Poštnin« plačana v gotovini.
Štev. 13.
Cena posamezni številki Din 3*—
Leto XXI.
V Ljubljani dne 1. julija 1939.
-NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za pol leta din 20’—, za četrt leta din 10"—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, ■■s Oglasi po ceniku. ==
NAS GLAS
Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvot Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
Za izboljšanje našega gmotnega položaja
Dne 24. maja se je začela v Kaštelu Starem pri Splitu letošnja skupščina Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Na tem zborovanju je bila sprejeta soglasno tudi naslednja
resolucija:
Stalno naraščanje cen življenjskih potrebščin in drugih predmetov poslabšuje gmotni položaj državnih uslužbencev, upokojencev in delavcev. Tako stanje zadeva v prvi vrsti najširše plasti uslužbencev in delavcev t. j. tistih, ki imajo prejemke pod minimumom, potrebnim za najskromnej-še življenje. Na temelju teh nepobitnih dejstev apelira skupščina na vse odločujoče činitelje, naj se to stanje popravi s povišanjem prejemkov sorazmerno s porastom cen. Skupščina kot vrhovni forum zadružnega gibanja drž. uslužbencev je najprej izčrpno obravnavala stanovanjske razmere v naši državi in ugotavlja:
1.	Da so stanovanjske razmere drž. uslužbencev in upokojencev, zlasti pa delavcev v vseh podjetjih ne-vzdržne, in to iz socialnih, gospodarskih, nravstvenih in higienskih raz-io-gov.
2.	Da te osebe oddajajo od svojih skromnih prejemkov celo do 50 % za najemnino.
3.	Da so javna in samoupravna telesa doslej premalo storila za' izboljšanje stanovanjskih pogojev.
4.	Da zasebna pobuda, zlasti pa združene sile gmotno šibkih zaintere-sirancev —- ker ni zakonske podlage za izvedbo stanovanjskega lastništva po nadstropjih — ne morejo niti s pomočjo stanovanjskih zadrug pripomoči k zadovoljivi rešitvi tega težkega družbenega vprašanja.
Na podlagi teh dejstev apelira skupščina:
1.	Na ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, naj izroči sklad za zidanje stanovanj drž. uslužbencev ti Zvezi, tako da bo le-ta mogla iz tega sklada dovoljevati posojila stanovanjskim zadrugam drž. uslužbencev.
2.	Na predsednika kralj, vlade in na pravosodnega ministra, da se še le-
Iz mariborskega »Ujedinjenega železničarja« ponatiskujemo ta uvodnik, ki pravilno podaja nekatere splošno veljavne misli in tehtne sklepe, tičoče »e nas vseh. Naj govori člankar:
»Državni nameščenci in delavci, zaposleni v državnih podjetjih, med katere spada tudi železnica, vemo, da je naša usoda odvisna od državnega proračuna. Vse lepe besede in oiblju-be, ki jih dobe deputacije aktivnih in upokojenih železničarjev, so in ostanejo obljube vse dotlej, dokler ni v državnem proračunu za njih izvedbo zasiguran zadosten kredit in dokler finančni minister ne sprejme zadevnega amandmana v finančni zakon.
Organizacije se navadno zbude pozno v jeseni, prav žive pa postanejo februarja in marca, ko se razpravlja ° proračunu v parlamentu in senatu. Z razprostrtimi črkami pišejo tedaj, kaj je izjavil ta ali oni minister, kak lep govor je izustil ta ali oni poslanec čakajo z upom in strahom na prvi april.
Iz neuspehov in razočaranj se mo-ramo učiti, ne samo vsak posameznik, niarveč tudi organizacije in to vsaj vse one organizacije, ki nimajo za glavno Svojo nalogo razvijanje zastav, prire--an-je. parad in slav ter pridobivanje častnih predsednikov, marveč imajo na Prvem mestu zapisano: borba za zbolj-Sanje položaja, borba za pravice, ena-
tos izda uredba o stanovanjski nadstropni lastnini na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za leto 1939./40.
3. Na finančnega ministra, naj da Zvezi na razpolago denarna sredstva iz uradniškega, delavskega in podpornega sklada, tako da bo ta Zveza uporabila ta sredstva za finansiranje stanovanjskih zadrug.
S temi ukrepi se bodo izpolnili potrebni pogoji za uspešen razvitek zadružnega stanovanjskega prizadevanja, zlasti pa zadružne akcije drž. uslužbencev.
Ker upoštevamo, da konzumna moč uslužbencev in delavcev pada, da pa raste potreba po zadružnih posojilih in cenenih stanovanjih, je skupščina soglasno sprejela odločbo, da priporoči vsem zadrugam, naj se v svojem delu drže tehle smernic:
1.	Naj obračajo največjo pozornost zbiranju lastnih sredstev. Zlasti se priporoča kreditnim zadrugam, da še nadalje z vso silo delajo za zbiranje denarnih sredstev in za izvajanje stalnega varčevanja. Odbori teh zadrug so dolžni skrbeti, da ohranijo likvidnost v svojem delu, ker je to največje jamstvo za varnost zadruge same in za pridobitev zaupanja vlagateljev.
2.	Vsem zadrugam priporoča skupščina, naj še živahneje delujejo, da se izvede zadružno zavarovanje, ker isto ni le v korist zadrugar jem in članom njihovih družin, temveč tudi celotnemu našemu gibanju.
3.	Nabavljalnim zadrugam priporoča skupščina, naj nadaljujejo z zbiranjem jamstvenih (garantnih) vlog in naj se trudijo doseči, da bo kar največ zadrugarjev nabavljalo blago za gotovino.
4.	Vsaka mabavl jalna zadruga upravičeno računa na zvestobo svojih zadrugarjev, prav tako pa tudi Zveza računa na zvestobo svojih zadrug, ker se samo na ta način more izgraditi močna organizacija konzumentov.
5.	Vsem zadrugam priporoča skupščina, naj skušajo znižati tudi režijske stroške in jih obdrže na najnižji mogoči stopnji.
leta 1940.7
kost, svobodo in človeku dostojno življenje.
Če bodo vse odobrene organizacije tudi v bodoče nastopale tako, kot so doslej, potem bo še dosti vode poteklo v morje, mi pa se bomo morali zadovoljiti leto za letom le z »obljubami na boljše čase«. V teku zadnjih let smo uvideli, da z ločenim prosjačenjem in medsebojno zavistjo ne dosežemo ničesar. Vsakemu mora biti jasno, če pride v Beograd 500 deputacij s 500 različnimi zahtevami, za katerih izpolnitev bi bile potrebne milijarde, da za-morejo dati odločujoči le en odgovor: »Naredili bomo, kar je v naši moči.« Če dajo enemu, drugemu pa ne, se zamerijo temu, zato ne dajo nobenemu, da ni zamere. Prvi pouk, ki nam ga je dala preteklost je: »Čeprav ločeno korakamo, moramo enotno in skupno zahtevati.«
Nedvomno so zahteve vseh 500 organiziranih več ali manj utemeljene in upravičene, vendar če bomo vse naenkrat zahtevali, ne bomo nič dobili, ker je iz finančnih razlogov nemogoče vse naenkrat izvesti.
Nujno potrebno je dati iniciativo, da se stvori »centralni akcijski odbor vseh organizacij aktivnih in upokojenih državnih nameščencev«, ki naj bi bil edino kompetenten izvrševati intervencije za splošno zboljšanje položaja. Ta odbor naj bi iz materiala, ki ga
predlože posamezne organizacije, sestavil objektivno in nepristransko vrstni red, kako naj se sukcesivno izvedejo stavljene zahteve.
Lahko bo ugotoviti vrstni red: najprvo poprava najstarejših krivic in pri teh zopet najprej onim, ki so v najslabšem gmotnem položaju. Istočasno izboljšanje položaja onih, za katere je ugotovljeno, da danes kljub vestnemu delu z družinami stradajo, ker ne zaslužijo niti za samo preživljanje.
Naloga tega akcijskega odbora pa ne bi bila samo sestaviti in enotno zastopati zahteve, marveč ta odbor bi moral posvetiti vso pažnjo tudi iskanju novih sredstev in državnih dohodkov in tako aktivno pomagati, da bo zamogla državna blagajna prenesti večja bremena.
Drugi nauk iz slabih skušenj preteklosti naj bo: Postaviti smemo le toliko zahtev, kolikor se jih da z ozirom na državni proračun izvesti in za te zahteve moramo pravočasno — ne šele februarja — zainteresirati im p riđo bi ti vso javnost!
V državno blagajno prispevamo vsi': eni več, drugi manj. Temu ustrezajoče imajo posamezni stanovi tudi vpliv na razpolaganje z zbranimi sredstvi. Če izločimo kredite za vojsko in državno obrambo, smo državni nameščenci in upokojenci, ki največ črpamo iz državne blagajne, kar je tudi razumljivo, saj smo v službi države. To
V	»Službenih Novimah« je izšlo izčrpno statistično poročilo o poslovanju državnega sveta v minulem koledarskem letu. Ker je državni svet v mnogih primerih zadnja sodna instanca za upravne spore državnih aktivnih in upokojenih uslužbencev, bo gotovo zanimalo naše bralce, kako se je opravljalo lani delo v tem našem najvišjem upravnem sodišču.
V	letu 1938. je obravnaval državni svet v vseh svojih šestih oddelkih vsega skupaj 13.917 predmetov. Od teh jih je bilo 4034 prenešenih iz leta 193J., v letu 1938. jih je pa na novo prišlo 9883. Ker je v letu 1937. prispelo samo 8225 spisov, je torej lani bilo vloženih 1648 predmetov več, kar kaže, da se posli pred državnim svetom množe. Dokončno je bilo od vsega tega rešenih lani 8295 predmetov, medtem ko je bilo leto prej rešenih samo 7653, leta 1936. pa skupno 7924 predmetov. V tekoče leto je bilo prenešenih 5622 nerešenih predmetov.
Znano je, da državni svet posluje v raznih svojstvih, tako kot vrhovno upravno sodišče, nato v primerih sporov o pristojnosti, v disciplinskih zadevah kot sodišče prve ali druge stopnje in kot organ javne uprave. V splošnih sejah pa izdaja odločbe, ki imajo obvezno moč za vse njegove oddelke.
Kot vrhovno upravno sodišče je rešil lani državni svet 7948 upravnih sporov, od teh je bilo prvi in zadnji instanci 6324 upravnih sporov. To so tožbe proti ukazom in ministrskim odločbam. Največ tožba je bilo vloženih seveda proti odločbam finančnega ministrstva, namreč 1880. Od teh je bilo v 847 primerih ugodeno strankam in so bile upravne odločbe razveljavljene. Za finančnim sledi vojno ministrstvo z 949 tožbami, nato prosvetno ministrstvo s 737, za njim prometno ministrstvo s 711 tožbami, nato pridejo notranje zadeve 489, socialna politika 314, justica 260, gradnje 203, trgovina in industrija 159 itd. Skupno je torej od 6216 tožb bilo zavrnjenih 3912. Državni svet je razveljavil vsega skupaj 2304 upravne odločbe. Od zavrnjenih tožb jih je meritoirno zavr-
pade v oči drugim stanovom — kmetom, obrtnikom itd. — in marsikatera pikra pade na naš račun, da smo lahko-kruhi — zaradi tega, ker javnost o našem položaju in zahtevah sploh ni poučena, odnosno ni pravilno poučena. — Dokler pa ne bo javnost o naših potrebah pravilno poučena, dokler ne bo naših zahtev razumel tudi naš kmet in obrtnik, ne smemo računati na kake večje uspehe.
Težko in odgovorno nalogo bo imel tozadevno centralni akcijski odbor in z njim vred pokrajinski akcijski odbori, ker ne bo zadostovala le pisana beseda, marveč bo treba iti med narod, da nas ne bo poznal le kot lahkokruhe, ki hočemo čim manj delati in čim več zaslužiti. Da nas ne bo poznal le kot eksekutorje in žandarje ter davkarje, marveč tudi kot svoje sosvetovalce in sotrpine, ki smo eden drugemu potrebni in se medsebojno podpiramo.
Resno so mišljene te vrstice in namenjene vsem, ki sede v upravi katere koli strokovne organizacija. Ne odlašajmo, ne vlečimo vsak za sebe, ne postavljajmo stotine in stotine raznih zahtev, da ne bomo 1. aprila 1940. zopet razočarani. Proč z ljubosumnostjo na enega ali drugega, pozabimo stare razprtije! Pokažimo enkrat tudi mi Slovenci, da smo zmožni konstruktivnega dela, zlasti ko gre tudi za naše interese! Začnimo z delom, drugi nas bodo posnemali in uspeh ne bo izostal.
njenih 2746; že v predhodnem postopku, kjer se državni svet ni niti spustil v preiskovanje pravilnosti pobijane odločbe ozir. upravičenosti tožbe, je bilo pa zavrnjenih 1166 tožba. Skupno je torej državni svet obravnaval pravilnost upravnega dejanja v 5050 sporih, od teh pa razveljavil 2304 upravne odločbe, t. j. 45,62 %.
Za obnovitev upravnega spora je bilo lani vloženih 75 tožb, od katerih je bilo ugodeno samo 5 tožbam. — Po § 43. zak. o drž. svetu in upr. sod. je izdal državni svet, ker upravna obla-stva niso izvršila njegove razsodbe, tako imenovano nadomestno upravno odločbo v dveh primerih, 31 pritožb je bilo pa zavrnjenih. — Proti razsodbam upravnih sodišč je državni svet kot druga instanca obravnaval 1624 pritožb. Od teh jih je 1156 zavrnil, 468 razsodb upravnih sodišč pa razveljavil. Od upravnega sodišča v Celju je bilo 42 razsodb potrjenih, 28 pa razveljavljenih.
Sporov o pristojnosti je lani državni svet rešil šest. — Kot disciplinsko sodišče je v prvi in zadnji, ali v drugi in zadnji stopnji obravnaval 231 primerov. — Kot organ vrhovne državne uprave je obravnaval 84 predmetov.
Na splošnih sejah je bilo izdanih 15 odločb o tolmačenju posameznih zakonskih predpisov. Od teh smo tiste, ki se tičejo drž. uslužbencev, sproti objavljali, tako da so naši bralci poučeni o jurisdikciji državnega sveta, ki si zmerom bolj pridobiva na veljavi in upoštevanju.
Iz prednje statistike je opaziti, da se pri državnem svetu kopičijo nerešeni predmeti in da je konec minulega leta za 1688 predmetov več ostalo nerešenih, kakor lani začetek leta. Ker je pa ekspeditivnost sodišč, zlasti pa še v upravnem sodstvu, izrednega pomena za prizadete državljane, je nujno želeti, da se poslovanje pospeši in zaostanki znižajo oz. popolnoma odpravijo, tako da bo delo pri državnem svetu ažurno. Zlasti državni uslužbenci in upokojenci, ki se po znanem zvišanju takse na 400 din obračajo na državni svet itak le v skrajnih primerih,
Ali bomo uspeli z našimi zahtevami
J. S.«
Delo državnega sveta
kadar je dotična odločba očitno nezakonita, mnogo trpe zaradi počasnosti upravnega sodstva. Zaradi napačnega, malomarnega ali površnega poslovanja upravnih oblastev so drž. nameščenci v premnogih primerih naravnost pri-
Znano je, da so posamezna ministrstva že pred leti izdala uredbe, ki določajo, kolikšne nagrade smejo imeti dnevničarji v dotičnem resortu in kako ter v kakšnih časovnih obdobjih se te nagrade smejo zviševati. Splošno načelo teh uredb je, da se nagrada more zvišati vsaki dve leti, dokler ne doseže določene višine.
V konkretnem primeru se je dogodilo, da je v finančnem resortu bila neki dnevničarki zvišana nagrada, tako, da se je priznal povišek pred potekom dveh let od zadnjega zvišanja. Razlog temu je bil ta, da je zaradi pomanjkanja kredita bila svojčas dotični dnevničarki nagrada ponovno znižana ozir. da se ji ni zvišala, ker ni bilo dovolj kredita v ta namen. Če bi do teh znižanj, ki so bila potrebna edinole zaradi nezadostnega kredita, določenega za dnevničarske nagrade, ne bilo prišlo, bi bila dotična dncvničar-ka morala imeti že precej višjo nagrado.
Zoper odločbo finančne direkcije o zvišanju nagrade — ki je bilo pa popolnoma v okviru dopustnih maksimalnih zneskov, če se smatra ves potek službovanja prizadete dnevničarke kot enota — je vložila glavna kontrola tožbo na državni svet. Ta je odločbo o zvišanju nagrade razveljavil. Iz utemeljevanja navedemo nekaj odstavkov:
»Glavna kontrola je vložila tožbo na državni svet in osporila zakonitost odločbe, češ da nasprotuje členu 2. uredbe o višini nagrad dnevničarjev v finančnem resortu od 12. decembra 1931., št. 84.476, a zlasti zato, ker navedeni ni mogla biti zvišana nagrada preden je dovršila dve leti neprekinjene in brezhibne službe, računši od dne, ko ji je bila nagrada poslednjič zvišana.
Po ocenitvi tožbenih navedb je državni svet spoznal, da je tožba utemeljena.
Odločbo o zvišanju nagrade dnev-ničarjem v resortu fin. min. izda upravno obiastvo v smislu čl. 2. navedene uredbe po svoji svobodni presoji. Ali se torej nekemu dnevničarju, če izpolni pogoje, določene v ti uredbi, zviša nagrada, je odvisno od proste ocene upravnega oblastva, kar pomeni, da se zvišavanje nagrade ne izvrši avtomatsko. Če se upravno obiastvo svojčas ni poslužilo pravice do zvišanja nagrade nekemu dnevničarju
morani tožiti pred državnim svetom. Ker postopek dolgo traja, nato pa je treba še dolge mesece čakati na novo upravno odločbo, se mnogi primeri očitnih krivic zaradi počasnega obravnavanja zavlečejo v neskončnost.
in ni izdalo o tem odločbe, je ta njegova pravica prenehala. Čas, katerega je dnevničar prebil v službi pred zadnjim zvišanjem nagrade, se ne more upoštevati in računati kot čas dveh let za prihodnje zvišanje nagrade.
O tem pravnem vprašanju je dne 4. februarja 1939., št. 2890/39 splošna' seja drž. sveta sprejela odločbo: »Dnev-ničarska nagrada se more zvišati samo enkrat in to za prvi prihodnji povišek, ne glede na to, koliko let je
V Ljubljani je bil dne 11. junija 1939. redni občni zbor ljubljanske sekcije Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov, ki jih je uvodoma pozdravil dolgoletni agilni društveni predsednik g. dr. Jurij Štempihar. Zborovalci so najprej na primeren način počastili spomin lani umrlih treh društvenih članov, namreč upokojenega dvor. svetnika Rudolfa Per-scheta, predstojnika okrajnega sodišča v Litiji Ivana Huterja in sreskega sodnika v Mariboru Josipa Vejnarja. Predsednik je nato podal splošno poročilo O’ društvenem delovanju v minulem letu.
Koliko se je organizacija lani trudila izboljšati službeni in gmotni položaj svojega članstva in vseh pripadnikov sodniškega stanu sploh, je pokazalo tajniško poročilo g. dr. Stan-kota Štruklja. Izredne zunanje politične razmere, ki so našle odmeva tudi v našem notranjem državnem življenju, so kakor drugim stanovskim organizacijam, ovirale delovanje tudi sodniškemu društvu. Poglavitna in še neizpolnjena zahteva te organizacije je čimprejšnja uzakonitev novega zakona o sodnikih ali pa kakor koli na drug način zagotovljeno avtomatsko napredovanje za sodnike in državne tožilce ter izboljšanje njihovih gmotnih razmer. Ljubljanska sekcija kakor tudi beograjski osrednji odbor sta ponovno predložila odločujočim činiteljem zadevne spomenice in predstavke, ki so pa tudi lani ostale brez uspeha. Zato je društvo težišče svojega delovanja preneslo na individualno' podpiranjje članov. Za premnoge je organizacija intervenirala v raznih zadevah, prav tako je pa članom tudi pomagala s po-
dnevničar prebil na prejšnji stopnji preko predpisanih dveh let.«
Iz prednjega utemeljevanja je torej praktični zaključek tale: če se dnevničarju iz kakršnega koli razloga (pa naj bo to nezadosten proračunski kredit, samovolja ali malomarnost oblastva itd.) po preteku vsakih dveh let službovanja nagrada ne zviša, kakor to dopušča ustrezna uredba, se čas, kolikor ga dotičnik odsluži z isto nagrado ne more vračunati za priznanje prihodnjega poviška, temveč je za nadaljnje zvišanje izgubljen. Zato tudi dnevničar, ki bi ostal, recimo 6 let, ob isti nagradi, nima pravice zahtevati zvišanje za tri stopnje, temveč samo za eno. V interesu dnevničarjev je torej, da sami branijo svoje pravice in se brigajo, da dobe vselej ustrezne poviške, ker so sicer vsa nadaljnja službena leta za pridobitev višje nagrade izgubljena.
sojih iz svojih sredstev, ki jih je zbrala v okrilju svojega pogrebnega sklada. Ko je izšel pravilnik o človekoljubnih ustanovah, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih in bolniških stroškov ter pokojnin, je sodniška organizacija v zvezi z drugimi društvi drž. uslužbencev storila vse, da se njen posmrt-ninski sklad ohrani. Sodelovala je pri skupni akciji zastopnikov vseh podobnih dobrodelnih naprav in društev, kar je povzročilo, da je bilo uveljavljenje pravilnika odloženo za pol leta in je trgovsko ministrstvo obljubilo, da bo pravilnik spremenjen in popravljen po željah človekoljubnih ustanov, ki
Ker se osebno ni mogel udeležiti zadnjega občnega zbora železničarske nabavi jalne zadruge, ki je bil dne 14. maja 1939. v Ljubljani, je poslal zborovalcem predsednik Zveze nabavlij. zadrug drž. uslužbencev gosp. Miloš Štibler, to-le pismo, ki ga objavljamo, ker nazorno odkriva veliko pomembnost našega zadružnega gibanja sploh, in še posebe ugotavlja sijajne uspehe ljubljanske železničarske nabavljalne zadruge. Pismo slove:
»Dragi zadrugarji! Zelo mi je žal. da se ne morem osebno udeležiti Vašega občnega zbora. Zato Vas tem potom najlepše pozdravljam in želim Vašemu delu najboljše uspehe. Vaša zadruga je že doslej imela v naši Zvezi vodilno mesto, tako po kakovosti kot po obsežnosti poslovanja. Treba je samo vedeti, da so Vaši člani v 18 letih zadruginega obstoja prejeli preko
delajo brez koristoljublja in dobička. Vendar je odbor Društva sodnikov že na svojem izrednem občnem zboru letos februarja spremenil društvena pravila ter odpravil oba pravilnika, ki sta urejala priznavanje posmrtnin in dajanje posojil članom.
Delovanje društva je bilo v splošnem, kolikor se tiče stikov z ostalimi sekcijami v državi, precej omejeno. Zanimivo pa je razveseljivo dejstvo, da so se začeli mlajši društveni člani živahneje zanimati za poslovanje organizacije, kar obeta, da se bo tudi v tem pogledu še zboljšal položaj. — Iz biagajniškega poročila g. dr. Vladimirja Rupnika je videti, da je stanje blagajne zadovoljivo, tudi dolžniki redno vračajo dogovorjene obroke posojil. — Za nadzorni odbor je g. Vinko Stras-ser predlagal razrešnico s pohvalo celotnemu odboru, kar so zborovalci soglasno odobrili.
Pri volitvah so zborovalci izvolili v odbor naslednje člane: za predsednika je bil izvoljen g. dr. J. Štempihar, za podpredsednika g. Alojzij Žigon, za tajnika g. dr. Stanko Štrukelj, za blagajnika g. dr. Vladimir Rupnik, za člane pa gg. Vilko Lavrenčak, dr. Andrej Dolinar, Fran Orožen in dr. Božidar Kobe, za namestnike pa gg.'Fran Kovač in dr. Edvard Vračko. Za odbornike - poverjenike so bili izvoljeni za Maribor g. dr. Fran Juhart, za Celje dr. Josip Dolničar, za Novo mesto g. Jože Prijatelj, za Mursko Soboto pa g. Viktor Prohinar. Za preglednika računov sta bila izvoljena gg. dr Fran Kovač in Vinko Strasser.
V tekočem letu ostane članarina enaka, prihodnji občni zbor leta 1940. bo pa v Mariboru.
in v opomin
25.000.	000 dinarjev kot ristorno! razen tega je zadruga splošno vplivala na pocenitev blaga, kar znaša še mnogo več. Materialna korist gre v mnoge desetine milijonov.
Glede obsega poslovanja imejte pred očmi dejstvo, da so vse nabavljalne zadruge naše Zveze v 1. 1938. imele prometa ca. 279,000.000 din; od tega odpade samo na Vašo zadrugo nad 47,000.000 din ali skoraj 18 %, dasi ima zadruga samo 10 % celokupnega članstva naših nabavljalnih zadrug. V vseh teh naših zadrugah je včlanjenih namreč 86.000 članov, v Vaši pa 8000. Promet po članu je bil pri Vas lani 5935 din, v dravski banovini 5339 din, povprečno v državi pa 3264 din. Tudi ta podatek dokazuje, da delate odlično. Lastnih sredstev imate nad
12.000.	000 din, medtem ko jih imajo vse zadruge v državi 50,395.000 din.
Zvišanje nagrad dnevničarjem
Zborovanje sodnikov
V zadružništvu je rešitev!
Za vzgled
J. P. Herrick:
Morski razbojnik
»Kako dolgočasno je vse to, Howard, ta pritlikava, kadeča se gora, te umazane, pritlikave hišice in ...«
»Ampak, miss Evelina, saj to je vendar Neapelj, najkrasnejše ...«
»Že vem. Dolgočasno, vam pravim, kakor vse življenje na tile vaši pritlikavi jahti z njenimi majhnimi, večno zamašenimi topiči. Zdi se mi, da ta vaš stari ,Delfin* trpi za starostno oslabelostjo, ker pri šestnajstih vozlih dobi že naduho, da morate iz samega usmiljenja ustaviti stroje. Vse je kakor solzava vožnja z gondolo v Benetkah. Jaz pa nisem prav nič solzava.«
Dražestno prenapeta miss Evelina (seveda kot vsako mlado lepo dekle v vsaki dostojni zgodbi, hči dolarskega milijonarja), je divje udarila z drobno petko ob tla. »Obljubili ste mi pa, da doživim kaj nenavadnega!«
»Krivični ste, miss. Vse je bilo nenavadno in prekrasno, večni led in lov na severne jelene, palače in zakladi Indije, mikadojev pogreb, potem revolucija na Kitajskem, znamenitosti Londona, Pariza, Berlina, Rima in zdaj ta krasni Neapelj!«
»Že vem, gospod tujski vodnik: Oglej si Neapelj in potem umri! Jaz po hočem živeti, živeti!«
»Tekmovali smo za stavo z oceanskimi velikani, oblezla sva piramide, Himalajo in Alpe, in vse je bilo tako ...«
»... dolgočasno, dolgočasno!«
»Pa jaz sem seveda tudi vsakdanji in dolgočasen? Saj vas vendar tako neizrečeno in nenavadno ljubim! Jaz ...«
»Že spet mi prisegate ljubezen, danes že petič... S svojo tako imenovano ljubeznijo mi prav vse delate dolgočasno in enolično. Domov hočem! Takoj! Dobro le-
to že jadram z vami po svetu naokrog, čakam na nenavadno senzacijo, ki ste mi jo obljubili. Nihče v New Torku ni razumel, kaj sem na vas mogla najti. Čisto navaden človek ste, kakor jih hodi po svetu na tisoče. Česa mi niste vsega obljubili! Pa kaj ste izpolnili? Revno potovanje okoli sveta, kakor bi ga vsaka potovalna pisarna znala prirediti lepše in zabavneje. In zato sem morala vzdržati pri vas vse leto. .Blazno vas ljubim!* — do dvajsetkrat poslušati na dan! Domov hočem k očetu, k znancem, ki se boje, da bi vas utegnila uslišati. Toda zdaj imam dovolj, več kot dovolj.« Odhitela je, ne da bi se bila ozrla na presenečenega lorda Howarda Meldona.
»Delfin« je dvignil sidra. Miss Eveline ni bilo videti, lord se je pa ni upal poiskati. Ponoči je imela ladijska radio postaja mnogo dela. Lord Howard je pošiljal brzojavko za brzojavko, vse v skrivnostni tajni pisavi »Kluba 313«.
*
Na pristaniškem pomolu v Ramsgateu je bilo opolnoči v megli in drobnem hladnem dežju prav neprijetno. In vendar je čakalo tam tri sto dvanajst izredno odličnih gospodov na tristotrinajstega. Baronet William Walcott, elegantni predsednik skrivnostnega »Kluba 313« je nejevoljno gubal čelo. »Za vraga, kje pa se mudi Mel-don! Pokliče nas v to predpotopno gnezdo, potem ga pa ni. Nezaslišano, moj ,Hrt* ima ukaz, naj zjutraj ob treh odpluje, jaz pa čakam tod v tem pasjem vremenu! Glasujmo, ah bomo čakali do sodnega dne na Meldona!« Glasovanje je pokazalo, da jc večina za to, da počakajo še trinajst minut. Baronet Walcott se je jezen umaknil.
Dolga leta sta si bila s Howardom divja in trdovratna nasprotnika, pa najsi sta se boksala, mečevala, merila v rokoborbi, veslanju ah jahanju, naj sta tekmovala v
nogometu ah pri tenisu — vselej je zmagal Wihiam. Toda vselej samo za nekaj točk. Časih se je zdelo, da se ima za zmago zahvaliti samo sreči, časih tudi sodnikovi naklonjenosti, ki je bila odprtemu, plavolasemu, drznemu mladeniču vselej bolj mila, kakor zaprtemu, zvijačnemu, temnolasemu Howardu. Vselej je William zmagal samo za malenkost, tako da vprašanje, kdo od obeh je boljši in močnejši, ni bilo prav za prav nikoli popolnoma rešeno. Poslednjič sta se spopadla pri volitvah za predsednika kluba, v katerem sta oba imela važni vlogi. William je zmagal za en glas in postal predsednik.
»Polnoč in trinajst minut, jaz grem!«
»Le počakaj William, že prihaja!«
Iz nočne temine se je zaslišalo brenčanje hidroplana, postajalo glasneje, orjaški tič se je spustil na morje in pridrsel k pomolu. Lord Meldon se je ves razburjen naglo izkrcal.
»Oprostite, toda miss Evelina nikakor ni hotela na angleško obalo 'n m> ie skoro izneverila moštvo. Prava sreča, da sem lahko priklical ta hidroplan!«
»Kdo pa je miss Evelina, Meldon?«
»O tem pozneje, zdaj prosim za besedo. Prosim častite klubove člane za popolno molčečnost v zadevi. Gre za mojo čast, za čast klubovega člana.«
Obljubili so mu, da bodo molčali. Upamo, da tudi p. n. bralci ne bodo zamerili, če tudi mi molčimo in ne povemo, kaj je lord Meldon pripovedoval tovarišem. Samo toliko lahko rečemo, da je bil Howard zelo zadovoljen, ko je odhajal, se zelo prisrčno poslovil od Williama, se vkrcal na letalo in v nekaj minutah izginil.
Majaje z glavami se je tri sto dvanajst zborovalcev v neskončnem avtomobilskem sprevodu vrnilo v nočni London.
* * *
»Delfin« je rezal razburkane valove. Noč je bila viharna. Vrla ladja se je dobro upirala nevarnostim in medtem ko je dolge ure butalo valovje ob stene, skrbno varovala peščico posadke pred srdom elementov.
Prvikrat po razburljivem razgovoru v neapeljski luki je miss Evelina nekoliko prijazneje pozdravila Meldona. Sočutno je ogledoval njeno lepo bledo lice, trudne sinje oči.
»Upam, iniss Evelina, da vam je bil nocojšnji vihar dovolj nenavaden?«
»Nikar se ne norčujte, Howard, bilo je strašno!« Telegrafist je pristopil in izročil lordu radijsko brzojavko. Ta jo je prebral in prebledel.
»Kaj pa vam je, Howard? Slaba vest?«
»Strašnejše od viharja. Berite!« Pomolil ji je listek: »Lord Meldon. Ladja Delfin. Ukazujem vam, da ustavite stroje na 40° 10' zah. dolžine. Vdajte se brez odpora, sicer grozi vsem smrt. Rdeči pirat.«
Miss Evelina se je zakrohotala. »Malce zakasnela pustna šala, lord Meldon!«
»Dal bi kaj, če bi bil lahko tako vesel, kakor ste vi.«
»Verjamete na tega .Rdečega pirata*?«
»Vem, da ga imajo že nekaj let za največjo nevarnost tega morja. Vselej je še pobegnil zasledovalcem, prehitel najhitrejše ladje in jih zasedel brez odpora, zakaj doslej se mu še nihče ni upal zoperstaviti.«
»Pa se tudi vi ne boste upali?«
»Poskusil bom, da vas obvarujem pred tem vragom!«
»Mene? Kaj pa se tiče mene morski razbojnik? Će je sploh res kje tak razbojnik (zdi se mi pa tako malo verjetno, kakor zgodba o povodnem možu), potem mu gre gotovo za vašo jahto, morebiti tudi za odkupnino za naju. Ah right, bo pač moral očka plačati. Toda česa naj se bojim?«
Dosegli ste lepe uspehe. Potrebno je, da ostanete najmanj na dosedanji višini, poskusite pa doseči še povol-nejše stanje. To pa boste dosegli samo, ako bo med člani vladala vzorna zadružna sloga. Storite vse, da svoje vrste še bolj strnete in še z večjimi silami stopate naprej v korist članstva in v ponos našega zadružništva!«
Vzgled ljubljanske železničarske nabavljalne zadruge naj bo tudi drugim našim zadrugam V opomin in
Občni zbor
Dne 30. maja je imela — kakor smo naznanili tudi mi — »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, svoj redni občni zbor, ki je bil že sedemnajsti. Zborovanje je bilo v hotelu »Unionu« v Ljubljani in je bilo zelo dobro obiskano; zlasti nižji poštni uslužbenci se očitno prav živahno zanimajo za poslovanje tega zaslužnega človekoljubnega društva.
Zborovanje je vodil višji poštni svetnik, g. L Matjašič, ki kot predsednik vodi »Dobroto« vsa leta, kar društvo obstoji. Tajnica, gdčna Iva Črnja-čeva je podala poročilo o delovanju v minulem letu. Delovanje se je razširilo in povečalo, kar kaže tudi letni računski zaključek. Društvo ima 3092 članov, od teh je velika večina poštnih uslužbencev. V minulem poslovnem letu je umrlo 30 članov in so njihovi svojci prejeli 261.500 din posmrtnin.
V svojem dosedanjem delovanju je izplačalo to zaslužno obsmrtno društvo doslej že 2,670.650 din posmrtnih podpor.
Nekaj let »Dobrota« dovoljuje svojim članom tudi posojila. Lani je dala članom za 755.868 din posojil. Doslej je bilo članom dovoljenih že za 2,431.212 din posojil.
Premoženje društva je preseglo že dva milijona dinarjev. V tem znesku je šteta tudi vrednost zemljišča 's približno pol milijona dinarjev. Kako smo-treno in nesebično posluje odbor, kažejo upravni stroški, ki so v primeru s prometom izredno nizki. Lani so dosegli komaj 31.626 din.
Poročilo nadzorstva je izvenelo v ugotovitvi, da je poslovanje v odboru popolnoma v redu in pravilno. Zato ni čuda, da so zborovalci soglasno dali razrešnico odboru in izrekli odbornikom pohvalo in priznanje. Pri volit-
Popuščanje konjunkture in varčevanje. V uradnih navodilih za sestavitev predloga prihodnjega drž. proračuna je finančni minister objavil tudi kratek pregled našega današnjega gospodarskega stanja. Zaradi
vzpodbudo. Zlasti ljubljanski državni uslužbenci in upokojenci, kar jih ni železničarjev, naj posnemajo to vzorno nabavljalno zadrugo, ki nam je Slovencem v družbi z mariborsko nabavljalno zadrugo po pravici v čast. Ljubljančani moramo z vsemi silami stremeti, da se vsaj približamo uspehom naših tovarišev železničarjev in da dosežemo in tudi prekosimo Mariborčane, v zavesti, da je le v zadružništvu rešitev našega stanu.
„Dobrote"
vab je bil izvoljen z živahnim odobravanjem spet ves dosedanji odbor.
Pri slučajnostih so nekateri zborovalci predlagali, naj bi »Dobrota« pričela čimprej zidati na svojem stav-bišču veliko stanovanjsko hišo, da bi s tem dobro in varno naložila svoje premoženje. Po daljšem obravnavanju tega predloga, so zborovalci sklenili, naj se odboru naroči, da to vprašanje preuči in ga predloži v odločitev prihodnjemu rednemu občnemu zboru. Takojšnja odločitev v tako važni zadevi bi utegnila postati nevarna za društveno denarno ravnotežje.
Končno s*o zborovalci morali sklepati o spremembi društvenih pravil, da jih spravijo v sklad z zakonom o gospodarskih zadrugah oziroma s predpisi novega pravilnika o človekoljubnih ustanovah. Kakor vsa druga naša posmrtna in podporna društva, je tudi »Dobrota« sodelovala pri prizadevanju, da se prepreči uveljavljenje označenega pravilnika, ki bi bil za naše človekoljubne ustanove društva in zadruge naravnost poguben. Zborovalci so pooblastili odbor naj sam tako spremeni društvena pravila, da bodo prilagojena zahtevam novih predpisov in da bodo koristi članov pri tem ostale kar najbolj nedotaknjene. Spremembe pravil bodo med drugim določale tudi, da višina posmrtnin in podpor ter članskih prispevkov ne bo za stalno določena v pravilih, temveč bo višino teh zneskov sproti urejal za dobo enega leta redni občni zbor. Odslej se bodo sprejemali v društvo samo člani izpod štiridesetega leta starosti, in ne več kakor doslej, do 45. leta. Tudi je važna nova sprememba, da se bodo mogli odslej sprejemati za člane »Dobrote« izključno samo poštni uslužbenci.
mednarodnih političnih zapletljajev se je po vsem svetu začelo pojavljati popuščanje gospodarske konjunkture, kar se kaže tudi pri nas v zmanjšanem borznem prometu in v neugodnejšem stanju denarnega
in deviznega trga. To je pa spet oslabilo gibanje narodnega gospodarstva. Kot posledica se pojavlja padanje dohodkov od carin, tudi monopolski dohodki so nižji. Posledice se čutijo v končnem rezultatu državnih dohodkov, tako da je treba računati, da ne bo mogoče doseči preračunanih dohodkov. Zato bo treba na eni strani skrbeti za zvišanje fiskalne obremenitve, na drugi strani pa za omejitev vseh tistih državnih izdatkov, ki niso absolutno nujni in neobhodni. Potrebno bo, da se v državni upravi izvede kar najdoslednejše varčevanje na vseh področjih. — Prognoza finančnega ministra ni prav nič vesela. Upamo le, da se napovedano varčevanje ne bo, kakor že tolikokrat doslej, začelo in končalo pri naših, že itak do skrajnosti skrčenih prejemkih. Če se za javne potrebe že morajo zvišati bremena, naj se to izvrši sorazmerno z davčno močjo vseh državljanov.
Za stanovsko smer v organizaciji. Na zborovanju je učiteljsko okrajno društvo JLTU v Ptuju sprejelo med drugimi sklepi tudi tega-le, ki je vreden, da ga objavimo v vednost vsem tovarišem brez razlike stroke, ki se zanimajo za organizacijsko gibanje državnega uslužbenstva. Sklep se namreč glasi: »Ponovno še poudarimo razen vsega tega naslednje: Bodimo le za stanovsko linijo v naši organizaciji in ža enakopravnost vseh članov! Ravno tako pa bodimo proti vsakemu političnemu plašču in kakršnem koli dobrohotnem trepljanju po rami s to ali ono roko.«
Prosimo, preberite! Vnovič prosimo vse tiste p. n. naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da čimprej poravnajo svoj dolg. Višina zaostale naročnine je označena s svinčnikom ob naslovu. Zaostanke poravnajte vsaj deloma, če jih ne morete že naenkrat. Upamo, da bo vsaj ta ponovna prošnja imela uspeh. Zaostanki so narasli že do take višine, ki resno ogroža listu obstanek. — Uprava.
Nov železničarski list. Združenje jugo-slovenskih narodnih železničarjev in mornarjev bo pričelo v Beogradu izdajati poučno zabavni časopis pod naslovom »Zabavnik železničara i brodara«. Glavni urednik listu bo Jovo L. Babič. List bo izhajal dvakrat na mesec in bo veljal 7 din na mesec. Prinašal bo prvenstveno prispevke iz
Zborovanje meščansko-šolskih učiteljev. Združenje nastavnikov meščanskih šol bo imelo letos svoj redni občni zbor v dneh 9. in 10. julija v Nišu. Organizacija jc izbrala za svoj kongres to mesto zaradi tega, ker ondotna meščanska šola slavi letos štiridesetletnico obstanka. V Jugoslaviji je zdaj že 235 meščanskih šol, največ v dravski in savski banovini, kjer jih je v vsaki po 50. Najmanj meščanskih šol je v moravski banovini, ki ima komaj 5 šol s 644 učenci.
Železničarska proslava v Mariboru. Že zadnjič smo naznanili, da bo mariborska podružnica UJNŽB v dneh 3. in 4. junija svečano obhajala tridesetletnico obstanka Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in mornarjev. Hkrati je bil pa tudi dvajsetletni jubilej železničarskega glasbenega društva »Drave«. Višek proslav je bilo raz-
vrst železničarjev, da tako nudi priložnost talentom med njimi, pokazati se. Objavljal bo pa tudi članke z vseh področij, tako da bo imel značaj nekakega sodobnega magazina. Vsak naročnik lista bo zavarovan za 5000 din za primer smrtne nezgode.
Napredovanje uslužbenca v disciplinski preiskavi. Prosvetno ministrstvo je nekemu uslužbencu Vil. položajne skupine, ki je bil v disciplinski preiskavi, priznalo prvi periodski povišek plače, ker je izpolnil tri leta službe v VII. skupini. Proti ti odločbi je glavna kontrola vložila tožbo na državni svet, češ da je bil minister dolžan počakati na odločitev disciplinskega sodišča, oziroma da bi si bil moral preskrbeti od disciplinskega sodišča odločbo o tem, ali bo dotičnemu uslužbencu ustavljeno napredovanje po periodski povišici. Državni svet je z razsodbo od 22. oktobra 1938., št. 26.037, zavrnil tožbo glavne kontrole kot neutemeljeno, ker določa odstavek drugi § 33. u. z., da v primerih, če je uvedeno disciplinsko postopanje, disc. sodišče predhodno odloči ali se mora za čas disciplinske preiskave uslužbencu ustaviti napredovanje oziroma kretanje po pc-riodskih poviških. Ker je v tem primeru uslužbenec že dovršil tri leta v položajni skupini in ni bilo take odločbe disciplinskega sodišča o ustavitvi kretanja po pe-riodskih poviških — ki se itak priznavajo uradoma —, je bilo treba tožbo glavne kontrole zavrniti.
Znižana voznina v aeroplanih. Društvo za zračni promet »Aeroput« izdaja na vseh svojih zračnih progah vozovnice za polovično ceno vsem aktivnim državnim in samoupravnim uslužbencem, kakor tudi državnim upokojencem, če imajo predpisano legitimacijo za ugodnostno vožnjo po že-težnicah.
Učiteljska vest s Češkega. Na ozemlju tako imenovanega češkega in moravskega protektorata je nedavno prostovoljno izstopilo iz službe 3072 ljudskošolskih učiteljic. Mimo teh je bilo iz službe odpuščenih uradoma še 592 učiteljic. Konec šolskega leta bodo pa upokojene še vse tiste učiteljice, ki so dosegle 53. leto starosti. To odstranitev učiteljic iz ljudskošolske službe je izvršila vlada zaradi varčevanja in zato, da se omogoči nastavitev mladih absolventk, ki čakajo že po več let na službo.
vitje društvenih zastav, ki se je izvršilo na letnem telovadišču Sokola I v Mariboru. Predsednik podružnice UJNŽB in »Drave« je pred razvitjem opisal zgodovino ustanovitve železničarskega stanovskega društva in njegov pomen za slovenski značaj Maribora. Glasbeno društvo »Drava« pa skrbi za glasbeno in pevsko kulturo našega malega človeka ter omogoča železničarskim otrokom, da se za malo odškodnino poslužuje njene glasbene šole. Po blagoslovitvi zastav je pozdravil v imenu železniškega direktorja navzoče pomočnik g. Hojs, ki je poudarjal, da je velika zasluga narodnih železničarjev, da je postal Maribor trdno slovensko mesto. Čestitali so nato še zastopniki drugih organizacij. Vsa proslava je potekla prav svečano in pokazala koliko simpatij uživata obe društvi med mariborskim občinstvom.
Vestnik
Iz organizacij
»Rdeči pirat je doslej zavzel še vsako ladjo, ki se je je lotil, odvedel ženske, ki so bile na krovu, ladjo in posadko pa pustil pri miru.«
»In kaj se je zgodilo z ženskami?«
»Izginile so. Nikoli več jih ni nihče videl. Mislijo, da gre za umobolnega, najbrž za kakega morilca iz naslade... saj razumete, miss Evelina?«
»Strašno... Če je le res! Kaj mislite storiti, Howarđ.«
»To pot bodo pač tudi možje poginili.«
»Kar prestrašili ste me, Howard. Na vsak način se vam zahvalim, da ste pripravljeni boriti se in umreti zame, saj tega prav za prav nisem zaslužila.«
»Le nikar se ne bojte, morebiti pa niti ne bo tako hudo.«
»Prav nič se ne bojim. Samo povejte mi, kadar bomo na določenem kraju.«
»Smo že tam, v desetih minutah se moramo ustaviti.«
»Torej v desetih minutah!«
Ves zasopel je planil na zapovedniški most’ mornarček: »Ladja na obzorju!« Res — daleč na robu morja se je pojavil črn dim, ki se je naglo bližal.
»S polno paro naprej!« Ladja je kar Ktela preko valov. Dim se je čim dalje slabše videl.
»No, kaj pravite k .Delfinu1, miss Eve-una?«
»Čudovito. Pirat zaostaja.«
»Če nas ne ujame, potem ni Rdeči pi-rat!« i3im je kp jzginjj jv[jss Evelina se je g oboko oddahnila. Tedajci zagrmi strel iz °pa. Pred jahto se je pojavila nenadoma ojna ladja. Na jamboru je plapolala ve-’ka rdeča zastava.
»Saj to je vendar...!« je zaklical m! mornar. Lord Meldon mu je naglo
USta" torej poznaš ra is 'o ladjo? Gotovo si njegov ogledu
ki si mu izdal, da imamo na jahti žensko! Odpeljita ga pod krov. In zdaj se pripravite na borbo!«	>
Videti je bilo, kakor da se hoče jazbečar boriti z levom. Razbojniška ladja, ki je bila velika kakor kak torpedni rušilec, je imela ime zakrito z rdečim blagom. Videti je bilo, da gre zares. Rdeči pirat ni več streljal, pač pa je spustil v morje čolne, v katerih so se gnetli divji, na pol goli razbojniki. Čolni so se bliskovito približali jahti. Krogle s topičev so prav vse zgrešile premikajoče se cilje. Kakor bi trenil, so obkolili jahto in se povzpeli nanjo. Velika gruča tolovajev se je zapodila na poveljniški most. Vsem na čelu plavolas orjak, v obeh rokah veliki tesarski sekiri, oblečen v umazano, razcapano oficirsko uniformo, s široko rdečo ruto opasan. Gotovo sam Rdeči pirat.
Ozki dohod na poveljniški most je Howard sijajno branil. Izstrelil je vse patrone iz obeh samokresov. Nekaj jih je padlo, zato so pa drugi še silneje pritisnili. Lord je potegnil meč ih se z naglimi udarci branil napadalcev. Miss Evelina je bleda kot smrt odrevenela ... Tedajci se je zavihtel plavolasi orjak preko ograje in popadel dekleta: »Tebe hočem, dtugega nič.«
Lord je opazil nevarnost, se bliskoma obrnil in naskočil velikana. Krčevito objeta sta se zavalila na krov in se tam borila naprej. Vsi so kakor otrpli čakali kaj bo, nihče si ni upal pomagati. Nenadoma krik, padla sta v morje, in se tam naprej borila. Zdaj se je pojavila glava tega iznad vode, zdaj se je zdelo, da drugi zmaguje. Tedaj je pirat zagrabil lorda za vrat in oba sta se potopila. Toda mehurčki, ki so prihajali na površje, so dokazovali, da borba še ni končana. Nato je nenadoma vse utihnilo. Lord se je prikazal in polagoma plaval k jahti.
Ladijska posadka je nenadoma spet našla pogum in izrinila oplašene tolovaje, ki jih je izginotje poglavarja prestrašilo, v čolne. Ti so hitro odveslali, spotoma potegnili svojega kapitana v čoln in kmalu je razbojniška ladja z vso naglico odplula.
Vsega izmučenega junaka so nato odnesli v kabino. Spotoma ni miss Eveline niti pogledal... Stala je in z velikimi očmi gledala na ladjo, ki je izginjala. Končno se ji je vrnila zavest in šla je v kapitansko kajuto. Tam jo je pričakoval lord Hovvard, ves povit v tople odeje, s termoforjem na vratu in prsih.
»Junak ste, lord Ho\vard!« je preprosto rekla.
»Jaz sem: - ■ •« strahovito je moral kihniti, »čudovit nahod sem iztaknil.«
»Zoprni ste, Hovvard, ravno ko vam hočem dati zaročni poljub, iztaknete pa nahod!«
»Ampak, preljuba Evelina, zaročni poljub! Presrečen sem.« Preden je skončal je Evelina že izginila. Če danes ne, pa jutri, si je mislil lord, se obrnil k steni in zaspal.
Miss Evelina pa ni mogla zaspati, neprestano je morala misliti na Rdečega pirata, na tega lepega plavolasca, na njegovo jasno, ponosno in plemenito obličje, Ne, ta ni mogel biti zločinec. Zdaj se ji je tudi marsikaj začelo zdeti čudno. Kar prehitro so premagali posadko in ravno tako hitro so bili prepodeni. Nato se je kar naenkrat malce pobalinsko nasmehnila, si ogrnila plašč in odšla v mornarsko kajuto. Tam je našla malega mornarčka, ki je bil zelo dobre volje, zakaj lord je v proslavo zmage daroval posadki sodček vina. Potegnila ga je s seboj in v temnem kotu sta dolgo na skrivaj šepetala. Nekaj dolarskih bankovcev je menjalo lastnika in izvedela je vse. * * *
NewYork. Majhna, bela jahta jima je plula naproti, ob ograji je stal belo oblečen gospod, »Očka!« je klicala Evelina. »Zlati moj očka!«
Na pomolu se je Evelina poslovila. »V štirinajstih dneh bi rada, da nas obiščete. Kajne, da pridete, Howard.« Nemo je prikimal. »Zaroko bomo praznovali!« se je obrnila k očetu. Ta je že poznal svojo hčer, zato se ni nič več čudil in si je le ostreje ogledal lorda Meldona. Nato je zmignil z rameni in obmolknil. Howard je vesel odšel.
Čez štirinajst dni je bila slavnost pri miss Evelini. Lord Howard je bil eden prvih gostov, toda kar ni našel prilike, da bi bil s svojo sladko Evelinico mogel spregovoriti na samem nekaj besedi. Končno se je zaslišal njen glas po vsi dvorani: »Gospoda, želela bi vas seznaniti s svojim zaročencem!« Howard se je pririni! do nje. Elegantni gospod ob njeni levici, saj to je vendar ...
»Moj zaročenec... baronet William VValcoft, pomorski kapetan na ladji angleške mornarice ,Hrt‘l«
Howardu se je zdelo, da sanja. Ko je potem škripaje z zobmi čestital zaročencema, mu je Evelina po tihem prišepnila: »Rdeči pirat ropa vselej samo ženske in jih odvede s seboj, kajneda, lord Meldon?« Nato se je zresnila: »Od srca sem vam hvaležna Howard, izpolnili ste svojo obljubo. Vam se moram zahvaliti, da sem našla tisto nenavadno ... jaz ljubim ...«
Howard je stisnil roko nasprotniku. »Torej spet si me, Walcott!«
»Ampak spet samo za širino prsi« ga je hotel potolažiti William.
»Ne, lord Howard,« se je ponorčevala Evelina, »tokrat so vas izključili iz tekme in Rdeči pirat je prišel sam na cilj.«
Zborovanje poštnih uradnikov. V dneh 25., 26. in 27. junija je bil XXI. kongres Združenja uradnikov p. t. t. stroke, in sicer v Splitu. O zborovanju bomo prihodnjič objavili poročilo. — Prvotno je bilo odločeno, da bo ta kongres na Cetinju, vendar pa do tega ni prišlo. Združenje je pravočasno prosilo prometno ministrstvo, naj se dovoli udeležencem zborovanja če-trtinska voznina, vendar prošnja ni bila uslišana. Organizacija je v prošnji navajala, da se poštarski kongres že 20 let ni vršil na Cetinju, da bi bilo v državnem in narodnem interesu, če bi prišlo do kongresa, da so razne druge strokovne in druge or-
Neredno izplačevanje pokojnin. Po nekaj letih točnega in pravočasnega izplačevanja pokojninskih prejemkov se je začetek maja in prav tako začetek junija dogodilo, da prvega niso prejeli vsi upokojenci pokojnine. Izplačilo se je zakasnilo toliko, da so zadnji prejeli pokojnino šele četrtega. Razlog zakasnitvi je prenizek dotok dohodkov od neposrednih davkov, kar je običajen pojav v tem letnem času. Upati je, da se bo v prihodnje izplačevanje pokojnin spet tako uredilo, da ne bo zamude. Nujno potrebno je, da dobi finančna direkcija vsak mesec pravočasno potrebno dotacijo od fin. ministrstva, ker z lastnimi dohodki ne more kriti vseh pokojninskih izdatkov.
Hranilna in posojilna zadruga upokojencev. V okviru zagrebške upokojenske organizacije se pripravlja ustanovitev posebne hranilne in posojilne zadruge. Delež bo znašal 100 din, vpisnina pa 10 din. Društveno glasilo »Umirovljenik« vabi člane Društva drž. i samoupravnih umirovljenika, naj pristopijo k snujoči se zadrugi, kateri je organizacija stavila na razpolago znesek 50.000 din — kot osnovno glavnico. Nova zadruga bo uvedla tako zvano stalno varčevanje, dajala bo pa članom tudi posojila. O ustanovitvi zadruge, ki predstavlja zanimiv poskus te vrste, menda med upokojenci prvega pri nas, bomo svojčas še obširneje pisali.
Naša opažanja. Somborsko upokojensko glasilo »Naša Reč« objavlja ta člančič, ki velja tudi za druge kraje in razmere: »Razni zakotni pisarji skušajo z različnimi mahinacijami izkoristiti naše delo zase. To delajo že kar obrtoma. Zlasti pazljivo za-
ganizacije dobile zaprošeno ugodnost — vse je bilo zaman. Zato so se potem odločili za Split.
Obiske kemično čisti, barve, pIMra le lika tovarna I O S. REICH.
Iz organizacije železniških uradnikov. Po stanju na dan 15. aprila je imelo Združenje železniških uradnikov že 2058 članov. Po oblastnih odborih se člani razdele tako, da ima Beograd 707, Zagreb 557, Ljubljana 445, Sarajevo 294, Subotica pa 100 članov. Videti je torej, da število članstva v tem društvu stalno narašča.
sledujejo življenje upokojencev. Če kak upokojenec umre, takoj hite na pomoč vdovi, seveda za dobro nagrado. Ker se ne razumejo na posle za ureditev rodbinske pokojnine, za izplačilo pogrebnine in dva-mesečne podpore, vpisujejo dotične vdove kot članice v naše društvo, plačujejo zanje iz svojega žepa vpisnino in članarino za pol leta, ter v vdovinem imenu (z njenim podpisom) zahtevajo, naj jim vse to uredi naša pisarna. Ko pa naše društvo uspešno dokonča vsa ta dela, v vdovinem imenu sporoče, da izstopa iz članstva. Vdove same pa seveda nimajo niti pojma, da so postale članice društva, ki jim je izposlovalo pokojnino in drugo, temveč so še danes prepričane, da so jim vse to izposlovali ti zakotni pisači, ki so za to delo našega društva od teh ubogih žensk pobrali bogate nagrade. Ti pisači so opazili, da ne odgovarjamo na pisma, pisana s strojem, zato nam zadnji čas pošiljajo pisma, pisana z žensko roko. Ob največji previdnosti se ne moremo ubraniti in zavarovati naših upokojencev in upokojenk pred temi prebrisanci in njihovim izkoriščeva-njem. Zato naš odbor razmišlja, da v vsakem večjem kraju poveri vodstvo teh poslov kakemu razumnejšemu članu, preko katerega bo naša pisarna dopisovala s strankami. Prosimo vse člane in članice, da upokojence (-ke) opozore na zvijačnost teh prebrisancev in da se varujejo pred njimi. Če pa jim je potrebna pomoč, naj se zaupljivo in naravnost ali po našem poverjeniku obrnejo na društvo, ki jim bo vselej vse pokojninske zadeve predpisno in brezplačno uredilo.«
bilo tedaj 138, zdaj jih je 200, meščanske šole so pa od 176 narasle na 240. V službi prosvetnega ministrstva je 39.300 uslužbencev, med temi je 31.500 uradnikov. — Letos je vseh oddelkov na ljudskih šolah skoro 26.000, ki jih obiskuje nad 1,474.000 otrok. — Na meščanskih šolah je nad 44
Kolo zadrugark. Zadnjič smo objavili poročilo o prvem občnem zboru ljubljanskega Kola zadrugark. Na prvi seji se je odbor tako - le sestavil:	za predsednico
ga. Iva Ogorelec, za tajnico ga. Marija Brečko, za blagajničarko ga. Marica Kobe, odbornica ga. Ana Košuta. V nadzornem odboru so ge. Franja Dežman, Alojzija Vargazon, Rezi Kretič. Namestnice so ge. Josipina Megla, Marija Vidmar in M. Celestina. Namestnici za nadzorni odbor sta g. Marija Hladnik in Marija Žerjal. —
Opozorili bi, da je ime društva v slovenščini nerodno izbrano. Srbski naziv »Kolo žena zadrugara« se glasi lepo po slovensko »Krožek zadrugark«, gotovo pa ne »Kolo žen zadrugark«.
Iz železničarske nabavljalne zadruge. O poteku zadnjega občnega zbora te največje zadruge drž. uslužbencev v Sloveniji smo že zadnjič na kratko poročali. V naslednjem objavljamo še nekaj podatkov. — Na vprašanje, kaj je z nagradami uslužbencev, ki imajo posla z odpremljanjem blaga, je pojasnil predsednik, da imajo s tem zelo mnogo dela in skrbi skladiščniki in drugo nižje osebje zadruge. Zadruga jih za ta trud nagradi še posebe s tem, da jim
Nove
Prednaročnikom Suščeve knjige »Trošarine«. Naznanjamo p. n. prednaročnikom knjige »Trošarine, državne, banovinske in občinske«, da je delo dotiskano in da bo že v prihodnjih dneh, ko bo knjiga vezana, razposlano. Knjigo, ki jo je priredil g. Štefan Sušeč, načelnik fin. oddelka banske uprave v pok., in ki vsebuje vse tro-šarinske zakone, uredbe, pravilnike, razpise in razsodbe, bodo vsi, ki imajo opraviti s tem zamotanim predmetom, veselo pozdravili. O nujno potrebni knjigi bomo prihodnjič obširneje poročali.
tisoč učencev. Največ meščanskih šol imata dravska in savka banovina, namreč vsaka po' 50, medtem ko jih je v moravski banovini samo pet. V Sloveniji imajo meščanske šole približno 10.400 učencev. — Od skupnega števila učiteljstva, vštevši veroučitelje, je 17.307 moških in 14.286 žensk.
dobavi brezplačno določene manjše količine živil ali pa izda nakaznice za nakup blaga. — Podpore je zadruga nasproti minulemu letu znižala za 35.000 din, tako da jih je izplačala samo v višini 55.000 din. — Neizterljivih dolgov je bilo konec minulega poslovnega leta za 18.045 din, kar je pri tako zelo velikem prometu izredno nizek znesek, nižji kakor navadno pri drugih zadrugah. Neizterljivi dolgovi nastanejo v primerih, kjer umre član, pa iz njegove pokojnine ni mogoče kriti neplačanih računov, če je odpuščen brez pokojnine itd. — Uslužbenci zadruge, zlasti odgovorni poslovodje špecerijskega in manufakturnega oddelka, morajo vlagati stalne kavcije, katere jim odtegujejo od prejemkov. Te odtegljaje nalaga zadruga sproti na vinkuli-rane hranilne knjižice pri železničarski kreditni zadrugi. Hranilne knjižice ima v shrambi zadruga, dokler je uslužbenec pri nji zaposlen. — Pred petimi leti, ko je izšla uredba o zaščiti bančnih zavodov, je imela zadruga pri Ljubljanski kreditni banki vlogo 1,800.000 din. Vso to glavnico je mogla zadruga pravočasno dvigniti, razen 300.000 din, za katere je kupila delnice, ki se obrestujejo po 4 %. O prvi ugodni priliki namerava zadruga te delnice vnovčiti.
knjige
»Zdravje«. Izšla je skupna dvojna številka tega odličnega poljudno - zdravstvenega mesečnika. Vsebina 5./6. številke je prav pisana: Čuden zaslužek. — Prehrana otrok in alkoholizem. — Higiensko odvajanje odpadkov. — Zaščitna sestra. — Mehurji na nogah. — Rdeči lasje kot usoda. — Koža — vir bolezni in zdravja. — Kako nastanejo legende. — Glasnik higienskih ustanov. — Od tu in tam. — Dobro da veš. »Zdravje« se naroča v Ljubljani, Pred Škofijo 1, in stane za vse leto 30 din. — Poučni in zanimivo urejevani list toplo priporočamo vsem našim bralcem!
Upokojenec
Zadružne vesti
Prosveta
Zdravstvo
Uradni jezik. Zagrebški tovariš »Naš Glas« je objavil že dva članka o potrebi izboljšanja uradnega jezika. Pisca sta ugotovila, da je naš (t. j. hrvatski) uradni jezik poln jezikovnih napak, zastarelih izrazov, tujih, docela nepotrebnih besed, skratka, da je tak, da ga povprečni državljan komaj razume — ali pa sploh ne. V enem članku pravi pisec:	»Če presodimo naš
uradni jezik, se moramo — če smo pravi Slovani po duši in čustvu — naravnost zgroziti nad mnogimi tujimi besedami v njem! Neprestano srečujemo: »Direkcije, direktorje, sekretarje, inšpektorje, kapetane I. in II. klase, komande, štabe, armije, akte, kase, januarje, februarje« itd. Čemu služi vse to? Saj smo vendar zdaj svobodni, zakaj se tudi duhovno ne bi oprostili tujega v govorici, pisanju in izražanju. Zakaj se naša civilna in vojaška oblastva z
uporabljanjem teh mnogoštevilnih nepotrebnih tujk kažejo v tujem oblačilu?« — Kakor velja vse to za hrvatski uradni jezik, prav tako velja za slovenskega. Tudi pri nas se je prva leta po zedinjenju začelo uvajanje popolnoma nepotrebnih tujk in tujih izrazov v pisarniško slovenščino, da se je nekaj časa zdelo, da to sploh ni več naš lepi, pošteni slovenski jezik. Zadnje čase je v tem pogledu že nekaj bolje, ponekod pa še zmerom pišejo čudno mešanico, ki ni v čast ne piscu, ne uradu, za stranke pa pogostokrat prava muka, ker ne razumejo, kaj je pisec hotel prav za prav napisati.
O našem šolstvu. Med proračunsko obravnavo je prosvetni minister v narodni skupščini orisal razvoj šolstva v Jugoslaviji. Leta 1920. je bilo v državi 6846 ljudskih šol, zdaj jih je že 10.448. Gimnazij je
Premočno potenje. Tako potenje je včasih že prirojeno, včasih je znak drugih bolesti, zlasti Basedowe bolezni in tolščicc; močno potenje opominja na tuberkulozo. Najbolj se potimo pod pazduho, na rokah (dlani) in na stopalih. V sredstvih, ki jih rabimo proti premočnemu potenju, je skoraj zmeraj formalin. Formalin nam stroji kožo in uničuje potne žleze, a stroji nam tudi obleko in jo trga. Potne krpe morejo sicer obleko ščititi, pomnožijo pa izločitev potu, in sicer zato, ker gumijeva plast zapira zrak. Zato nam v obrambo proti premočnemu potenju priporočajo pogoste zmi-vanje z vodo in milom ter drgnenje s Francovim žganjem, dalje ročne in nožne kopeli iz hrastove skorje in 3 odstotnim salicilnim praškom. Obžarevanje z Rontgeno-vimi žarki more uničiti potne žleze, ne da bi škodovalo koži. — Velike sitnosti imamo večkrat s potnimi rokami, zlasti v po-
letnem času. Kako neprijetno se taka roka čuti! Tole sredstvo je dobro: V mlačno umivalno vodo denimo malo boraksa ali pa nekaj kapljic očetove kislinske gline. Ko smo se umili, si vdrgnimo roke z mešanico 100 gramov kolinske vode in 2 gramov tanina. Rokavice ne smejo biti preozke. Če boš tako naredil, boš imel v najkrajšem času prijetno suhe roke.
Dieta proti raku. Dr. Joh. Kreutz v Linzu je sestavil v smislu prof. dr. Freunda celo vrsto kuhinjskih receptov, ki so raku sovražni. Receptov je okoli 150. Brošura stane tri šilinge in jo dobiš v vsaki knj;-garni.
Najboljše sredstvo za ohranitev zob navaja H. Baldwin, zobni zdravnik angleškega kralja; obstoji pa v tem, da damo v kozarec vode čajno žličico namizne soli in rabimo to kot ustno vodo.
Iz »Zdravja«
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poitni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din 10.000-— vsem javnim nameščencem po ?Vo proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »Jasnit« za kopiranje načrtov in skic.
Manufakturna trgovina
ABIANI & JURJ0VEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in pregrog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima, vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških .tovarn. Državnim nameščencem proti takojšnemu plačilu 10°/o popusta.
iadeuga dtzautak ustuž&etuev aa tudava fteteeiSuH t. z. a a. a.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 4421
Sirite zadružno misel med svojimi tovariši!
Državni USllIŽbanCI ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna
prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.
Izdaja za konzorcij „Naš glas" odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.