oglašajte v
Najstarejšemu
slovenskemu
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
__ LETO XXXI.
Novi grobovi
ZNIDARŠIC
^ Znidaršič.
stanoval Soproga I
mimi leti nf " . , p„j.. . • Doma je bil iz vasi
OPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ^
★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 1, 1948.
ŠTEVILKA (NUMBER) 42
bolnišnici poznani star 67 let. je na 1269 E. 170 St.
"lu je umrla pred sed-
^ef -
'eti.	Ameriko pred 45
ola 4.^ v društva Carni-1288 TM in kluba
Tukaj zapušča si-
hčer	August,
Sestro »' PoJG, tri vnuke,
^attl(
Mrs.
Angela Pugel v
kov. p' v in več sorodni-Popolrt!^^^' ^ vršil v torek fogrehn^	Želetovega
^52 St ^^voda na 458 E.
je popoldne ob 4:45 uri % dom"^^ Preminil na svoje-d. "})„i y Anthony Gornik, p. Bil ia 2 Gornik", star 44 let.
češka vlada bo izvedla velike agrarne reforme
Cerkev bo zgubila veleposestva,
toda vlada bo plačala odškodnino
PRAGA, 2. feb. — Češkoslovaški premier Klement Gottwald je danes obljubil, da bodo izvedene velike agrarne reforme, da pa ne bodo ustanovljeni tako zvani kolhozi (kolektivne marme), kakršni obstojajo v Rusiji. Gottwald in poljedelski mini-*	'
Je
-'JU	io stanoval je -
St,	vdovo, na 6219
bil v
^®^eland,	je
Preij . \ Oče Valentin je umrl
"ftater	Tukaj zapušča
^tik x„ ^^^Saret, rojeno Levit 3E t:
truka pri mestnem
ster Julius Duns sta objavila vladni načrt za agrarno reformo na velikem shodu kmetov, ki se je vršil na trgu Venceslava.
Program vsebuje deset točk. Med ostalimi predvideva, da se bo češkoslovaške kmete podprlo z dobički, ki jih delajo industrije in jim odobrilo velika posojila, da se jim omogoči mehanizirati njihove farme in domove.
Kmetom se je za jamčilo do 50 hektarjev zemlje
Včeraj je radio naznanil, da se bo v Pragi zbralo nad 130,000 kmetov. Toda število kmetov, ki j
Znižani davki, kot je naznanil Duris, bodo razbremenili okrog 70 odstotkov kmetov. Farmer-jem je nadalje obljubil penzijo na podlagi zakona o zavarovanju in domove za kmečke otroke.
Duris je izjavil, da bo program za agrarno reformo izveden do 28. oktobra in da je Rusija poslala 4,000 vagonov žita za sejanje.
Ameriški radio programi za Češko bodo podaljšani
Med ostalimi dogodki v zvezi s Češkoslovaško, ki je nedavno
br f	J
% sestf- ^ Rudolpha in Franka - ' Mrs. Rose Brezec in
"»2
Ml
'fS,
'?^^ijske
-^■•Duip oddelku. Pogreb Vo(j Trdinov pogrebni za-
^;7^vest 159 Štrancar iz 716 E.
iz domovine mu je umrl v Car, „ brat Frank štran-
80 prišli na trg, na katerem sta} prestala vladno krizo, je nazna-govorila Gottwald in Duris, jei^ilo premierja Gottwalda, da se bilo dosti manjše. Večinoma so {je število članov komunistične
kmetje ogledovali Prago in obiskovali trgovine. Toda na mnogih mestih so bili postavljeni
v
kt. Tam
sina	hčeri i
bb
'^al
tu v Ameriki.
zaiti ene-kj^r je
1^»	1909 do leta' 1919
^''0 AftiaT- Johna in se-O, Bavčar v Paines-N^tva «1. tudi ustanovitelj ^ Jipavski raj'^ št. 312 ^ sožalje'
>= sk.o
k
stranke zvišalo od 1,500,000 na 2,000,000.
Včeraj se je tudi prvič po kri-zvočniki, ki so po celi Pragi pre- zi javno pokazal zunanji mini-našali govora premierja in po- ster Jan Masaryk, ki je obdržal Ijedelskega ministra.	svojo pozicijo v novi vladi. Ma-
Gottwald je povabil kmete, saryk je zaradi hudega prehla-naj producirajo več hrane, da da moral ostati v postelji tebi Češkoslovaška lahko izpolni- i kom cele krize.
la svoj dveletni načrt za razvoj | (Radijske oddaje "Voice of industrije. Kmetom je tudi po-, America," kot je naznanil šef vedal, da se jim bo zajamčilo ^ za mednarodne radio oddaje dr-do 50 hektarjev zemlje (okrog 'žavnega oddelka Charles W.
kluba "Ljubljana" se nocoj ob 8.
želetovem pogreb J ^kaže ^58 E. 152 St., jo Čast umrlemu
v V	1
^ 1288	Camiola Tent
%)Q|
%
'^nos
prosi, da se po IX. pogreba polj iut * Znidaršič, ki d,	ob 1. uri
^Coliiv, pogrebnega zavo-
_ "'nwr»fx,q„
^oodu.
120 akrov). Pristavil pa je:
"Tisti, ki vam pravijo, da bomo imeli kolhoze (kolektivne farme po sovjetskem vzorcu), govorijo v imenu reakcije, katera želi, da med vami povzroči nemire."
Cerkve bodo za zemljo dobile odškodnino
Poljedelski minister Duris je naznanil, da se bo cerkvam odvzela zemlja, da pa bodo za to zemljo dobile odškodnino.
(Duris je rekel, da doslej obstoja okrog 8,000,000 hektarjev zemlje v velikih parcelah, da se bo razdelilo okrog 1,600,000 hektarjev in da ima država vkupno 40,000 hektarjev zemlje. Razkril je tudi, da je bilo premalo traktorjev na farmah, ker do leta 1945 jih je bilo le 6,000, da pa se bo v okviru dveletnega načrta to število zvišalo na 12,000.
. ^ineriška ambasada v Moskvi soglaša z ameriško politiko
Thayer, bodo zaradi nedavnih dogodkov v Češkoslovaški podaljšane od 45 minut na eno celo uro. Prvi podaljšani radio program bo oddajan danes ob 11. uri dopoldne).
Državni department obtožen potratnosti

č*'	ieo. — Anna
28
feb. — Anna-
je
da je pustila


ambasadi, ker b 5. ^n^eriško politiko
!>ovS<laJV Obenem pa je L (:1k f,, j pred 13 meseci opernega bari-35	Lapšina, ki
"i dovy, ^^ucar?) je stara a 12 Clairtona, Pa. ie ^''žavnega depart-loju. ° svo-jj ^ ^ obvestiti amba-k A '"esig^ poroki in takoj po-Svojega mo-
gledair°^
J,	je spoznala
v t""' I«"«', ko je članica
'	informacijskega
v k
"■aterem je sporo-
WASHINGTON, 28. feb.—Finančni odsek nižje kongresne zbornice je objavil obširno poročilo glede državnega oddelka, v katerem je rečeno, da je poslovanje tega vladnega oddelka "potratno in neučinkovito."
Člani odseka so obenem glasovali, da se apropriacija za državni oddelek zniža za 17 milijonov dolarjev na leto.
Poročilo tudi pravi, da se nahaja v oddelku, ki uposluje skupno okrog 20,000 uradnikov, preveč visoko plačanih "sekcij-skih načelnikov," katerih posli so često duplicirani, in da bi bil oddelek bolj učinkovit, ako bi se osobje znižalo.
Državni oddelek se tudi obtožuje, da ni bil dovolj buden pri
čila svojo resignacijo, je Miss Bučar, med ostalim izjavila:
"Tekom dobe, ki sem jo pre-	, , . . , .
bila v Rusiji, sem se seznanila z	iranju oso J a s s a isca r
mnogimi platmi sovjetskega	b'lo na-
stavljenih mnogo uradnikov,
življenja. Postalo mi je jasno, da mnogi Amerikanci niso dovolj seznanjeni z življenjem sovjetskega ljudstva in da je premalo stvarnega razumevanja za njihova stremljenja in ideale.
"Vse prepogosto se nahajamo pod vplivom reakcionarnih posameznikov, ki si na vse načine trudijo, da bi ustvarili nesoglasje in nerazumevanje med ameriškim in sovjetskim ljudstvom.
"Zavedajoč se, da je politika ambasade naperjena proti temu ljudstvu, smatram nadaljno delo v ambasadi za nespravljivo z mojimi sedanjimi nazori, zato sem se odločila zapustiti ambasado in ostati v Rusiji."
dasiravno bi se bilo z lahkoto ugotovilo, da niso popolnoma zanesljivi.
NEMŠKI ODVETNIKI PROSIJO MILOSTI ZA NACIJE
NUERNBERG, 28. feb. — Nemški odvetniki so naslovili na predsednika Trumana apel, naj se zdjamči pošteno obravnavo Nemcem, ki bodo prišli pred ameriško vojaško sodnijo za vojne zločine.
Vsvojem apelu se nemški odvetniki sklicujejo na nedavno izjavo ameriškega sodnika Wen-nerstruma, ki je napadel te obravnave.
ANGLEŠKI LABORITI SKLICALI KONFERENCO EVROP. SOCIALISTOV
LONDON, 28. feb. — Snočl je angleška Labor Party sklicala konferenco socialistov iz 13 evropskih držav, ki bo ražmotrivala Marshallov načrt za obnova Evrope.
Konferenca se bo vršila v angleškem mestu Selsden v dnevih 21. in 22. marca.
V spomenici, ki obsega 3,000 besed, je rečeno, da bo Rusija "prej ali slej morala sprejeti ameriški program za pomoč v Evropi," bodisi, če bo pri njem sodelovala ali ne.
Zveza ruskih unij je pristala, da se udeleži diskusije glede Marshallbvega načrta, očividno z namenom, da prepreči razkol v Svetovni federaciji strokovnih unij. Ruske unije pa so dale razumeti, da bodo Mar-shallovemu načrtu nasprotovale.
Neki visok britski vir je v zvezi z rusko akcijo izjavil, da sovjetska vlada morda upa, da bo Svetovno federacijo strokovnih unij izrabila "kot forum za svojo propagando."
Wallace pojasnil plan o kapitalizmu
WILLMAR, Minn., 28. feb.— Predsedniški kandidat Henry A. Wallace je danes pojasnil, kaj misli pod označbo "progresivni kapitalizem."
Rekel je, da pod tem misli na načrtno industrijo pod kontrolo vlade in da bi bil zato, da se podržavi osnovne industrije, ki niso zadostne. Ako bi se uporabilo davčno moč, Wallace veru-ruje, da bi se lahko preprečilo krize v kapitalizmu.
Wallace je govoril v mestnem avditoriju, kjer se je shod vršil kljub snežni nevihti, ki je blokirala mnoige ceste v tem področju.
Demokratsko in republikansko stranko je označil za stranki, ki se "nahajata pod kontrolo reakcionarnega kapitalizma." Za svojo stranko pa je ponovno poudaril, da je stranka miru.
Wallace je izjavil, da bi njegov načrt za stabilizacijo produkcije v dežele rešil velik del farmerskih problemov z zagotavljanjem dobrih mezd in kupne moči. Priporočil je, da se ohrani Commodity Credit Corp. in lokalne poljedelske kontrolne odbore, ki bi se morali prepra-viti za poljedelsko hiperproduk-cijo, ki se bo kmalu pojavila.
Finska bo verjetno sklenila prijateljski pakt z Rusijo
M02, KI IMA APETIT!
LOS ANGELES, 27. feb.— Neka tukajšnja velika restavrar cija, kjer si gostje, sami strežejo (cafeteria), je odkrila moža z najboljšim apetitom v tem mestu. Oglašala je namreč, da bodo gostje, ki jo obiščejo, danes dobili vso hrano, ki jo morejo po-užiti, ako plačajo 50 centov. Neki dobro oblečeni moški srednjih let se je izredne prilike resnično poslužil. Od poldneva pa do 9. ure zvečer je namreč obiskal ' restavracijo nič manj kot 18-krat in použil jedila, ki bi ga bila drugače stala $30.
Domače vesti
Voznik se javil
V petek je bilo poročano, da je voznik, ki je povozil rojaka John Zajca, zbežal po nesreči, kot pa se nam sedaj poroča, se je ta takoj javil policiji.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Andy Božič iz 23106 Nicholas Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo.
Redna seja
Jutri večer ob osmih se vrši seja podr. št. 14 SŽZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu.
Dram. drušivo "Ivan Cankar"
Članstvo dramskega društva "Ivan Cankar" se opozarja, da se bo jutri večer ob osmih vršila seja na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ker bo veliko važnih stvari za rešiti in za ukrepati o prihodnji priredbi, se prosi polnoštevilne udeležbe.
Štetje prodajnih znamk
Jutri večer se bo štelo prodajne znamke (Sales Tax Stamps) v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vsi, ki o obljubili pomagati pri štetju, kot tudi oni, ki imajo shranjene prodajne znamke, so prošeni, da pridejo jutri večer v SDD. Kot znano se te znamke vnovči v prid omoči otrebnim v domovini.
Načrt za poglobitev reke St. Lawrence bil pogažen v senatu
Pozdravi '
Pozdrave iz Mexico City, kjer so obiskali Slovence, pošiljajo Mr. in Mrs. Anton Ogrin, Mr. in Mrs. Joe Telich, Mr. in Mrs. A. Paulin ter Mr. in' Mrs. Jerney Baraga.
WASHINGTON, 28. feb.— Senatna zbornica je za praktične svrhe ubila zakonski načrt, po katerem bi se skupno s Kanado, ki je projekt že odobrila, poglobila struga reke St. Lawrence, tako da bi bila mesta ob Velikih jezerih dostopna za oceansko plovbo.
Predlog, s katerim je načrt vrnjen odseku "v svrho nadaljnjega proučevanja," kar po-pomeni, da bo vsaj za eno leto ali več ostal "pokopan," je bil sprejet s presenetljivo visoko večino 57 glasov proti 30. Zanj je glasovalo 32 republikancev, katerim se je pridružilo 25 demokratov, večinoma članov južnega bloka.
Proti je glasovalo 15 demokratov in 15 republikancev.
Oba ohijska senatorja, republikanca Taft in Bricker, sta glasovala proti ostro kontroverzne-mu načrtu, ki je predvideval med ostalim tudi zgradnjo velikih hidroelektričnih central kot del projekta.
Taft sicer v zbornici ni govoril proti načrtu, ampak izjava, katero je podal proti njemu pred par tedni, je bila odločilne važnosti za rezultat, ki se je pokazal pri glasovanju. Predno je Taft izjavil, da je proti projektu, so bili njegovi zagovorniki trdno uverjeni, da bodo dobili večino.
Predvideva se, da bo prišlo do sprememb v finski vladi
Finski* predsednik uživa zaupanje Stalina
Finski predsednik Paasikivi, ki je star 78 let, uživa polno zaupanje sovjetskega premierja Stalina in sicer zaradi njegove udeležbe pri pogajanjih, ki so se vršila v Moskvi leta 1941 in 1944. Njegova pozicija je v Finski tako močna, da se mu nihče ne zoperstavlja. To je prišlo posebno do izraza ob priliki volitev leta 1945, ko je v posebni proklamaciji izjavil, da morajo proti-ruski kandidati zginiti z glasovnic. To se je tudi zgodilo.
Na splošno so v Finski prestolnici prepričani, da se ne more preprečiti pakta z Rusijo. Za dober znak se smatra, ker so Rusi pripravljeni, da pridejo v
Helsinki na pogajanja.
*
Predsednik parlamenta predvideva spremembe v vladi
STOCKHOLM, 29. feb.—Predsednik finskega parlamenta K. A. Fagerholm, je danes izjavil, da utegne priti do sprememb v vladi v zvezi z nedavnimi dogodki v Finski.
"Mi ne želimo, da bi v sovjetskih predlogih bile kakšne overture dogodkov, ki se vršijo v nekaterih državah, ki imajo tesne sporazume s Sovjetsko zvezo. Toda spremembe v vladi so nujno potrebne vsled posledic tistega, kar se je zgodilo," je izjavil Fagerholm.
Napad na žensko
V petek zvečer je bila napadena v bližini svojega doma na 982 Ida Ave. 44-letna Mrs. Stella Kalamasz, ko se je vračala z dela v tovarniški restavraciji pri White Motor Co. Ne ki samcati bandit jo je začel biti po glavi, ko mu je poveda-1 la, da nima denarja. Bila je najdena v nezavesti in prepeljana v Mt. Sinai bolnišnico.
Tajna pogodba s Kitajsko odkrita
HELSINKI, FINSKA, 1. marca, — Dobro obveščeni krogi pravijo, da je finski predsednik Juho Paasikivi pripravljen podpisati prijateljski pakt, ki ga je preteklo soboto ponudil Finski sovjetski premier Stalin.
Stalin je svojo ponudbo na-*---
slovil v posebnem pismu finskemu predsedniku in poudaril, da bi takšen pakt predvideval medsebojno pomoč za slučaj ponovitve agresije s strani Nemčije.
V svojem pismu je Stalin izjavil, da je verjetno tudi Finska zainteresirana v takšni pakt kot ga ima Rusija z Madžarsko in Romunijo, ker da sta obe deželi, Rusija in Finska, veliko trpeli zaradi nemške agresije.
"Midva bova odgovorna pred našimi ljudstvi, ako bova dovolila, da se takšne agresije ponovi," je pisal Stalin finskemu predsedniku.
WASHINGTON, 28. feb. — Vlada je danes odkrila, da je bil že pred dolgo časa s Kitajsko sklenjena tajna pogodba, glasom katere so se Zedinjene države obvezale, da preskrbijo vladi gen. Čiang Kajšeka 1,071 letal, vključivši težke bombnike in bojna letala.
Odkrilo se je obenem, da se je nacionalistični vladi, ki je v civilni vojni s komunistično armado, že poslalo 936 raznih vojaških letal. Nadaljnih 135 letal pa se bo poslalo Kitajski v bližnji bodočnosti, med katerimi se bo nahajalo 27 težkih bombnikov, 42 velikih bojnih letal in tri transportna letala.
"olcg i o-. Jfu bu kitajskim nacionalistom v kratkem poslalo raznega letalskega materiala v vrednosti 17 milijonov dolarjev.
Po sporazumu, ki je bil sklenjen še pred koncem vojne, je Amerika obljubila preskrbeti Kitajski letalsko silo enake velikosti kot jo posedajo take evropske države kot so Španija, Jugoslavija in Turčija.
Kitajski general usmrčen radi nezadostnega odpora
NANKING, 28. feb.— Kitajska vlada je danes naznanila, da je bil ustreljen neki nacionalistični general, ker je brez boja prepustil neko važno letalsko polje v bližini Mukdena, nakar so ga okupirali komunisti.
Ustreljeni je v poročilu označen kot general Wen Li.
De Gasperi odprl volilno kampanjo
Sestanek uradnikov
Nocoj ob osmih se vrši važen sestanek v Slov. del. domu na Waterloo Rd., na katerega se vabi vse predsednike, tajnike in blagajnike društev SNPJ, k i zborujejo v Slov. domu na Holmes Ave. in Slov. del. domu na Waterloo Rd. ter glavne urad-I nike v tem okrožju.
RIM, 29. feb. — Italijanski premier Alcide de Gasperi je na shodu 20,000 članov katoliške demokratske stranke odprl volilno kampanjo z izjavo, da se pri prihodnjih splošnih volitvah v aprilu mora poraziti komuniste, ker da v nasprotnem slučaju "mi ne bomo več volili v Italiji."
De Gasparijev govor je bil eden njegovih najbolj ostrih napadov na komuniste. Toda govor ni bil oddajan potom radia, ker je par ur pred tem odšlo na stavko 3,000 radio-tehnikov, ki zahtevajo, da se jim za vsakih 12 mesecev plača 14-mesečno plačo.
De Gasperi je napadel komuniste posebno v zvezi s "akcijskimi oddelki," ki jih ustanavljajo širom Italije. Rekel je, da so ti "akcijski oddelki" podobni tistim, ki so podprli "puč v Češkoslovaški."
"Dogodki v češkoslovaški nam potrjujejo nevarnost, katere se bojimo", je rekel de Gasperi.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
1. marca,
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto)--
Foi Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
1^104
STARA GRŠKA POVEST
Pretekli teden je državni tajnik Marshall zahteval nadaljnih $275,000,000 za vojaško pomoč Grčiji in Turčiji. Njegova zahteva ni bila nepričakovana, saj je že pred tem predsednik Truman v svojem poročilu kongresu dal vedeti, da dosedanja pomoč v okviru Trumanove doktrine ni popolnoma nič zalega in da se Grčija nahaja v ekonomskem in vojaškem pogledu v še hujšem položaju kot pa je'bila pred enim letom. Ekonomska obnova Grčije je popolnoma pozablejna, borbe za uničenje proti-monarhističnih Grkov pa še vedno niso končane.
V okviru Trumanove doktrine se je odobrilo vsoto $300,000,000, ki je večinoma bila uporabljena za vojaške namene. Ta vsota je že šla in rezultati so, kot sam državni oddelek priznava, da gerilci danes kontrolirajo okrog 80 odstotkov Grčije, odnosno vse ozemlje nad višino 1,000 čevljev (Grčija je pretežno gorovita dežela). Seveda je to poročilo državnega oddelka v nasprotju s poročili, ki jih ^objavlja ameriški tisk. Ameriški tisk je vedno poročal o osamljenih "bandah" gerilcev, ki se večinoma držijo v severni Grčiji, pri mejah Albanije, Jugoslavije in Bolgarije. Dejstvo pa je, da grški gerilci držijo pod svojo kontrolo tudi dober del južne Grčije.
Ko je Truman naznanil svojo dokttrino, je trdil, da bo ameriška pomoč uporabljena, da se v Grčiji podpre "stvar demokracije." Toda odkar so Angleži vsilili grškemu ljudstvu monarhijo, v Grčiji sploh ni govora o kakšni demokraciji. Režim, ki je bil vsiljen grškemu ljudstvu in večkrat na zahtevo ameriških pomožnih misij reorganiziran, je tipičen režim monarho-fasistične diktature, ki z resnično demokracijo nima nobenih zvez.
TaKo se danes Grčija nahaja v istem položaju kot je bila pred enim letom in celo v nekih ozirih v slabšem. Državni oddelek ne zanika tega dejstva. Toda obenem vztraja pri svojem: da je treba pod vsako ceno nadalje pobijati "komunistično nevarnost," danes ne samo zaradi same Grčije in usode grške "demokracije," ampak tudi zaradi samega "prestiža" Amerike.
Jasno je, da se Zedinjene države nahajajo v Grčiji v veliki zagati, da so od Anglije sprejele v dedščino zelo nehvaležno nalogo, ki ji vsaj doslej niso bile kos.
Kot pri vseh perečih vprašanjih, tikajočih se miru in progresa ne verujemo, da je vprašanje Grčije izključno vprašanje Amerike, ampak vprašanje organizacije Združenih narodov, ki je edina sposobna, da pravilno reši ta problem. Ne potom podaljšanja civilne vojne ali pa podpiranja monarho-fašističnega režima, ampak potom resnično svobodnih volitev, pri katerih bi tudi proti fašistični Grki imeli pravico izraziti svojo voljo.
Doklor pa se bodo Zedinjene države odprto vmešavale v notranje zadeve Grčije in nudile vojaško pomoč monarho-j fašističnem režimu v Grčiji ne bo miru. Kot ni zalego' $300,000,000 tako ne bo niti nadaljnih $270,000,000, ker to^ vprašanje se ne da urediti s topovi in letali, ampak edino | z resnično demokracijo na delu in v stvarnosti.
Dušan Željeznov
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI
Narodna in univerzitetnai knjižnica predstavlja danes s; svojimi skoraj pol milijona ure-1 jenimi in z okoli 200,000 še ne-j urejenimi knjigami žarišče slo-| venske kulture in ponos sloven-j skega naroda. Pred in med vojno je bila obsojena na bedno ži-votarenje, danes pa lahko ob široki podpori novih ljudskih ob-| lasti diha svobodno in živi bolj j razprostrano, saj ji ni treba šte-| d iti ne denarja in ne sredstev. Naša vlada je lansko leto j nudila knjižnici nič manj kot tri milijone dinarjev podpore, ta-j ko da je knjižnica že letos, 8.1 februarja, na Prešernov praz-j nik, lahko odprla na novo veli-;
ko čitalnico, ki jo je uničila le-
ta 1944 letalska nesieča. Nova čitalnica je danes lepša in svetlejša, prazne police v njej so spet napolnjene s 50,000 knjigami, ki so v glavnem priročniki, slovarji, enciklopedije itd., skratka, knjige, ki so stalno pri roki in potrebne za študij. Obisk čitalnice se je posebno v zadnjem mesecu zelo povečal in je čitalniška dvorana s svojimi 160 sedeži že skoraj premajhna. Na dan obišče čitalnico od 500 do 600 bralcev. S 1. decembrom je čitalnica odprta' vsak dan neprenehoma od 8. i zjutraj do 10. zvečer, kar omo- i goča mnogim ljudem, da se lah-! ko po svoji službi posvetijo štu- j diju in izobrazbi.	t
Če še pogledamo na kratko denarno bilanco letošnjega leta, ugotovimo, da je bilo izdanih 581,000 din za redne kredite in 400,000 dinarjev investicij, vse to brez plač uradnikov in nameščencev.
Tudi dotok novih, dolžnost-nih knjig je kar lep; statistika nam pokaže, da je knjižnica do 1. decembra prejela 11,033 obveznih enot, od teh 2,988 iz naše republike, 8,035 pa iz ostalih republik. Nasprotno pa je knjižnica razposlala letos ostalim republiškim knjižnicam precejšnje število naših knjig. Živahne inozemstvom, tako menja izvode z moskovsko in leningrajsko knjižnico, praško in plovdivsko, z ostalimi slovanskimi knjižnicami pa se vezi pripravljajo.
Nekaj iz zgodovine narodne in vseučiliščne knjižnice
Začetki naše današnje narodne in univerzitetne knjižnice segajo v letu 1774, ko je državna uprava prevzela biblioteko ukinjenega jezuitskega reda. Leta 1791 je postala knjižnica licej-ska, ker je postala knjižnica gimnazije, ki se je takrat imenovala licej. Kmalu nato, je dobila pravico prejemati brezplačno vsak tisk, ki je izšel na Kranjskem. V dobi francoske okupacije je služila kot vseu-čiliščna knjižnica, kasneje je bila spet licejska, dokler ni 1850 leta postala državna in dobila naziv "študijska", po prvi svetovni vojni pa spet državna. Leta 1938 je postala vseu-čiliščna.
Do okupacije se je knjižnica nahajala v tesnih, temnih in neprimernih prostorih gimnazije na Poljanah, 1941 leta pa se je preselila v novo, zračno in prav zanjo pripravljeno poslopje v Vegovi ulici, ki so ga zgradili tik pred vojno po osnutkih ing. arh. Plečnika. Dasi je zgradba sama velika in prostorna, postala v teh dneh za knjižnico že kar pretesna — vsakdanji dotok novih knjig — na dan povprečno tisoč knjig — ustanavljanje novih oddelkov na eni, gostovanje filozofske fakultete s svojimi seminarji in predavalnicami na drugi strani, zahtevata čim hitrejšo rešitev potrebnih prostorov.
Pot knjige do knjižne police
Sleherno knjigo, časopis, letak in podobno, ki se tiska na ozemlju naše republike, morajo tiskarne takoj po iztisku z zakonsko odredbo poslati Narodni in univerzitetni knjižnici v 22 dolžnostnih izvodih. Dva izvoda pridrži knjižnica zase, okrajnim študijskim knjižnicam v Mariboru, Celju in Novem mestu pošlje vsaki po en izvod, po dva pa vsen: centralnim knjižnicam naših ljudskih republik.
Knjiga, ki je na novo izšla, gre najprej v akcesijo, kjer dobi tekočo številko, tako imenovani "numerus currens". Iz ak-cesije mora knjiga v oddelek "matični katalog", kjer jo podrobno zabeležijo. Knjigo nato zabeležijo še v čitalniški stvarni in imenski katalog, ji odrede svoje mesto in šele takrat je lahko na razpolago ljudem. Periodiko zbirajo po posameznih številkah in, ko je letnik zaključen, jo vežejo ter katalo-gizirajo. Princip katalogizacije in prav za prav enak katalogizaciji v vseh velikih evropskih knjižnicah. Osnova je "numerus currueus", tekoča številka, ki jo knjiga prejme ob prihodu brez ozira na njeno vsebino, jezik in podobno.
Rokopisni oddelek
Pa napravimo kratek sprehod po posameznih oddelkih. Gotovo najzanimivejši, pa tudi najdragocenejši je rokopisni oddelek, ki ga vodi prof. Cspan. Osnovno gradivo rokopisnega oddelka tvorijo knjižnice iz samostana Stične in Bistre, pravo osnovo rokopisnemu oddelku pa je postavil šele dr. Avgust Pirjeveo (umrl je med okupacijo v internaciji), ki je uvedel
znanstveno katalogizacijo in začel tudi z zbiranjem rokopisov, korespondence ind. slovenskih književnikov od srede preteklega stoletja.
Najstarejša knjiga naše knjižnice je intinski kodeks iz 9. stoletja, pisan na roko v krasni karolinški minuskuli. Dalje imamo celo vrsto inkunabul na pergamentu, znameniti stiški rokopis, iz Kopitarjeve ostaline codex suprasliensis, katerega zadnji, obširnejši del je pri nas, začetek je v Leningradu, sredina kodeksa pa mora biti v Varšavi, če ni med to vojno propa-nica v Kopitarjevi rokopisni ostalini rokopis celotnega kodeksa, ki ga je Kopitar lastnoročno prepisal. Dalje so tu Prešernovi- rokopisi, znamenita Levčeva mapa, Korytkov zbornik, C o f o v a , Cimpermanova, Levstikova, dr. Prijateljeva in Cankarjeva ostalina.
Od tiska imamo tu prvo tiskano slovensko besedo v nemškem puntarskem proglasu iz leta 1515, Dalmatinovo Biblijo, v katero je zapisal Dalmatin lastnoročno nekaj vrstic in je to dosegel edini znani Dalmatinov rokopis, tu so Baharičeve "Arcticae horulae" (Zimske urice) v Zoisovem patentu, tako imenovanem "oltarčku". Prešernov "Krst pri Savici", vezan skupaj s "Kranjsko Cbelico" in edini primerek slovarja Alasia de Somaripe iz leta 1607, ki ga je Kopitar slučajno kupil v an-tikvarni r-a Dunaju.
Vsi ti naši kulturno-zgodovin-ski spomeniki so varno shranjeni v železnih tresorih pred prahom, svetlobo i. pd., da bi jih ne uničil čas.
Oddelek narodno-osvobodilne-ga tiska
Kot nam je na eni strani rokopisni oddelek znanilec in temelj naše kulturne in politične zgodovine preteklosti, tako je leta 1945 na novo ustanovljeni oddelek narodno-osvobodilnega tiska znanilec in temelj naše nedavne herojske dobe, ki jo moramo prav tako dokumentarno ohraniti bodočim pokolje-njem.
Material za ta oddelek so pričeli zbirati na skrivaj že jeseni leta 1941, takoj po ustanovitvi O.F. zato so danes zastopani v tem oddelku skoraj kompletni ljubljanski tiski. Že pred vojno so zbrali v tako imenovani "črni škatli" ilegalni material, kot "Slovenskega poročevalca" z leta 1938 in 1940. Tu najdemo skoraj kompletnega ljubljanskega poročevalca" (manjka samo ena številka), ljubljansko izdajo "Ljudske pravice" in "Dela". Zunanji material med okupacijo ni prihajal, šele po osvoboditvi je oddelek prejel od Tiskovnega urada 15 zabojev zunanjega tiska, med katerim pa je bilo Knjiga v knjigi. Znameniti "Zoisov oitarček", v katerem so shranjene Bohoričeve "Zimske urice" iz leta 1584. tudi preeejšnje število duplika-I tov. S sortiranjem narodno-I osvobodilnega tiska so pričeli Ž3 leta 1945 in imajo danes ka-I talogiziranih po novem načinu še nad 1000 enot. Oddelek hra-{ni tudi belogardistični tisk, letake z Gorenjskega, okupatorske letake in proglase (nemške in italijanske).
Od zunanjih partizanskih tiskov najdemo tu redke koroške tiske, veliko je primorskega tiska, manj štajerskega, več belokranjskega, roškega tiska itd. Dalje najdemo tu veliko število brušur, od vojaških publikacij do književnih in umetniških (Pirnat, Mihelič, Klemenčič), razne politične brošure, okrožnice, pozive in letake.
Verjetno se bo oddelek narodno-osvobodilnega tiska združil z Znanstvenim »institutom. Dujplikate narodno-osvobodilnega tiska pa pošilja oddelek v Moskvo in Prago.
Bibliografski in Tnfor-inatjvni oddelek
fije. Tako ima oddelek za tisk pripravljeno bibliografijo slovenskega tiska od osvoboditve do konca leta 1947, ki bo predvideno izšla marca 1948 pri naši Akademiji znanosti in umetnosti. Pripravljena je tudi bibliografija slovenskega tiska od leta 1913 do leta 1945. Pripravlja se tudi bibliografija o Prešernu.
V tem oddelku najdeš tudi kartoteko pomembnejših člankov, ki so izšli po našem dnevnem časopisju in po revijah od osvoboditve naprej. Pripravljajo pa tudi kartoteko člankov in
razprav izpred vojne.
#
Knjižnica ima tudi svojo lastno knjigoveznico, kjer so pred kratkim dobili tudi novi prešni stroj, ki so ga izdelali na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Po novem letu nameravajo odpreti še nov oddelek: grafični in kartografski oddelek, kjer bodo zbirali grafike in plakate, osmrtnice itd. pomembnih ljudi, fotografije in druge reprodukcije, pokrajinske in podobne razglednice, atlante, zemljevide in načrte. V soboto, 20. jan. so odprli časopisno čitalnico, ki je pod , veliko čitalnico, kjer s o končno javnosti dostopni tudi vsi časopisi in ostala periodika.
Knjižnici pa manjka še fotografski oddelek, da bi lahko s prefotografiranjem unikatov in rokopisov naše dragocenosti bile na ta način dostopne širši javnosti. Vse te pomankljivosti bo knjižnica gotovo v kratkem prebrodila, saj ima na eni strani vso podporo naših ljudskih oblasti, na drugi strani pa sta tudi vestno zanimanje in trud njenega upravnika dr. Mirka Rupla porok za procvit naše centralne knjižnice, ki nam je vsem pri srcu.
TRUMAN PODPISAL ZAKON ZA RENTNO KONTROLO
KEY WEST, Fla., 27. feb.— Predsednik Truman, ki se mudi tukaj na počitnicah, je danes podpisal zakon za začasno podaljšanje rentne kontrole do 1. aprila.
MNOGO AVTOMOBILISTOV ZASNEŽENIH V MINNESOTI
CLOUQUET, Minn., 28. feb. — Na neki podeželski cesti štiri milje severno od tukaj je snoči vsled velikega snežnega viharja obtičalo v snegu kakih 150 avtomobilov z okoli 700 osebami in dva šolska busa. V pet čevljev visokem in 200 čevljev dolgem snežnem zametu sta obtičala tudi dva snežna pluga.
BOGOSLOVEC ARETIRAN KOT PONAREJEVALEC
LOS ANGELES, 28. feb. — Policija je danes aretirala nekega dijaka bogoslovja radi po-narejevanja čekov. Rekel je, da je denar potreboval, da je mogel nadaljevati s študijami.
19 KOREJCEV UBITIH
SEOUL, Koreja, 28. feb. — Ameriške oblasti poročajo, da je bilo v napadih na policijske postojanke v južni Koreji, ki se nahaja pod ameriško okupacijo, ubitih 19 Korejcev. Poročilo pravi, da so te napade "inspiri-rali komunisti, ki hočejo, da bi ameriška komisija z a Korejo zapustila deželo."
ŠKRAT
Girard, Kans. — Po šestmesečni bolezni je 17. februarja umrl Frank Pistotnik, star 70 let, doma iz Blagovce, član SNPJ. Zapušča ženo, tri sinove in več drugih sorodnikov.
Grof Leon, sin Napoleona I. in Eleonore Denuelove, ki se je ! rodil leta 1813, je umrl 1881 po ' silno razsipnem življenju tako I obubožan, da je nekoč prodal neki služkinji svoj žepni nož, da ! bi si mogel kupiti tobaka.
žuželke zavzemajo dve tretjini vsega živalskega sveta. Do-
Glavna naloga tega oddelka slej so znanstveno obdelali že je sestava slovenske bibliogra-' 384,000 vrst žuželk.
Modri psi
V nedeljo zvečer je sedelo pri Hanžiču več lovcev, ki so se menili o tem in onem. Kakor je že pri lovcih navada, so hvalili tudi svoje pse. Nekaj teh "pasjih modrosti", kakor sem jih tedaj slišal, naj vam zapišem!
1
Lužarjev ePter je pripovedoval tole dogodbico: "Znano je, da psi silno dobro vohajo, a tako dobro kakor moj pes menda ne voha nobeden na svetu. Le poslušajte! Bili smo nedavno na ptičjem lovu! Tri ure smo se že plazili in lazili, a dobili nismo nobene jerebice, sloke ali kaj takega. Kar obstoji moj Bolho-ber, češ, da je nekaj ovohal. Napnemo peteline ter se pripravimo za strel; a zastonj! Nobene ptice ali druge živali ni bilo videti. Pes pa je stal Š3 vedno mirno ter migal z repom-Skoro pa je začel na vso moč kopati pri leskovem grmu. Opazovali Smo ga še nekaj časa mirno, patem pa smo se mu oprezno približali. Pes koplje in koplje in že izkoplje precejšnjo jamo. Radovedni čakamo in gledamo, kaj bo izkopal. Zdajci se prikaže v jami nova porcelanasta pipa. Komaj jo pes ugleda, jo popade ter prinese meni. Začuden jo pogledam, in kaj mislite, kaj je bilo na njej posebnega? — Jerebica je bila naslikana na njej in to je pes ovohal globoko v zemlji. Vidite, tu imam še danes to pipi-co!"
2
Komaj je ta izgovoril, že se je oglasil Pesanov Nandek: "Ne bom grajal drugih psov, pa moja psa, Perun in Muha, sta vendar še bolj prebrisana. Posedata na mehki zofi, zato sem ju nekega dne prav pošteno nate-pel..
Drugega dne me dolgo ni bilo domov, in psa sta se zopet valjala po zofi prav po domače. Ko me zaslišita v veži, skočita hitro na tla in mi prideta naproti, ko stopim v sobo. Precej zaslutim, kaj se je zgodilo; potipljem zofo ter najdem, da je še topla. Vzamem palico ter ju zapet namlatim.
Ko pridem tretji dan nenadoma domov, stojita Perun in Muha pred zofo in na vso moč pihata na njo, da jo ohladita, preden bi jo jaz potipal. — Tako premeten ni vsak."
3
Zk njih se oglasi Balantov Jože ter takole pohvali svojega Pazija:: "Svojemu Paziju sem dajal vsak dan po dva novčiča, da si je šel k peku po žemljo za zajtrk. Ker si nekaj dni ni prinesel žemlje, sem opazoval, kam spravlja denar. A glejte! Peti dan sem ga videl, kako je korakal od. mesarja s klobaso v gobcu. Uboga živalca si je pet dni shranjevala one novce, da si je kupila klobaso za deset novčičev!"
4
Tudi Repnikov Blaž ni mogel zaostati, ampak je v čast svojega Groma povedal tole:
"Mojega Groma je, kakor znano, lanjsko peto povozil avtomobil ter ga močno poškodoval. Ker vozi skozi^aš trg mnogo avtomobilov, nismo vedeli, kateri je bil, ter nismo mogli nikogar tožiti. A čujte, kaj se zgodi!
Pri moji pisalni mizi imam skladni koledar, s katerega vsak dan odtrgam datum. Tako pridem tudi do 24. istega meseca. Komaj Grom ugleda to številko, stopi })red mizo in začne renčati in lajati, da smo ga tomaj ukrotili. Premišljal
sem, kaj to pomeni. se domislim > Kaj ko bi bik ' številka avtomobila, ki je zil psa ? Grem k orožni vprašat in tamkaj izvem, številko '24' avtomobil tvorničarja, ki se prav ma vozi skozi naš trg.
Pozvali so na sodišče, in je priznal svoj pregrešek. nisva hudobna ,sva se P"''" g mirnim potom. Krom je tri klobase, jaz pa 20 kron zdravljenje. Vidite, kakšen s min ima moj Grom'."
7
Ko je zaslišala mati rica o vseh teh lepih svojstvih, se je oglasila ona za pečjo ter rekla: pametne pse imate, ne ^ dejala! A mojega prekosi nobeden! On zanke, če mi pri pletenju ra pade z igle!"	,
Nato so vsi umolknili-v „ ter
je poravnal svoj racun šel.
*
Dobro pozna
Učitelj: "Povej mi v njem času stavek 'On pij® '
Učenec: "On bo pijan!
za
Plačila za modrost
Kmet je imel dijaka,
rega je izdal že veliko Nazadnje je želel zvedeti, ko se je sin naučil. Ta ni hotel nič pokazati. ^ prinese mati tri jajca na ^ Sedaj je hotel sin pokaza jo učenost, zato je deja ^ glejte, oče! Pokazati ^ čem, da je tukaj pet 3^^ ^
skledi, dasi vidite s a m®
0
sta ,et!'
Kjer so namreč tri, tam di dve; tri in dve pa je
Oče se močno začudi mu umu svojega sina ter ^ "Res to si dobro napravi ■ ^ si bomo vsaj lahko raz e^^ jajca! Jaz vzamem od .f ki so v skledi, dve, eno bo mater. Ti pa vzemi oni še ostaneta!"

K&ko se išče posojilo.
Prvi dijak: "Prijatelj! ^ trebuješ denarja? Le povej, nič sc ne sramuj- ^
Drugi dijak:
denarja imam sedaj
Prvi dijak: "Bodi tor® prijazen in posodi kron."
V reki James v odkrili ribo, ki ji manjka ^ ni mehur, kar je prav ^ pf normiteta kakor ptica ruti. Riba potrebuje ^ mehur, da se lahko drzi tudi kadar ne premika P ^ Edino na ta način si .jjg, tudi od časa do časa	P
Riba, ki so jo zdaj o plavalnega mehurja tu go ne potrebuje, ker ži^^ rečnih grzicah, kjer je ga v vodi vobče nemog"*^
hoče ta riba počiti, si ^ K"'" iskati zavetja in opore menjem in skalami,
more odnesti. Zaradi valnega mehurja tudi t*
se trdno zagozdi, da J® pi °	teg® :
ne P"
buje in tako ji je ta, za ko značilni organ počas*
Prazgodovinski člo'^® t silno razumel na obde ga. V oblekah prazgod®^. g;# človeških trupel so j# popravila in krpanja,
la čast še vsaki današnji
dinji-
"Norimberški lijak knjižnica ,ki je izšla
in je vsebovala navo
dila.
voeuuvuia iiav^--se V Šestih urah naU^^ škega pesnikovanja nja."
Prvo evropsko ka'^^'^^gj^ otvorili 1652 v London'^'^^ v Nemčijo uvedel oK gg) 1680 holandski zdravni koe, ki je v nekem nem spisu svetoval jhH ''
100 do 200 čaš čaja na I	-:——- jgi
I V "Enakopravnosti g
j vedno sveže dnevne godkih po svetu in
1.
'»area, 1948.
enakopravnost
STRAN 3
Ton
6 Čufar:
Marko
va vožnja
bajta je slonela na em robu nad razrito grapo, zaduhlih prostorih je st-af" otrok, Marko je pa ^^jto in prislužkova je d potoka pod sabo. Bi: trezne'-	^ veliko.
M	PovehJ jo je
Ua. zamišljeno gledal
ea ic	zamaknjenosti
žena. Skoro nebo-ipoen	v hrbtu malce
je privlekla izza baj-dndja m aeiKtavul moža	je vprašala
P^°ti njej in
Zen kameni.
"jala-^ izdihnila in zagodr-
Wno
še sam ne veš. ža-Ijui .	samo ne premiš-
m pogle^^ "f Pojck v trg delom. Kar najdeš J*= Ko nič.
M	hodim, pa vse-
Zavrnil ' inirno, a trpko
"^^edi, ga je ne bo -v • Takole : da	lačni,
ter bogate zaloge najrazličnej šega blaga po predalih in poli cah.
Ko ga je mlada, od moke za prašena prodajalka povprašala kaj žgli, ji je povedal, da prav za prav sam prodaja. Ni ji po vedal, kaj, le za gospoda je po vprašal. Zvedel je, da ima go spod razgovore z nekimi trgov skimi potniki, a mora kmalu priti.
Stri
'Je nič več ne upam. J«, če vj tudi vsi. In zima Sfe ® tako naprej kakor . ' oino kar pod snegom ® stopi kam

E>eli
in kaj
Mbito 6 Najdem, to je kar ' - ^ tiste -

ki so do zdaj
%,	na cesto. Mi-
^"^edati ' treba na dolgo do-
le
ftiorai^'^y^^ to vem, živeti pa ^ako
kako, Neža? To mi bi	drva mi
. Oik iiK	V trg. Ha-
Hr. ^^nda spet kupuje, nas odreši.
'* troW^^^. ne pomagl pa stradamo.
.rifo tako. Pa zaprezi. Oiu I® veselo pogledal,
(ijegnv °	P°'
J«govo rešilno misel.
Se BO
i ^»široki ®
v vlp??^ j® suh vol obo-r^" Map, drvmi naložen je stopal zraven
{,je kraju ceste! Vol
Povg^i
s
da
^	dolg.
!^ein . to. Saj grem ner^^J
kef
s:
hi
%
Pa le
m pazil 'aju ceste bolj in bolj upiral. . ® trg:,: Privozii do lepe
J%W%*r*°k^gw;tikio.
da J-	z volom h
& šibo ^ nikomur v na-
h»l^. je	je P«'
!:*%%)	voz, 8i opa-
dato oMe-? časa , ^^ovmo. Tu je Win, potrpežljivo čakal
Marko je čakal.
Med čakanjem je parkrat po gledal k lačnemu volu. Potem je dočakal, da so se skozi stran ska vrata trgovine prikazali trije lepo oblečeni gospodje in v glasnem pomenku odšli na prag Dve sta bila mnogo mlajša in zgovornejša od tretjega, ki ga je Marko neprestano gledal. Pa zil je na vsak njegov gib in po stal kar vznemirjen, ko je segal mlajšima v roke, ki sta,takoj nate? že odhajala. Starejši gospod je pa ostal na pragu.
—	Zdaj lahko govorite z go spodom, ga je opomnila prodajalka.
Marko je prikimal in se podvizal na prag.
—	Dober dan, gospod Ha mernik, je pozdravil in zmotil okroglega, tolstega moža, ki je prav tedaj obvisel s pogledom na Markovem volu.
Tale je pa vaš, ne? je dejal trgovec in se lokavo zazrl vanj z drobnimi očmi. Kam s temi drvmi?
—	Vam sem jih pripeljal.
—	Meni? Lepo, lepo. Zdaj spet kupujem. Gotovo ste slišali. Dobro, dobro. Kar zložite. Pa vam bom spet lahko nekaj di-narčkov odpisal od dolga. Dobro, da se spomnite. Zdaj vas že dolgo ni bilo k nam. Mislil sem že na terjatev. Časi so nerodni, zato težko čakam. Mene tudi povsod terjajo in prijem-Ijejo. No, kar na dvorišče zapeljite.
—	Nisem mislil tako, je bolj za jecljal kakor spregovoril.
—	Kako pa?
—	Prodal bi rad, se je oju-načil. Denarja potrebujem. Zaslužka ni, zima je, doma so otroci, saj razumete, gospod Hamernik.
—	Vem, da je nerodno. Kako pa mi dolg povrnete? Kar tako tudi ne more viseti. Kako pa je z vašo hišo? Ali ni na njej še nič dolga?
—	Pa me vendar ne mislite pognati iz bajte? se je ustrašil Marko. Dolga ni na nji. Pa saj je majhna, s tisto njivo vred je komaj za dobro kozo. Za vo-liča in kravO moram vse drugje preskrbeti. Trdo zaslužim vsa mrvo.
Hamernik se je tolažilno nasmehnil :
N i č hudega ne mislim. Povprašam pa menda lahko. Za te drva narediva napol. Nekaj poj-
de na dolg, nekaj vam pa izplačam, da me ne krstite za trdega oderuha. O, ne mislite, da ne vem, kaj je stiska. Ali vam je prav?
Marko je prikimal.
— Kar na dvorišče peljite. Plačali vam bodo v trgovini. Pa nase ne pozabite, vino imamo in tudi kaj za pod zobe je v hiši.
Gospod je s smehljajem odšel v trgovino.
Marko je pa vzel šibo in pognal vola okoli hiše.
#
Marko se je zasedel v gostilni v pozni popoldan. Govoril je z znanci, poskušal^ pijačo in potem, ko jo je že nekaj več okusil, tudi sam dajal zanjo. Na-
pol posrečena kupčija mu je dala nekaj veselja, nekaj mu ga je prililo vino, še več pa tovariši. Pozabil je na zatohlo bajto, drobno ženo in lačne otroke.
Marko je dajal za pijačo!
Imel je denar in je bil spet fant od fare.
Šele v mraku se je spomnil na voliča.
V temi ga je pa že poganjal domov, a doma se je bal.
Zato je kmalu dovolil voliču počivanje, kjer si ga je izbral.
Na samotni poti je mislil Marko drugače kakor v gostilni.
Kesal se je.
Toda kesanje je bilo prepozno.
PRIMORSKE VESTI
ogledoval
pestre
. vam 'Enakopravnost' uga-'Naročite jo za poskusnjo vase-Prijatelju in znancu. Če imate priporočila za izboljšavo čti-, ' sporočite ga in skušalo se ga ^ upoštevati.
enakopravnost
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Ob kongresu bivših političnih preganjancev
Ljubljana, 5. feb. 1948) — Trst je ob kongresu političnih preganjancev, ki se je nadaljeval še v nedeljo 1. februarja, obrnil nase pozornost vseh političnih krogov, tudi preko meja Tržaškega ozemlja. Kongresu so prisostvovale številne delegacije iz vseh krajev tega ozemlja. Navzočni sta bili tudi zastopstvi sovjetskih in francoskih demokratičnih žena. Na kongresu je bil izvoljen izvršilni odbor Zveze bivših političnih preganjancev ter so bile sprejete številne resolucije, med drugim maršalu Titu, Zvezi Dorcev iz narodno osvobodilne Dorbe, žrtvam španske reakcije in demokratičnemu grškemu narodu. Ob tem kongresu bivših političnih preganjancev, ki so izkusili vse strahove fašističnega režima in nacističnega nasilja, se moramo resno zamisliti. S čim si je ta zavedni, dobri slovenski primorski človek vse to zaslužil? Vprašati se pa moramo tudi: Zakaj ni ostalo temu narodu prihranjeno razočaranje zaradi krivično začrtanih mej po drugi svetovni vojni? Zakaj je moralo slediti po vsem tem, še novo preganjanje v času anglo-ameriške vojaške uprave? Prvi kongres političnih preganjancev v Trstu je na široko razgalil zaničevanje protifašističnega boja na Tržaškehi ozemlju in vsakovrstne oblike podle igre anglo-ame-riškega imperializma.
Kakor vselej, tako je bila tudi tokrat razkrinkana sovražnost določenih krogov, ki so storili vse, kar so mogli, da so imeli organizatorji tega zgodovinskega kongresa velike težave zaradi dvorane. V tem se zrcali jasno stanje dejanskih prilik, ki nedvoumno kažejo, da so govorice o borbi proti komunizmu pravljica in da je ves ta brezobzirni boj namenjen množicam slovenskega in italijanskega demokratičnega delovnega ljudstva. Kongres je izzvenel v toplo izpoved za politične demokratične svoboščine in ostro obsodbo sedanjega stanja, ki ga je z' umetnim razpihovanjem narodnostne mržnje ustvarila anglo-ameriška zased-bena oblast.
#
Iz goriških ječ v italijanske
Številni slovenski protifašisti so bili obsojeni pred anglo-ame-riškimi sodišči, ker so se neustrašno borili proti kolonialne-m u upravljanju primorskega ozemlja. Po razmejitvi v smislu mirovne pogodbe so obsojenci ostali še dala je v goriških zaporih. Po večini gre za proti-fašiste, ki so po rodu z ozemlja, ki je bilo po razmejitvi pri ključeno k Jugoslaviji, in ki so tedaj avtomatično postali jugo slovanski državljani. Sedaj pa so pričeli premeščati te borce iz goriških ječ v italijanske, pred vsem v Benetke in Cremono. V tem ravnanju se kaže pravo bistvo sedanje italijanske "demo kracije". Namesto amnestije jim je prinesla še poslabšanje, saj bivanje v bližini svojih družin v takšnih prilikah mnogo
pomeni za jetnika, ki je navezan na pomoč. Primorsko ljudstvo je ogorčeno zaradi vesti o trpljenju, boleznih in bedi, ki so jim izpostavljeni zaprti -protifašistični borci. Mar še ni bilo dovolj trpljenja po raznih fašističnih in nacističnih taboriščih, po gozdovih in v času krivične anglo-ameriške uprave ? Slovensko delovno ljudstvo pozorno spremlja ravnanje sedanje De Gasperijeve vlade, ki se je še popolnoma usužnjila ameriškemu imperializmu.
#
"Mi bomo zgradili novo Gorico"
Kamor koli stopiš v goriškem okraju, povsod bereš ali čuješ geslo: "Mi bomo zgradili novo Gorico. "To geslo navdaja sta-' re in mlade, može in fante, že-' ne in dekleta. Nova Gorica mo-' ra vstati, čim preje. Ne bo po-' tekla druga petletka ali še mno-' go manj, ko bo stala na Krom-' berški planoti Nova Gorica, ki jo že sedaj tako imenujejo. Da-, nes je del te planote že preo-I ran in deloma tudi skarializi-j ran. Tri mladinske brigade so zgradile v šestih tednih novo cesto iz Gorice v Šent Peter.' Gradnja te ceste je bila nujno potrebna, saj je nova krivična' razmejitvena črta oddaljila obe vasi za 16 km, dočim izkazuje zračna črta komaj kak kilometer razdalje. Hkrati pa so pričeli graditi tudi glavno ulico Nove Gorice, ki bo dolga skoraj dva kilometra,.široka pa 40 metrov, čez nekaj let bodo že stale vzdolž te ceste nove stavbe. Spomladi letos bodo pričeli graditi ob tej glavni ulici gimnazijo, učiteljišče in bolnišnico. Potem bodo pričeli z gradnjo raznih tovarn za predelavo sadja, za izdelovanje pohištva, tekstilnih predmetov itd. V načrtu je nadalje zidava okrajnega poslopja, tiskarne, carinarnice in raznih vzgojnih, zdravstvenih in trgovskih ustanov. Vsi, ki sodelujejo pri gradnji glavne iTlice Nove Gorice, so prevzeli nase veliko nalogo: Končati to ulico do prvega aprila. Kdor ve, kaj premore mladostna sila in volja, niti najmanj ne dvomi, da bodo graditelji glavne prometne žile Nove Gorice izpolnili svojo obljubo.
(SANS).
13.	marca, sobota. — Croatian Pioneers 663 CFU.—Ples v SND.
14.	marca, nedelja — United Committee Amer. Jugoslav.— Prireditev v SND.
17. marca, sreda. — Sons & Daughters of Eire. — Ples v SND.
20. marca, sobota.—Federacija SNPJ.—Ples v SND.
28. marca, nedelja. — Društvo Spartans 576 SNPJ.—Ples y SND.
APRILA
2.	aprila, petek.—Veterans W. W. 2.—Ples v SND.
3.	aprila, sobota. — Martha Washington 38 SDZ.—Ples v SND.
4.	aprila, nedelja.—Dram. Zbor Ivan Cankar.—Igra v SND.
4. aprila, nedelja. — Prvi koncert pevskega zbora "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
9.	aprila, petek. — Mladinska Lige SDZ.—Ples v SND.
10.	aprila, sobota. — Društva Sv. Vida 25 KSKJ.—Plesna veselica v SND.
11.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica.—Koncert v- SND.
11 aprila, nedelja. — Opereto
"Tri mladenke" priredi pevski zbor Jadran v SDD, Waterloo Rd., ob 3:30 uri popoldne
16.	aprila, petek. — Buckeye Star Vets.—Ples v SND.
17.	aprila, sobota.—Društvo Sv Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND.
18.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Abrasevič. — Koncert v SND.
23.	aprila, petek. — Veterans Blaškovič Post.—Ples v SND.
24.	aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND.
25.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarja.—Koncert v SND.
25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. har. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
-Plesna ve-
MAJA
1.	maja, sobota. -
Srca Marije. — Plesna veselica v SND.
2.	maja, nedelja. — Koncert in opereto "Snubači" priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
7.	maja, petek.—Društvo Cleveland 126 SNPJ. — Bowlers ples v SND.
8.	niaja, sobota.—Društvo Clev.
Slovenci 14 SDZ.-selica v SND.
9. maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND.
9. maja, nedelja. — Ples Ženskega odseka v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
14.	maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND.
15.	maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezda 137 ABZ.—Ples v SND.
21.	maja, petek. — V. F. W.
Blaškovič Post 5275.—Ples v SND.
22.	maja, sobota.—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND.
23.	maja, nedelja. — Hrvatsko Viječ.—Koncert v SND,
I 28. maja, petek.—Club "33"— j Ples v SND.
Društvo 29, maja, sobota.—Društvo Sv.
Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND.
JUNIJA
5. junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v SND.
12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND.
Naročajte, širite 'Enakopravnost!''
in čitajte
REKORD V IGRANJU
Neki godbenik na Floridi je hotel posekati vse pianiste na svetu. Da bi dokazal svojo premoč nad njimi, je dosegel največji uspevek, ki ga je nazval "maraton pri klavirju": bren-kal je na svoje godalo celih sto ur brez prestanka! Neki novinar imenuje ta čin izreden. — Prav! Zares je presenetljivo, da ga nj^ovi sosedje niso ubili.
Društveni koledai
MARCA
6. marca, sobota. — Društvo Commodores 742 SNPJ — Plesna veselica v SND.

HOME E^IPMENT SALES
ODPRTO OB VEČERIH


179
VIDITE KAKO OPERE VEČ PERILA HITREJE
Dva čebra EASY pralnega stroja delala kot par, da izvršita vaše perilo v manj kot eni uri. V fnemu čebru se cela kopica perila opere, dočim se v drugem čebru splakne in vrti, da je napol suho. Perilo splaknete v košari, ki se vrti, ,in kar je ^ najboljše, je ^o. dk vam ni treba ovijati perila.
Namesto tega, Spindrier zvrti do ^ J* 25% več vode, kot pa na tesno priviti ovijalci. Perilo je lažje za prenašati, se hitreje suši. Nima nobenih globokih gub, ki zavlačujejo likanje. Zgrajen je bil po
izurjenih specialistih za pralno opremo, zato pa se lahko zanesete na njegovo kakovost in dobro vrednost.
VIDITE GA V AKCIJI DANES!
Dajte, da vam razkažemo vse
njegove številne prednosti
CPniTF Likajte lahkeje, OltUl 1L bolje, hitreje!
Model 347
DELUXE POSEBNE PREDNOSTI
EASY
AUTOMATIC IRONER
OGLEJTE SI TE DELUXE EKSTRA POSEBNOSTI!
2 brzini: Počasna čc se uCite likati srajco in za težko mokro blago. Brza za navadno perilo.
Obod iz jekla, ki ne zarjavi: Nove vrste obod, utrjenega jekla, ki ne zarjavi in se hitro segreje z grelnim elementom 15 0 0 vatov.
Regulirana toplota:
Daje pravilno toploto za vsako blago. Dva termostata zagotovita pravilno distribucijo toplote.
Lahke kontrole:
O p e r i r ajte vaš EASY avtomatični likalnik z priročnimi kontrolami z nogo, kolenom in rokami.
Vidite ko EASY avtomatiki
VIDITE GA V DEMONSTRACIJI
LIKALNIK deluje. Predno kupite
HOME EQUIPMENT SALES
710-712 East 152nd Street
FRANK C. PERME, Lastnik
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
1. marca, 19^^
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA

(Nadaljevanje )
—	Saj je kobila, ne pa konj.
—	Vseeno, pusti me!
—	Čemu se jeziš, Aksjutka? Morda za tisto na travniku? . .
Gregorij ji je pogledal v oči. Aksinja mu je hotela nekaj reči, toda v kotu njenega črnega očesa je komaj vidno zableščala solza in ustnice so ji zatrepetale. Hlipajoče je zašepetala:
—	Pusti me, Gregorij .... Saj nisem huda . . . Jaz ... — In je odšla.
Začudeni Gregorij je došel Mitjko pred vrati.
—	Boš prišel zvečer na vas? — je vprašal ta.
— Ne.
—	Zakaj ne? Te je povabila za čez noč?
Grigorij je pokril z dlanjo čelo in ni odgovoril.
9
Po binkoštnih praznikih je ostala v vaških hišah le suha praprot, razstlana po tleh, zdrobljeni metini listi ter nagubano, uvelo zelenje hrastovih in javornih vej, zataknjenih nad vrata in okna.
Takoj po praznikih so začeli s košnjo. Že v ranem jutru so zacveteli travniki od prazničnih ženskih kril, od bleščeče vezenine predpasnikov in pisanih rut. Na košnjo so odšli vsi vaščani hkrati. Kosci in grabijevke so bili napravljeni kakor ga god. Tak je bil že star običaj. Od Dona pa do oddaljenih jelševih host so valovile in stokale pod kosami opustošene loke.
Melehovi so zakasnili. Prišli so na travnike, ko je bilo tam zbrane že skoraj pol vasi.
—	Dolgo spiš, Pantelej Pro-kofjič! — so zabručali prepoteni konci.
—	Babe so krive, ne jaz! — se je nasmejal starec in pognal vole s pletenim bičevnikom.
—	Na dobro srečo! Pozen si, bratec, pozen ... — mu je po-kimal kozak s slamnikom na glavi, ki je ob poti klepal koso.
—	Ali misliš, da bo trava že uvela?
—	Če boš uren, bo še šlo. Na kakšnem kraju pa imaš svoj delež ?
—	Tam pod rdečim bregom.
— No, potlej pa kar poženi voliča, da ne boš prepozen.
Zadaj na vozu je sedela Aksinja in si pred soncem zavila ves obraz z ruto. Skozi ozke reže za oči je mirno in tako gledala v nasproti ji sedečega Gri-gorija. Darja, prav tako zaho-motana in praznična, je povesila noge skozi lestvenice in dojila na polnih, žilnatih prsih otroka, ki ji je zaspal v naročju. Dunjaška je poskakovala na robu voza ter s srečnimi očmi gledala travnike in ljudi, ki so jih srečavali na potu. Njen obraz, nasmejan, zagorel od sonca in pegic nad očmi, je kar sam od sebe govoril: "Meni je lepo in dobro, ker je dan, v si-njini jasnega neba, tudi lep in dober; ker je v moji duši prav tak mir in jasnina. Vesela sem in nič boljšega si ne želim." Pantelej Prokofjevič si je potegnil na dlan rokav platnene srajce in si otrl pot, ki mu je silil izpod kape. Na njegovem zgrbljenem hrbtu, po katerem je bila napeta srajca, so temne-le mokre lise. Sonce je proseva-lo sivkasto tkanino oblakov in spuščalo na daljne, srebrne ob-donske gore, v stepo, na pašnike in vas pahljačo lahnih, lomečih se žarkov.
Dan je bil sila soparen. Od vetra vznemirjeni oblački so leno polzeli, ne da bi prehiteli vole Panteleja Prokofjeviča, ki so se zibali po poti. Tudi Pantelej je s težavo dvignil bič in zamahnil z njim, zraven pa tuhtal, ali naj udari vole po mr-šavih hrbtih ali ne. Vola sta to najbrž občutila, zato nista pospešila korakov. Prav kot prej sta nemarno in leno prestavljala kleščate noge ter prežvekovala. Nad njima je brenčal pomarančno zlat obad.
Travnik, pokošen zraven vaškega gumna, se je svetil od bledozelenih lis; tam, koder trave še niso bili pokosili, je rahla sapa valovila zeleno, svilnato bleščeče latje trave.
—	Evo, naš travnik. — In Pantelej Prokofjevič je pokazal z bičem.
—	Ali bomo začeli pri hosti? —. je vprašal Grigorij.
—	Lahko tudi od tega kon-
ca. Tukaj sem z lopato napravil znamenje.
Grigorij je izpregel zasople vole, starec pa je odšel na čistino pogledat za znamenjem. Uhan mu je pobleščeval na soncu.
— Prinesi kose! — je kmalu zaklical in pomahal z roko.
Grigorij je odšel, gazeč Lru-vo. Odvoza je po travniku ostala za njim valoveča sled. Pantelej Prokofjevič se je izrl na belo konico oddaljenega zvonika, se pokrižal in prijel za koso. Kljukasti nos se mu je bleščal kot na novo pološčen, v gubah zagorelega obraza so polzele potne kapljice. Nasmehnil se je in pokazal iz vranje črne brade vrsto močnih, s slino pokritih zob; nato je zamah nil s koso, obračajoč koščati vrat na desno. Pred noge so se mu ulegali dolgi loki pokošene trave.
Grigorij mu je sledil korak za korakom ter priprtih oči podiral travo. Pred njim so žarele rute žensk kot pisana mavrica, toda on je iskal s pogledom le eno, belo, z vezenim robom; ogledoval je za Aksinjo in, znova naravnajoč korak za očetom, zamahoval s koso.
Aksinja mu je neprenehoma tičala v glavi; priprl je oči, jo v mislih poljuboval, ji govoril vroče ljubavne besede, za katere sam ni vedel, od kod so mu prišle na jezik; potem mu je bilo tega dosti, pa je začel šteti korake — en, dva, tri, v misli pa so mu uhajali odlomki spominov: "Sedela sta v vlažni kopici ... ob lokvi je šuštelo bičevje . . . nad pašniki je sijal mesec ... z grma v lužo poča si padale kapljice — ena, dve, tri . . . ah, lepo je bilo, res lepo!
THEIVASTERS

UlETY , UYSTW
mi
IMPROVING HER MINO IT0DU6T OR SWEEP...



SHE'S 50 BUSY TRYING OUT CUTE RECIPES SHE^S HEA,RD ABOUT THAT SHE FREQUENTLY FORGETS TO SAVE HEP USED KITCHEN FWTO _TURN Ih' "Q. CA6M ! _
Z obmejka, kjer so izpregli, se je zaslišal smeh. Grigorij se je ozrl. Aksinja je sklonjena nekaj pripovedovala pod vozom ležeči Darji, ta je odmahnila z roko in potem sta se obe za-smejali. Dmijaška je sedela na ojnici in si pela • s tankim glasom.
"Ko pridem tjale do grma, bom sklepal koso", — je pomi slil Grigorij in začutil, da mu, je kosa zadela v mehko. Sklonil se je in pogledal: izpod nog se mu je cvileč zakotalila v travo majhna divja raca. V jami kjer je bilo gnezdo, se je valjala še ena, s koso presekana na dvoje, druge pa so se čivkajoč razbežale po travniku. Grigorij je vzel na dlan presekano račko. Rjavkastorumena živalca, ki je komaj pred dnem pri-kukala iz jajca, je bila še vsa topla pod puhom. Na ploščatem, odprtem kljunčku je rdela kapljica krvi, biserna očesa so bila na pol zaprta, gorke no žice so ji lahno drhtele.
Grigorij je presenečen in žalostno-jezno opazoval mrtvo trupelce, ki mu je ležalo na dlani.
— Kaj si pa našel, Grišunj-ka? . . .
Po travnih redeh je poskakujoč tekla Dunjaška. Tanko spletene kite so ji plesale po prsih. Grigorij se je namrščil, odvrgel račko in divje zamahnil s koso.
Po obedu s o začele ženske razstiljati. Pokošena trava je vene 1 a in razširjala težko, omamno dišavo. Obedovali so naglo. Slanina in kozaška pri-sjaga — posneto kislo mleko, ki so ga v čebričku pripeljali od Soma — to je bil ves obed.
Da bi šli domov, je odveč, — je dejal pri jedi Pantelej Prokofjevič. — Spusti vola, naj se paseta v hosti, a zjutraj, ko bo sonce roso popilo, bova pokosila, kar je še ostalo.
Zmračilo se je že, ko so končali z delom. Aksinja je pograbila zadnje redi in odšla k vozu kuhat kašo. Ves dan se je nataknjeno posmehovala Gri-goriju, ga gledala sovražno, se dobesedno maščevala nad njim za veliko, nepozabljeno žalitev. Grigorij, ves mrk in nekam pobit, je gnal napajat vole k Do-
nu. Oče je ves čas opazoval njega in Aksinjo. Neprijazno se je obrnil h Grigoriju in mu dejal:
—	Povečerjaj, potem pa k volem. Glej, da ti ne uidejo na travnik. Moj kožuh si vzemi.
Darja je položila otroka pod voz in z Dunjaško odšla v ho-sto po dračje.
Nad travniki je po črno zastrtem nebu plaval mesečev srp. Nad plamenom so se kakor v metežu zasukale vešče. Ob ognju, na razgrnjeni plahti, so sedli k večerji. V zakajenem kotlu je vrela kaša. Darja je s krajcem spodnjega krila obrisala žlice in zaklicala Grigoriju:
—	Pridi večerjat!
Grigorij je v kožuhu, ogrnje-
nem čez pleča, prilezel iz teme in stopil k ognju.
—	Čemu si tako mračen? — se mu je nasmehnila Darja.
—	Najbrž se k dežju pripravlja, pa me v križu lomi, — je skušal Grigorij povedati dobre volje.
—	O, jaz: že vem, zakaj! Volov noče čuvati! — Dunjaška se je nasmejala, sedla k bratu in ga začela ogovarjati. Toda pogovor se kar ni mogel razplesti.
Pantelej Prokofjevič je počasi gotljal kašo in tri med zobmi nekuhano proso. Aksinja je jedla s povešenimi očmi; na Dar-jine dovtipe se je nehote zasme-jala. Po zagorelem obrazu ji je plala nemirna rdečica,
Grigorij se je dvignil prvi in odšel k volem.
—	Le glej, da ne boš tujo krmo dajal živalim! — je zaklical za njim oče in precej časa odsekaii$ kašljal od kaše, ki se mvi je zaletela v grlo.
Dunjaška je napenjala lica in se smejala. Ogenj je dogoreval. Tleče dračje je ovijalo sedeče s sladkim vqnjem čvrčečih listov.
Opolnoči je Grigorij kradoma prišel k .taborišču na deset korakov. Pantelej Prokofjevič je krepko smrčal na vozu. Iz pe-
pela je s pavje zlatimi očmi mežikal ogenj, ki ga zvečer niso bili pogasili.
Od voza se je odtrgala siva, zavita postava in se cikcakasto počasi bližala Grigoriju. Nekaj korakov pred njim se je ustavila Aksinja. Ona! Glasno in naglo je začelo udarjati srce Grigoriju; sklonil se je, stopil naprej, si na pol odgrnil kožuh in jo, vdano in vroče, pritisnil k sebi. Aksinji so se zašibila kolena, drhtela je, se tresla in šklepetala z zobmi. Grigorij jo je z naglo kretnjo pograbil v naročje — tako si vrže volk na hrbet zaklano-ovco zagrnil s pol kožuha in sopeč odšel.
—	Joj, Gri-i-ša . . . Gri-šenj-ka; . . . Oče . . .
—	Molči! . . .
Trgajoč se iz kožuha, ki je kislo dišal po ovčji dlaki, in bridko se kesajoča, je Aksinja skoraj kriknila z nizkim, stoka jočim glasom:
—	Pusti me, zdaj bom . . . šla sama! . . .
10
Ne kot sinjembdri cvet, tem več opojno strupeno kakbr volčja črešnja ob poti cvete pozna ženska ljubezen.
Po tisti košnji na travniku je bila Aksinja vsa prerojena. Kakor bi ji kdo spremenil obraz, mu vžgal znamenje. Ženske, ki so jo srečale, so lokavo pomeži-kovale in majale z glavami, dekleta so bila nevoščljiva. Aksi-
nja pa je hodila s ponosno dvignjeno, srečno, čeprav grešno glavo.
Za Griškovo ljubezen so kmalu vedeli vsi. Od kraja so govorili o tem le šepetaje — tisti, ki so verjeli, in oni, ki niso — toda potem, ko ju je vaški pastir Kuzjka Kurnosij videl zvečer, ko sta v mesečini ležala ob ve-trenjači v ovsu, se. je razlila govorica kot divji valovi.
Stvar je prišla na ušesa tudi Panteleju Prokofjevicu. Neko nedeljo je odšel v trgovino k Mohovu. Ljudi je bilo tam cela gneča. Ko je vstopil, so se
razmaknili — posmejali. 1^, nil se je k mizi, kjer so daj ' blago. Postregel mu je sam S"" spodar, Sergej Platonovič.
(Dalje prihodnjih)
Dela za ženske
Dela za moške
splošno pisarniško
■, tipkanje ,.,je
Izurjeno dekle, prijetne o j; razmere; 44 ur tedensko; g, pol nad 40 ur; hospitali^ ^'-ij. varovalnina, počitnice, doD ča, bonus.
PR 2424
Tipkarica — klerkinja ^
visoko-šolka; pri volji ."dictaphone;" mora imeti O znanja "shorthand;"
urad v downtown. 5-dnevni
CH 0456
Shipping & Order Clerk
5-dnevni tednik — 8 ur na dan Plača od ure
Fuchs & Lang
(Div. Sun Chemical Corp). 310 LAKESIDE AVE., N. W.
KURJAČ
licenciran; stoker in boiler j i na visok pritisk. Menjajoči se šffti. Tedenska plača. Zglasite se na Personnel Office
St. Luke's Hospital 11311 SHAKER BLVD.
MLADI MOŠKI visokošolski gra-duantje; stalno, zanimivo delo z bodočnostjo. Inštalacija telefonske opreme v telefonskih poslopjih. Morate iti izven mesta. V starosti od 19 do 26 let; G. I. treninga; plača od ure. Intervuji od 8.30 do 6. pop.
WESTERN ELECTRIC CO., Inc.
2921 Prospect
BUCKEYE GRILL
Vino, pivo, žganje in mehke pijače. Serviramo okusna okrepčila. Priporočamo se cenjenim rojakom v naklonjenost.
ANTON AVSEC
lastnik 778 E. 152 St.
Power Brake Operator
Zmožen vzpostaviti si delo; stalno; plača od ure.
BUD RADIO INC.
2118 E. 55 ST.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tafvmi, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6209 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
MIZARJI
za razstavna dela. Pl'aCa po lestvici in nadurno delo. Stalno delo. Izvrstne delovne razmere.
De Ver n Display Corp. JENNINGS RD. & DENISON
M A R I N A R J I
Za delo na velikih strojnih lathes; outside mašinisti, shipfitterji.
Plača od ure. AMERICAN SHIPBUILDING CO. 400 COLORADO AVE.. Lorain, O.
Stenografka ^
ki bi tudi delala kot jgi« glavnemu poslovodju; splos jj. v pisarni. Tedenska pla*®-govor pokličite
HE 4900
Tipkarica—klerkinj^p^
brza; za splošno delo v P it mora biti dobra v racu"®' borna plača.
E. 222 St.
_RA 3543____
Zavarovalninska
potrebuje eno tipkarico
in eno stenografK
5-dnevni tednik. TedensK
1231 CHESTER AVf _MA 9560
DEKLETA ^
za tipkanje in splošno P delo. V starosti od 20 Stalno. Dobra plača

O'Neal Paint ProduciS' 15115 Chatfield Ave..^
infr,
Razno
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
stenografka ^
lahko "dictation."
niško delo. Dobra delo. 5-dnevni tednik- D®
lajte v vaši soseščini.
HE 9090 Klerkinja —
Izvrstna prilika za dobro^jpii^j co, ki bi se učila dela ali soundscriber; dobra za j ča. Prilika za napredovanj
MR, MORITZ
8001 Franklin .
ali pokličite
stenografka—Za
delek; mora biti brza # hand" in tipkanju; na]^ A ki živi na zapadni Dobra prilika. 5-dneyni i ^ denska plača. Zglasite sonnel Dept,, 12th Flo®
Bldg.
STENOGRAF^
izurjene, za zanimivo lo. Dobra prilika. 5-dn®^ Tedenska pla^'
Soba 1005 central^
NATIONAL BAI* 308 Euclid A^®'
V] %(
f
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street
HE 2780
HIŠA NAPB v..
Hiša za 3 družine; jjolj i fornez, klet, cementira zidane garaže. Se mora f di odhoda izven mesta-1799 EAST 47*b UT 11G81

Razno

KOŽE IN
za pošiljke v »1>'®
dO""
dobite pfi
n**
Cene so
MARTIN JA*v^
12520 shaw ^ j
__
ZGUBILI	,
LOVSKI
črne, bele in rjave ga kdo našel, je prosen-na naslov	„ »V
JACK PEKLV^ 19450 Tyror^ ^
1949U 1	^
A & B
15556 Lake Shorf
pri E. 156 S -yrl nasproti Euclid Bea
IV 3655 .
Popravimo avte Posebnost je delo na vlačilcem pokvarjeB'^o cesti. Z vlačilcem čC. O'' . podnevi ali ponoči- °
mo za naklonjenost

"tt
'ja
Vj \
?
H

<1
C
Si \