325 Avstro-ogerske bančne delnice 16 67 Kreditne delnice...... 641'— London vista........ 239 60 Nern. drž. bankovci za 100 mark 117l7'/2 20 mark •......... 23-44 20 IVankov......... 19 04 Ilalijanskelire........ 91*15 C. kr. cekini ....... 11*32 KnjiKji „N'asi nai'odni j;rt»lii44 sc dobiv.i v ,,N;irocini tiskarni" v Goiici in pri knjigolržcu g. Likaiju. V nubeni slovenski liiži ne bi smda nianj- kati ta knjiga, iz katere se moiamo učiti, kako ži- veti res slovenski in kako se ugibnti narodnili greliov. Baš sedanje volitve po obinejnili slovenskili pokrajinali so zopet pokazale, kako potrebni smo Se ( naiodneya pouka. Zatoiej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knji^i in narnCnjle si jo! Ona knjigi je 50 vin.irjev \w po^ti 5 vin. vecx. v dobivm staun sc odda /;i 1 i() K. Kjc, |)ovc iircdnislvo. s 5 oklttviinii v dobrom slnini sc odda za 500 kron. Kje, pove ured- ništvo. Ivan Bednarik priporo^a svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOHK'A Vva Giardino 8 priporoOa primina Deia in črna vina iz vipavskih, furlanskih, nmsKiti, dai- y matinskih in isterskih v i nugradov. Doslavlja 11:1 dom in razpošilja po žolcz- nici na vso krajc avslro-oycrsk(> nionarliijo v sodih od 5G litrov naproj. Na zalitovo pošilja tudi uzorco. Cene imerne. Postrežba po&tena. Kavnokar je izšla v „Narodni Tiskarni"' knjižica: VBI162H za žensko mladino. Prosto poslovenil E. Klav/ar. Knjižica se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini 9, in pri knjigolržcu Pallichu v Gorici na Travniku mehko vezana po 40 vin. po pošti 3 vin vec". $ a Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega doma". Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporosia so p. n. obc-in- stvu v (iorici in / doželo. Prodaja knvino primeso, sladkor, inilo, slanino, riž. niaslo surovo in knhano, olj(\ nioko iz Majdioovih inlinov in vslnt. zadr." i Josip Valentmcič, 1 pekovski mojster 1 v Gorici v Raštelju št. 29. 4 priporoča j veduo sveži kruh lxavadui f in najfmejši, j vsakovrstno pecivo za godove in ! drugo razne ..po^rnjeiic", prav I okusne kolače za birmo in po- j roke, različne torte ild. I Vsa naročila izvržuje točno in [ nalančno po želji gospodov na- L ročnikov po jako zmernih cenah. ) Izvole naj ga torej počastiti z [ mnogobrojnimi naročili cenj. gg. I ri)jaki v meslu in na deželi. I ) ( | Anton Fon, j l klobučar in gostlničar, j ) Semeniška ulica št. 6, j ) ima bogalo /alo^o raziiovrslnih \ klobnkov i ) • < > ter loči v svoji kičmi < ) pristna doinacji viini, i I in postreže tudi z jako ukusnimi ] { j c-r] I Li. < 9 I hi za slianje na siiu Edvard. Stuhl, ah (kombinacijah). Konoc 1. \\HH) jobilov^ l();$.5r,r> \H)Vw N K 12S,»:)».OOO zaviirovaliM' ^lavnice. Aktiva so zuašala K 30,5:{5.OOO. Preglede in pojasnila dopošilja na za- htovanje brezplačno in Iranko V vseh krajih, kjer ni zvcza še zastopana, po- stavijo se pod ugodnimi po«>oji PSF %2i»to|Hiiki. (ig. učilolj(iin, di-ž. in obč. nradnikom, trgov- cern ild., nudi se prilika za zdalen postranski za- služek. Natanko razlože- ne poiiudbe sprejema Direkcija na Dunaju I. Franc-Josipovo obrežje I. (v lastni hi.ši) (Ponatisek so ne plačuje.)