HuIot — AddrtM
NOVA DOBA
6233 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio (Tel. HEnderson 3889)
c N	Ai^	•-	/N	^	''s	s--'. x-\ z' - C ,
NOVA DOBA
(NEW ERA)
URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION
Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office
NO. 42. — ST. 42.
at Cleveland. Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized 'larch 15th, 1925 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 31 — SREDA, 31. OKTOBRA, 1945
VOLUME XXI.—LETNIK XXI.
SPLOŠNI OPENSKI
PP>0\ ^
POSOJILC«^,^
Dne 29. oktobra*^, ^ kampanja prodaje jila zmage. Ta izdaja • zvezne zakladnice predh . tC' prav tako dobro in zanesi j iv5»in-vesticijo prihrankov za prebivalstvo Zedinjenih držav kot prejšnje izdaje vojnih bondov. Namen kampanje je prodati za 11 tisoč milijonov dolarjev bondov posojila zmage. Kampanja bo zaključena 8. decembra.
V TAKEM SVETU ŽIVIMO
PREDSEDNIKOV GOVOR Predsednik Truman je ob priliki proslave “mornariškega dne,” 27. oktobra v svojem govoru v glavnem ponovno poudaril smernice Zedinjenih držav z ozirom na ameriške odnošaje z inozemstvom in vzdrževanje svetovnega miru. Te smernice so bile že pred tem izražene od pokojnega predsednika Roosevelta in odobrene na konferenci Združenih narodov v San Franciscu.
CARTER POLNOMOČEN Čarter organizacije Združenih narodov za svetovno varnost, ki je bil preteklo pomlad sprejet na mednarodni konferenci v San Franciscu, je dne 24. oktobra postal polnomočen. Omenjenega dne je bilo poslano tozadevno potrdilo od Sovjetske unije, s čimer je 29 držav potrdilo čarter, kar predstavlja predpisano večino. AmerišKi državni tajnik James F. Byrnes je nato podpisal protokol in s tem potrdil, da je čarter Združenih narodov stopil v veljavo. Byrnes je pri tej priliki dejal, da je čarter postal del mednarodnega zakona in da je ta dan važen za vse miroljubne narode sveta. Pristavil pa je, da je mir odvisen od dobre volje ljudstev in ne od dokumentov.
SAM SE JE SODIL
V	zaporu v Nuernbergu, kjer je čakal na obravnavo, se je obesil dr. Robert Ley, eden izmed 24 glavnih nemških vojnih kriminalcev. Obesil se je na brisačo. Tako bo imelo zavezniško sodišče za soditi enega vojnega kriminalca manj.
VEČ RESNICE General MacArthur, poveljnik ameriških okupacijskih sil na Japonskem, je pozval japonsko časopisje, da naj ne prikriva čitateljem resnice, posebno resnice o vojnih kriminalcih. Isto naj velja za radio-postaje. Ljudstvo naj izve vso resnico brez prikrivanja ali zavijanja. Ako radio in časopisi ne bodo upoštevali poziva, bo tam nameščeno osobje, ki se bo ravnalo po ukazih okupacijskih oblasti.
JESENSKI LOV Poročilo United Pressa iz Londona javlja, da čete maršala Tita v Jugoslaviji iščejo generala Dražo Mihajlovica, o katerem se sodi, da se skriva v gorovju vzhodne Bosne. Ako bo Mihajlovič ujet, bo postavljen pred sodišče kot izdajalec, ki se ni nikdar bojeval proti nemškim in italijanskim okupatorjem, ampak je sodeloval z njimi.
VOLITVE NA BALKANU
V	osvobojenih balkanskih deželah se bodo v bližnji bodočnosti vršile splošne volitve, pri katerih bodo ljudstva z glasovanji odločila svoj bodoči vladni sistem. Volitve v Jugoslaviji se bodo vršile 11. novembra. Zdi se, (Dalje na 2. strani)
Republika Zedinjenih držav ni militaristična dežela. Nam "ta bili prva in druga svetovna ^,6jna vsiljeni. Po prvi svetovni vojni smo hitro razpustili naše milijonske armade in se iznebili celo velikega števila naših vojnih ladij. Verjeli smo v miroljubnost sveta in smo skušali vse države sveta pridobiti za splošno razoroženje, čimur smo mi dejansko pokazali pot. V odgovor smo dobili nekaj brezpomembnih izjav in visoko donečih fraz, toda države z agresivnimi nameni so se naprej oborože-vale.
Mnogo dobro mislečih, pa kratkovidnih ljudi v tej deželi in drugod je računalo in še računa s takim svetom, kakršen bi po naših željah in idejah moral biti. Ako bi bile vse države sveta miroljubne, n e bi bilo treba ni-kakega vojaštva in oboroževanja. Žal, da temu ni tako. Saj bi tudi policajev in sodnikov in ječ ne potrebovali, če bi bili vsi ljudje pošteni in pravični. Povečini so, to vemo, toda ne vsi. Zato moramo imeti policiste in sodnike in ječe. S samimi željami in najlepšimi idejami se ne doseže ničesar. Treba je računati z razmerami, kakršne so, ne z idejami, ki so neizvedljive, dokler je človeštvo tako kot je.
Mi vemo, da so se Amerika, Anglija, Francija, Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija in tudi Etiopija iskreno skušale izogniti zadnje vojne in da niso imele nikakega namena napasti kako drugo deželo. Toda njihova miroljubnost ni nič izdala. Bile so napadene in so se morale braniti. Vojno so pričeli mednarodni zločinci. Ako bi takih zločincev ne bilo, ne bi bilo vojn. Žal, da jih same pobožne želje miroljubnih ljudstev ne odpravijo.
★
Zdi se, da je edino upanje za preprečitev bodočih vojn v močni mednarodni organizaciji, ki bo voljna in zmožna držati mednarodne zlikovce v šahu, tudi z oboroženo silo, če bo treba. Tudi mestna policija se mora posluževati sile, da meščanov ne terorizira mala skupina roparjev, tatov in ubijalcev.
Organizacija Združenih narodov, ki je bila pričeta preteklo pomlad na konferenci v San Franciscu, je, vkljub vsem pomanjkljivostim, dober osnutek močne mednarodne orgnaizaci-je, ki bo nekoč mogla vzdrževati mir med narodi sveta; tako vsaj upamo. Dasi je danes samo večinoma še na papirju, predvideva močno mednarodno oboroženo silo, ki naj bo zmožna v kali zadušiti pričetek vsake vojne med narodi. Zborovalci na konferenci so se zavedali, da bo med narodi sveta vedno nekaj zlikovcev, katere bo treba držati v šahu, da ne zanetijo ponovnega svetovnega požara. Zavedali so se, da moramo računati s svetom takšnim kot je, ne kakršnega bi želeli imeti. Morda bo nekoč v bodočnosti drugače, toda zdaj še ni.
Dokler pa organizacija Združenih narodov še ne razpolaga z močjo, ki bi mogla preprečiti bodoče mednarodne vojne, je potrebno, da miroljubne države, kot je Amerika, začasno obdržijo primeroma močno oboroženo silo. Ne za napad, ampak za obrambo in vzdrževanje miru. Američani niso militaristi, toda dve svetovni vojni sta jih naučili, da miroljubnost ene države (Dalje na 2. strani)
Poljski časnikarji v Jugoslaviji
Marša! Josip Broz Tito je nedavno sprejel skupino poljskih časnikarjev, ki so posetili Beograd. Na številna vprašanja od strani časnikarjev je maršal Tito odgovoril:
“Po mojem mnenju morajo naši slovanski narodi bolj kot kdaj poprej v zgodovini upoštevati izkušnje in se končno skušati izogniti vsega, kar bi moglo povzročiti spore med slovanskimi narodi. Vzpostaviti morajo razmere, v katerih ne bo noben slovanski narod dvignil roko nad slovanskega brata, samo zato, ker bi se gotovo osebe hotele okoristiti s spori med bratskimi ljudstvi.
“Jaz mislim, da so slovanski narodi sedaj zavzeli pravo pot. Vseslovanska kooperacija je dokazala, da so bili protinarodni elementi, ki so bili odgovorni za prejšnje smernice, v vseh slovanskih deželah odstranjeni, ter so ljudje iz ljudstva zavzeli vlado.
“V inozemstvu se mnogo govori o nastopu ‘slovanske dobe’ in delajo se poskusi pripisovanja imperialističnih namenov Slovanom. Jaz sem popolnoma prepričan in upam, da ste vi enakega mnenja, da je vse to nesmisel. Slovani nimajo nikakih namenov zatirati druga ljudstva. Oni preveč cenijo svobodo, ker so bili dolgo prisiljeni se boriti za svojo svobodo in neodvisnost. Slovani cenijo svojo svobodo in svobodo drugih narodov. Oni nimajo želje gospodariti drugim ljudstvom ali jih zatirati.
“Zakaj se zdaj skušajo pripisovati imperialistični nameni slovanskim ljudstvom? Zato, ker zdaj Slovani zahtevajo tisto, (Dalje na 2. strani)
DRAGA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila za Ameriko neprimerno bolj draga kot prva, tako v finančnem oziru kot v življenjskih žrtvah in pohabljencih. V financah nas je stala okrog 300 tisoč milijonov dolarjev, torej več kot desetkrat toliko kot prejšnja. V prvi svetovni vojni je izgubilo življenje okrog 50,000 ameriških vojakov, v drugi vojni pa nad 250 tisoč, ali petkrat toliko.
Tudi število pohabljenih vojakov je bilo v drugi svetovni vojni mnogo večje kot v prejšnji. Millard W. Rice, direktor narodne organizacije Pohabljenih ameriških veteranov, računa, da je "bilo v zadnji vojni pohabljenih okrog dva in pol-milijona ameriških vojakov. Ta pohabljenja izhajajo od ran, bolezni in ponesrečb. To število je petkrat višje kot je bilo v prvi svetovni vojni. Izmed pohabljencev jih je povprečno ena desetina ali četrt milijona popolnih invalidov.
Ironija pri tem je, pravi Mr. Rice, da pohabljeni vojaki, ki so prišli nazaj in so še sposobni za kako delo, v mnogih primerih dela ne dobijo, njihove penzije pa so prenizke za eksistenco. V nekaterih izrednih primerih dobe popolni invalidi do $300 mesečne pokojnine; toda takih primerov je malo. V največ primerih dobivajo po $125 na mesec. Prej omenjena veteranska orga-ganizacija bo skušala izposlovati od kongresa, da se pohabljenim veteranom zviša mesečna pokojnina za $25 ter da se zviša podpora tudi za žene in otroke veteranov.
SVET POSTAJA MANJŠI
Naša zemljska obla se v znani človeški zgodovini ni skrčila, toda posamezni deli sveta oziroma ljudstva sveta so si postala bližja. To so povzročila izboljšana transportacijska sredstva, predvsem letala.
Leta 1872 je Jules Verne napisal fikcijo ali izmišljeno povest o Angležu, ki je za stavo obkrožil našo zemljo v 80 dneh. Phileas Fogg, kaktjr je bilo ime temu izmišljenemu potovalcu okoli sveta, je potoval s parniki, vlaki, konjsko vprego, s sloni'itd. Zanimiva povest je bila prevedena tudi v slovenščino in smo jo mladi šolarčki še par desetletij pozneje z velikim užitkom čitali.
Ko je knjiga izšla, so jo ljudje sprejeli kot lepe sanje pisatelja z bujno domišljijo, toda bili so najbrže le redki, ki so verjeli, da je ideja dejansko izvedljiva. Toda 17 let pozneje je drzni Nellie Bly v resnici obkrožil svet v 72 dneh.
V	začetku oktobra 1945 pa je armadno letalo Globester obkrožilo našo zemeljsko oblo skoro pri njeni največji “debelini” v šestih in eni četrtinki dneva. Letalski poleti okoli sveta so bili sicer že pred tem izvršeni v krajšem času, toda dalje od ravnika, kjer je obseg zemeljske oble mnogo krajši kot pri ravniku ali ekvatorju. Obseg zemeljske oble pri ravniku je 24,900 milj in letalo Globester je preletelo okrog 23,150 milj na poletu okoli sveta. V letalu so bili v tem zgodovinskem poletu poleg posadke tudi časniški poročevalci, med njimi ena ženska. Polet, ki je bil izvršen brez neprilik, je bil začetek rednih letalskih poletov okoli sveta, ki si jih bo v doglednem času lahko privoščil vsak, katerega bo veselilo in ki bo mogel plačati zahtevano pristojbino.
Sicer je pa dvomljivo, da bi se takih nepretrganih poletov okoli sveta posluževalo mnogo poto-valcev. Svetovni potniki hočejo videti svet, in, če se letalo na nekaterih določenih točkah ustavi le toliko, da se založi z gasoli-nam in drugimi nujnimi potrebščinami, potniki ne vidijo dosti drugega kot oblake. Ko bodo aranžirani redni poleti okoli sveta, bodo potniki po večini izstopali na eni ali drugi postaji ter bodo po nekaj dneh ali tednih nadaljevali pot z drugim letalom.*
SLOVENSKE VESTI
V	Cairnbrooku, Pa., in sicer v Unijski dvorani, se bo v soboto 3. novembra vršila veselica, katero priredi društvo št. 198 ABZ. Začetek je določen za pol osmo uro zvečer.
*
Koncert “Glasbene Matice” v Clevelandu, Ohio, se bo vršil v nedeljo 4. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek je določen za pol osmo uro zvečer.
Martinovo zabavo za večer 10. novembra naznanja društvo št. 170 ABZ v Chicagu, 111. Vršila se bo v Golenkovih prostorih na Blue Island Ave.
*
Veliko skupno prireditev naznanjajo združene podružnice SANS v Chicagu, 111., za nedeljo 18. novembra.
(Dalje na 2. strani)
Povratek kongresnikov iz Evrope
Sredi oktobra sta se vrnili z dvamesečnega potovanja po Evropi dve skupini kongresnikov, ki so študirali razmere v Starem svetu. V eni skupini je bilo enajst članov poslanske zbornice, ki so predstavljali toliko kongresnih odsekov. V drugi skupini, ki je zastopala odsek zunanjih zadev, sta bila kongresnik Mundt iz North Dakote in kongresnica Bolton iz države Ohio. šest članov prve skupine je obiskalo 32 dežel Evrope in Srednjega Vzhoda, pet iz iste skupine 20 dežel, in nadaljna dva, kot druga skupina, sta obiskala tudi 20 dežel.
Vmivši se kongresniki so podali svoja poročila pristojnim odsekom. Ta poročila so se nanašala na ameriške odnošaje napram Rusiji; na potrebo hitrejše razprodaje ali oddaje ameriškega vojnega blaga v Evropi; na problem Palestine; na izboljšanje operacij UNRRA, na boljše ameriške zunanje smernice itd. V mnogih ozirih so kongresniki prišli do enakih zaključkov, dasi so probleme študirali kot posamezniki.
Načelnik skupine, ki je prva posetila Rusijo po zaključku vojne, kongresnik Wickersham, je poročal, da je njegova skupina našla rusko ljudstvo prijazno in prijateljsko naklonjeno Ameriki, ki ne misli na vojno, ampak si po največji možnosti skuša izboljšati svoj življenjski položaj. Obžaloval je, da se od naše strani ne skuša dovolj odstraniti vzroke nesporazumov.
Poročilo kongresnika Mundta in kongresnice Bolton je bilo v tem oziru ostrejše: “Po najinem razumevanju leži slabost naše smernice napram Rusiji v tem, (Dalje na 2. strani)
KONEC QUISLINGA
Vidkun Quisling, 58-letni izdajalec svoje domovine in lutkarski premier Norveške tekom nemške okupacije, je bil dne 10. septembra po obsežni porotni obravnavi obsojen na smrt z ustrelitvijo. Obsojen je bil zaradi veleizdaje, moritve in tatvine. Dne 24. oktobra je bil v stari norveški trdnjavi Aker-shus ustreljen.
Quisling je bil prvi izmed evropskih izdajalcev, ki je prodal svojo deželo Nemcem. Z njegovo pomočjo in sodelovanjem so Nemci vdrli na Norveško dne 9. aprila 1940 in so v nekaj tednih zasedli vso deželo. Informacije glede norveške obrambe si je Quisling nabral med leti 1931 in 1933, ko je bil član norveškega kabineta v činu obrambnega ministra. Te informacije je leta 1940 dal na razpolago Nemcem, da so brez velikega odpora zasedli deželo. Quisling je pod nemško okupacijo postal premier ter je bil soodgovoren za smrt, izgnanstvo ali internacijo mnogih svojih rojakov. Poleg tega si je bil prilastil mnoge dragocenosti iz kraljeve palače.
Zdaj je prejel plačilo, ki ga zaslužijo izdajalci. Devet dni prej, to je 15. oktobra, je na isti način storil svoj neslavni konec drugi prominentni Nemcem prodani izdajalec, bivši francoski lutkarski premier Pierre Laval.
Vidkun Quisling je pred svojo smrtjo dočakal dvomljivo “slavo,” da se po njem imenujejo in se bodo imenovali "kvizlingi” v bodoče vsi narodni izdajalci in sodelovalci s sovražnikom. Nekdanje označbe za izdajalce, Ju (Dalje na 2. strani)
POROČILA OD TAM PREKO
Izčrpki iz poročil reporterja Andrice iz Jugoslavije clevelandskemu dnevniku Cleveland Press:
“Vsak Američan, ki je bil nekaj časa v Beogradu, pozna bivšega clevelandskega brivca Milana Penjiča, ki ima ^ravo ameriško brivnico na Carja Nikolaja cesti. Člani različnih ameriških misij so me opozorili na Penjiča. Šel sem ga obiskat, ne samo zato, ker so moji lasi potrebovali striženje, ampak tudi zato, ker ima Milan v Clevelandu brata Lazarja Penjiča. Njegove brivnice ni mogoče izgrešiti. Ameriški belo-rdeči brivski znak se vidi od daleč. Na .oknu in vratih so znaki, napravljeni v Ameriki, ki naznanjajo svetu, da je to pravi ameriški brivski salon.
“Prvo, kar vidiš, ko stopiš v brivnico, je velika ameriška zastava na steni. Na drugi steni je brivska licenca, ki jo je Penjič dobil od državnega odbora v Illinoisu leta 1907. Ko je prišla moja vrsta, sem sedel v pravi ameriški vrteči se brivski stol. To je edini tak stol v Beogradu. Mr. Penjič mi je povedal, da ga je vzel s seboj leta 1930, ko je prišel sem iz Amerike, in da taki stoli vsakemu ugajajo, posebno pa še otrokom, katere ze-
lo	zabava, ko se vrtijo okoli. Iz Amerike je prišla z njim v Jugoslavijo tudi njegova družina; njegova dva v Chicagu rojeha sina, Mirko in Aleksander, zdaj služita v jugoslovanski armadi. Njegova hiša je bila bombardirana in zdaj si je izposodil 150,-000 dinarjev (3,000 dolarjev) za poprave.
“Brivec Penjič je vesel ameriških posetnikov. Celo ameriški poslanik prihaja tja za striženje las. Povedal je, kako sta se srečala : ‘Neki dan je prišel v brivnico dobro oblečen mož, ki se mi je takoj videl kot gentlem/n. Ko sem končal striženje, je dejal, da je vesel, ker je striženje izvršil ameriški brivec z ameriškim orodjem in pritiklinami. Dejal sem, da vsak pride v mojo brivnico in da bi želel, da pride tudi ameriški poslanik. Odgovoril mi je, da sem pravkar ostrigel lase ameriškemu poslaniku, in mi je dal svojo posetko. To sem bil iznenaden!’
“Pred vojno je bivši clevelandski brivec imel dober business, in, če se vse upošteva, dela dobro tudi sedaj. Ima dva pomočnika in lepotilni salon, kjer delata dve dekleti. Pomočnika prejemata 16 dinarjev ali 32 centov na uro, dekleti pa po 19 dinarjev ali 38 centov na uro. Eden njegovih pomočnikov je tudi bivši Clevelandčan, Peter Djurich, ki je bival tu tekom prve svetovne vojne.
“Njegovi prijatelji in sosedi ga večkrat prosijo, da bi posredoval zanje pri ameriškem poslaništvu, da bi dobili dovoljenje za iti v Ameriko, in pravi, da mu je nerodno odgovarjati, da nima nikakega vpliva pri poslaništvu. Kadar ga kdo kaj vpraša glede jugoslovanske politike, mu kratko odgovori, da on je samo brivec.
“Predno sem odšel, sem mu moral obljubiti, da mu pošljem izrezek njegove štorije v listu. Ako ne, da bo izgubil ugled pri njegovih prijateljih. Oni namreč mislijo, da zato, ker je bil nekoč v Ameriki, more doseči vse, celo svojo sliko spraviti v časopis.
(Dalje na 2. strani) .
Vsak po svoje
Pravijo, da bolnik, ki po hudi operaciji leži mirno in se ne meni dosti, kaj počenjajo z njim zdravniki in bolničarke, je navadno še v nevarnosti za življenje. Ko pa enkrat začne brcati in se pritoževati nad postrežbo, je navadno znak, da je na poti okrevanja. To vsaj do znatne mere predstavlja današnji svet, ki je prestal hudo vojno operacijo. Zdaj brca in kriči, kritizira, kiha in kolne, da ni kar nič lepo. Štrajki, kreg, razbite konference, obdolžitve in sumničenja na vse strani, jeremijade in bevskanja v časopisih in na radio, vse to so samo simptomi, da je svetovni bolnik po težki vojni operaciji na poti okrevanja.
*
V ameriškem časopisju dosledno čitamo o anglo-ameriški solidarnosti, o anglo-ameriški komandi itd. Prijatelj Cahej vprašuje, zakaj se o takih rečeh ne piše kot o ameriško-an-gleških? Ali smo mi Američani, ki nas je 135 milijonov, privesek
40	milijonov Angležev?
*
Dostikrat se poudarja, da Rusi ameriškim posetnikom v Rusiji pokažejo samo najlepše kraje in najmodernejše institucije, kar da je neke vrste slepilo. To je morda res, toda Američani nismo v tem oziru nič boljši. Kdaj ste še slišali, da smo odličnim inozemskim posetnikom v Ameriki kažali razdrapane stanovanjske dele mest, ki jih v nobenem velikem ameriškem mestu ne manjka, ali revne premo-garske kempe, ali skrajno siromašna in nesanitarna bivališča belih in črnih najemnikov na našem jugu! Saj nismo neumni, da bi jim to kazali! Odlični inozemski posetniki navadno vidijo v Ameriki le krasne bulevarde in parke, razkošne rezidence in hotele, najmodernejše trgovine in tovarne in naše najboljše kulturne in gospodarske ustanove. Niti Američani niti Rusi niso tako neumni, da bi v inozemstvu oglašali svoje najslabše. In, če sebi ne zamerimo tega, ne bi smeli zameriti niti drugim.
*
Zaloge dobrega žganja v Zedinjenih državah so še vedno omejene. Po nekod je ta žlahtna kapljica še racionirana. Zlobno uničevanje take dragocenosti je skoro kriminalno. Tega se je najbrž zavedal sodnik v Los Angelesu, ki je Mrs. W. T. Caldwell dovolil ločitev zakona na podlagi izjave, da je njen moži-ček v jezi razbil več polnih steklenic burbonskega žganja.
*
V civilno življenje je bilo odpuščenih že nad milijon ameriških vojakov, med njimi tudi nekaj sto generalov različnih stopenj. V civilu si bodo vsi skuša-
li	delati eksistenco po zmožnostih in prilikah. Nekateri bivši generali bodo morda obratovali gasolinske postaje. To je vse v redu in pravilno, kajti vsako delo je častno, samo da je pošteno. Vsekakor pa bo zanimivo in zabavno, če bo kak bivši “private” privozil na gasolinsko postajo in naročil svojemu bivšemu generalu, da mu. natoči gasolina, vode in olja, pregleda baterijo in obriše šipe avtomobila.
*
V Argentini so imeli nedavno nekaj revoluciji podobnega. Pa se zdi, da se je tako zongavilo, kot če se človek pripravlja na kih, pa se mu pokaži.
(Dalje na 2. strani)
NOVA DOBA
GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze ^LHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50; za inozemstvo $2
OFFICIAL ORGAN of the
AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.112 per year; nonmembers $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA	6233	St.	Clair	Ave. Cleveland 3, Ohio
VOL. XXI.
>104
NO. 42
Sodobne
zaaeve
Vojna je končana, toda izdatki za isto še davno niso poravnani, zato je razpisala vlada Zedinjenih držav kampanjo prodaje bondov zmage. Kampanja se je pričela 29. oktobra in se bo zaključila 8. decembra, to je natančno štiri leta od tistega usodnega dne, ko je bila naša dežela šiloma potegnjena v svetovno vojno. Bondi zmage imajo enako varnost in nudijo enake ugodnosti investicij kot vojni.bon-di dosedanjih kampanj. Z drugimi besedami povedano, ti bondi so najboljša in najbolj varna investicija naših prihrankov.
Nihče še ni ničesar izgubil, če je investiral svoje prihranke v bonde, ki jih izdaja zakladnica Zedinjenih držav, in nihče ne bo ničesar izgubil v bodočnosti. Kdor ima gotovino, stori pametno, če jo investira v te zadolžnice. V dogledni bodočnosti bo morda hvalil svojo previdnost, da je to storil. Nakupovanje raznega blaga, ki nam ni nujno potrebno, za enkrat ni priporočljivo. Na trgu je danes precej blaga dvomljive kakovosti, katerega se želijo trgovci iznebiti, predno pride boljše vrste blago na trg. In, če smo potrpeli brez raznih luksuznosti štiri leta, bomo še nekaj mesecev.
* * *
Naše društveno življenje, ki je bilo vsled vojnih razmer skoro štiri leta precej v ozadje potisnjeno, mora dobiti nov razmah. Naše podporne organizacije so nam bile vedno potrebne dn postajajo vedno potrebnejše, čim bolj prihajamo v leta. Mi starejši jih sicer ne bomo pustili, toda samo to ne zadostuje. Narava redči naše vrste in mi moramo skrbeti za pritok novih članov, da solventnost organizacije ne pade. S tem ne zavarujemo samo novo pridobljenih članov, ampak zavarujemo tudi vrednost naših certifikatov.
Kampanja vpisovanja novih članov v mladinski oddelek Ameriške bratske zveze, ki je v teku in ki bo trajala do zaključka tega leta, je prvovrstne važnosti za napredek in trdno finančno stanje naše organizacije. Premnogokrat morda pozabimo, da je naš mladinski oddelek dandanes skoro edini vir, iz katerega dobiva dotok naš odrasli oddelek. Res je, da vsi mladinski člani ne prestopijo v odrasli oddelek, ko dosežejo podpisano starost, toda zelo visok odstotek istih to stori. To iz vzroka, ker že kolikor toliko poznajo organizacijo in ker je prestop enostaven in lahek. V največ primerih dobijo iz mladinskega oddelka še nekaj kredita za začetno plačevanje asesmentov v odraslem oddelku.
Vzemimo torej kampanjo vpisovanja članov v mladinski oddelek resno. Vsako društvo naj bi vsaj nekaj storilo v tem oziru. Mnogo društev se je že častno odzvalo in so dobila nagrade, ki so nakazane vsak mesec štirim najbolj-uspešnim društvom. Pred nami sta še samo dva meseca kampanje. Aktivna društva lahko še računajo na mesečne nagrade, posebno uspešna društva pa še posebej na večje celokampanjske nagrade konci leta.
Končno je pa tudi treba nekoliko misliti na čast društva. Gotovo noben dober član neče, da bi njegovo društvo ob koncu kampanje v tozadevnem pregledu izkazovalo ničlo. Vsaka številka bo lepša kot ničla. Seveda bo tem lepša, čim višja bo. Tozadevne prilike imajo društva Ameriške bratske zveze še dva meseca. Naj bi vsako društvo pokazalo, da je živo!
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Morda je zajec prav za tem grmom.
*
Čitali smo, da so Angleži tekom vojne skušali pronajti, kako lojalno čuvajo vojne tajnosti njihovi vojaki. Na 600 paratru-parjev in 35 častnikov, ki so nekaj vedeli o pripravljajoči se invaziji Francije, so naščuvali skupino najlepših deklet, ki so jih mogli najti, z naročilom, da skušajo s svojimi ženskimi čari izvabiti iz vojakov kako vojno tajnost. Poročilo navaja, da te angleške zapeljivke niso dosegle ničesar. Mi ne vemo, kak okus imajo angleški vojaki, toda, če so angleške krasotice take kot jih včasih vidimo na slikah, se nič ne čudimo, da so vojaki ohranili zvestobo kralju Juriju.
Brata Adolf Hitler in Alois Hitler si nista bila nič kaj na roke. Alois je točil pivo in vodil skromno gostilno v Berlinu tisti čas, ko je njegov brat Adolf vodil vojsko proti vsemu svetu. Po zmagi zaveznikov je bil Alois aretiran kot sumljiva oseba, toda zavezniške oblasti so ga kmalu oprostile, ker je preiskava ugotovila, da je povsem nenevaren človek. Kmalu potem je Alois Hitler zaprosil oblasti v Hamburgu za legalno spremembo imena. Alois bo ostal, toda Hitler ne mara več biti. In mu skoro ne moremo zameriti.
#	t
Anglosaška demokracija? Angleški interesi v rudnikih v Jugoslaviji in drugod po Balkanu. Slovane je treba, če le mogoče, odriniti od Trsta, od Jadrana in od Sredozemskega morja, ker tam skozi vodi angleška pot v Zndijski ocean in Pacific. Angleži morajo vendar imeti odprto pot po vsem svetu, ali ne? V Dardanele je treba zabiti kar največ mednarodnih kolov, da se Rusiji ovira izhod iz Črnega morja. Storiti je treba vse, da se prepreči zveza med slovanskimi državami Evrope, ker to ni po računih anglosaške demokracije.
*
V Detroitu sta se nedavno sestala dva fanta v dvema lepoticama v taverni. Malo so govorili, malo. pili, nakar so se z avtomobilom malo odpeljali na sveži zrak. Do tu je bilo vse v redu in po paragrafih, toda ko bi bili imeli dami na označenem prostoru izstopiti iz avtomobila, sta fanta pretepli in oropali za $275, nakar sta se odpeljali z istotako zaplenjenim avtomobilom. Tako sta fanta prijavila svojo žalostno zgodbo na policijo. Kako čudno se je svet zasukal !
*
Reporter clevelandskega dnevnika Cleveland Press, Theodore Andrica, ki se te čase mudi v Jugoslaviji, je nedavno med drugim poročal, da se je v družbi prijatelja udeležil nedeljske službe božje v pravoslavni katedrali v Beogradu. Značilno v omenjenem poročilu je, da svečeniki v svojih molitvah nič več ne omenjajo kralja. Mesto tega molijo za voditelja 'naroda in za narod. Menda se jim zdi, da je bolj potrebno moliti za narod, ki je štiri leta krvavel pod bičem okupatorja, kot za zamejnega kralja, ki udobno živi v inozemstvu in se zabava z milijoni, ki mu jih je “privarčeval” njegov oče ter jih naložil v varnem inozemstvu.
*
Normalni časi se vračajo v deželo. Pri nakupu tobačnih izdelkov se zdaj ponekod že dobi zavitek vžigalic za nameček.
*
Revija “Time” poroča, da so bili pred meseci okrajni komisarji v Duluthu, Minnesota, razpisali 20 dolarjev nagrade za vsakega ubitega odraslega medveda in 10 dolarjev za mladiča. Po dveh mesecih pa so nagrade ukinili, ker so preveč črpale okrajno blagajno. Izplačali so bili namreč $3,270 v medvedjih nagradah. Če je med komisarji
kak Slovenec, je bržkone vzkliknil po naše: “Tristo medvedov!” Morda jih je bilo nekaj manj, toda steaki, ki so nam bili preteklo poletje servirani v Elyu, Minnesota, so bili prav medvedje zajetni. Pa tudi okusni so bili. Čast, komur čast! Lastniku restavracije ali medvedom.
A. J. T.
SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Posiojanka št. 50 SANS v Den-verju, Colo., priredi v nedeljo 25. novembra Veliko veselico v tamkajšnjem Slovenskem narodnem domu. Pričetek je določen za 8. uro zvečer. Ob 6. uri zvečer pa se bodo istotam začele predvajati slike iz starega kraja.
Za pljučnico je dne 25. oktobra umrl sobrat Frank Shifrar, dolgoletni tajnik društva št. 33 ABZ v Centru, Pa. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno.
Drušivo št. 44 ABZ v Barber-tonu, Ohio, je pred kratkim izgubilo dva člana. Umrl je Peter Lužar, soustanovnik društva, star 64 let. Zapušča soprogo in brata. Doma je bil iz Bresta pri Igu v Sloveniji. Nekaj prej je umrla sosestra Frances Poje, rojena Drobnič, doma iz Blok v Sloveniji. Mož ji ie bil umrl pred nekaj meseci, dva sina pa sta v vojni službi Zedinjenih držav.
POROČILA OD TAM PREKO
(Nadaljevanje s 1. strani)
“V. Beogradu izhajajo trije dnevniki in sedem tednikov. Politika in Borba sta jutranja dnevnika, Glas pa popoldanski. Borba je glasilo jugoslovanske komunistične stranke, Glas pa glasilo narodne osvobodilne fronte. Ai^feriške novice so malokdaj priobčene v dnevnikih in tednikih. Prevladujejo vesti iz Rusije in Jugoslavije, in sledijo jim vesti iz Bolgarije, Grške in celo Albanije. Papir in tisk listov je dober. Stranke v opoziciji maršalu Titu nameravajo kmalu izdajati svoj list po imenu Demokracija.
“Naval na šole je velik, toda mnoga poslopja so ir slabem stanju in ne morejo sprejeti normalnega števila študentov. Univerza je imela 15,000 aplikacij, toda sprejeti jih bo mogla le okrog 4,000.
“Povprečne plače so okrog $80 mesečno. Kruh stane 7 centov funt; krompir, jabolka in grozdje po 8 centov funt. Kokoši niso racionirane in se jih more kupiti po $3 komad. Drugega mesa sploh ni na razpolago, z izjemo za nekatere restavracije, kamor zahajajo uradniki in inozemski odličnjaki. Oseba more dobiti pol litra olja iz sončnih rož na mesec za ceno 32 centov. Jajca so po 8 centov komad. Zadnje mesece je bilo dvakrat razdeljeno po pol kilograma sladkorja na osebo. Za otroke so* večji odmerki sladkorja. Mleko 18 cen. liter. V primeri s cenami v drugih deželah tu še ni preslabo, ako se odšteje dolgo čakanje kupcev v vrsti. Kljub temu sodim, da so ljudje tukaj bolje hranjeni kot v večini drugih opustošenih dežel.
.“Električne luči gorijo vse noči in mesto izgleda snažno, z izjemo krajev, kjer so bombe povzročile razdejanja. Na cesti je zelo malo beračev, kar je viden kontrast z Italijo.
“Kulturno življenje je živahno. Gledališča so vedno razprodana. Mnogo je dobrih koncertov in baletov. V mestu je mnogo knjigarn in zdi se, da vse delajo dobre kupčije. V Beogradu je še vedno mnogo umetnikov, kiparjev in pisateljev; sploh je občinstvo navdušeno za kulturo in Umetnost.
“Prvi koncert, ki so ga tu podali ameriški umetniki, je pri-
vabil take množice ljudstva, da ga je bilo treba ponoviti. Trije ameriški umetniki so bili deležni silnih ovacij, in zdaj skuša tukajšnji urad OWI dobiti semkaj nadaijne ameriške umetnike, če bo jugoslovanska vlada dala potrebno dovoljenje.
“Ena značilnost je v teh časih pogrešana na cestah Beograda: pisane noše srbskega kmečkega prebivalstva, ki je v mirnih časih prihajalo v glavno mesto prodajat in kupovat. Zaradi neprilik potovanja ostajajo ti ljudje doma.”
Reporter Andrica se je pozanimal tudi za jugoslovanske Žide, katerih je bilo pred vojno
80.000, sedaj pa jih je manj kot
8.000. V Beogradu jih je bilo pred vojno 15,000, sedaj pa jih je komaj 1,500, od katerih jih je 1,100 odvisnih od javne dobrodelnosti, in le okrog 400 jih je, ki se sami vzdržujejo. Nemški okupatorji so večino Židov odvedli v razna koncentracijska taborišča, odkoder so se le maloštevilni vrnili.
POLJSKI ČASNIKARJI V JUGOSLAVIJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
kar je njihovo po pravici, zato, ker zahtevajo povrnitev ozemelj, ki so jim bila krivično odvzeta. V preteklosti, ko so bili Slovani šibkejši in so bili agresivni Nemci, Italijani in drugi močnejši, so Slovani izgubili nekaj svojega ozemlja. Zdaj, ko Slovani po pravici zahtevajo to odvzeto ozemlje nazaj, da se združijo z brati, se jih obdolžuje imperializma.
“Slovanska kooperacija je močno in efektivno jamstvo ne samo za slovansko varnost, ampak je tudi jamstvo proti vsem poskusom ponovitve hitlerjevskih in mussilinijskih pustolovščin.
“Sodelovanje slovanskih dežel je velika zadača, in tisti, ki jo vzdržujejo in delajo zanjo, izvršujejo veliko zgodovinsko misijo. Zato jaz verujem, da je prva dolžnost nas vseh, ki imamo vodilne pozicije v raznih slovanskih deželah, da delujemo z dušo in srcem in neumorno za kooperacijo slovanskih narodov.
“Mi bi se morali veseliti vsakega uspeha v vsaki slovanski deželi, ker ti uspehi so tudi naši uspehi. Uspehi Poljske so tudi naši uspehi in mi smo jih veseli. Uspehi velike Sovjetske Unije, ki so bili doseženi proti pričetku vojne, so koristili ne sarno sovjetskemu ljudstvu, ampak vsem slovanskim narodom in vsemu progresivnemu človeštvu. Naši skupni uspehi so tako uspehi vseh Slovanov in vsega človeštva. Tako jaz vidim misijo slovanskih ljudstev: poglabljati in širiti prijateljske odnošaje rfied slovanskimi narodi.”
Na vprašanje enega izmed časnikarjev, koliko se je dežela gospodarsko opomogla po vojnih opustošenjih, je maršal Tito odgovoril:
“Po osvoboditvi dežele smo napeli vse moči, da kar najhitreje nadomestimo, kar so nam nemški vpadniki uničili tekom vojne. Vi ste potovali preko vse Jugoslavije, in si morete napraviti idejo, v kakšnem stanju je bila dežela takoj po osvoboditvi, ko je bilo vse razbito, ko je bil transportni sistem uničen, ko ni bilo mostov itd. Po mojem mnenju smo lahko zadovoljni s prvimi uspehi, ki smo jih dosegli z našimi skromnimi sredstvi. Vse, kar je bilo storjenega, je izvršilo ljudstvo Jugoslavije samo. Mi smo vzpostavili 1,700 velikih in malih mostov in popravili tisoče kilometrov železniških prog. Znano vam je, da so Nemci na svojem umiku vzeli vse s seboj; iztrgali so celo železniške tračnice. Mi smo zdaj vzpostavili promet po vsej deželi, zgradili znatno število cest ra popravili naša razbita mesta. Vse to je izvedlo naše ljudstvo.”
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
Ustanovljena 18. julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR:
IZVRŠEVALNI ODSEK:
Predsednik: J. N. Rogelj ............ 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio
1. podpredsednik: Frank J. Kress...........218—57th St., Pittsburgh, Pa.
2. podprednik: Anton Krapenc .............. 2021 W. 23 St., Chicago 8, 111.
3. podpreds.: Mary Kershisnik 739 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo.
4. podpredsednik: Steve Mauser 3511 Humboldt St., Denver 5, Colo.
5. podpredsednik: Cyril Rovanšek  ....... 452	E. 149 St„ Cleveland 10, Ohio
6. podpredsednica: Mary Predovich............. 2300	Yew	St., Butte, Mont.
Tajnik: Anton Zbašnik............................... AFU	Bldg., Ely,	Minn.
Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr....................AFU	Bldg., Ely,	Minn.
Blagajnik: Louis Champa .................................. Ely,	Minnesota
Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa.
Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3,0.
NADZORNI ODSEK:
Predsednik: John Kumse..................... 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio
1. nadzornik: F. E. Vraničar  _____________ 1312 N. Center St., Joliet, 111.
2. nadzornik: Matt Anzelc  .........................Box	12, Aurora,	Minn.
3. nadzornik: Frank Okoren  .............. 4759	Pearl	St.,	Denver 16, Colo.
4. nadzornik: John Tomazic ................ 1763 E. 36th St., Lorain, Ohio
FINANČNI ODSEK:
Janko N. Rogelj .................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio
Louis Champa ............................................. Ely,	Minnesota
Frank J. Kress ........................... 217—57th St., Pittsburgh, Pa.
Frank E. Vraničar ........................ 1312 N. Center St., Joliet, 111.
Anton Zbašnik, tajnik .................... AFU Building, Ely, Minnesota
ODSEK ZA PRAVILA:
Janko N. Rogelj  .................. 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio
Dr. F. J. Arch ................... 618	Chestnut St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Anton Zbašnik, tajnik .................... AFU Building, Ely, Minnesota
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: Anton Okolish...........;. 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio
1. porotnica: Rose Svetich................................Ely,	Minnesota
2. porotnik: Anton Eržen..................R. D. No. 1, Turtle Creek, Pa.
3. porotnica: Mary Balint  . Route 1, Box 656, Enumclaw, Wash.
4. porotnica: Fannie Jenko .......... 1118	Clark St., Rock Springs, Wyo.
Lestvica nagrad, ki jih plačuje Ameriška bratska zveza
OD 1. JUNIJA 1945 NAPREJ Za nove odrasle člane
NAČRT"D" Za $ 250.00 Za $ 500.00 Za $1.000.00 Za $1,500.00 Za $2,000.00 Za $3,000.00 Za $5,000.00
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
zavarovalnine
1.50
2.50 5.00
7.50 $10.00 $15.00 $25.00
NAČRTA "E'
Za
Za
Za
Za
Za
Za
Za
$ 250.00 $ 500.00 $1,000.00 $1,500.00 $2.000.00 $3,000.00 $5,000.00
IN "F" zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine
Za nove mladinske člane
za vsakega člana načrta "JA" $1.00 NAČRT "JC"
Za $ 500.00 zavarovalnine $3.00 Za $1,000.00 zavarovalnine $5.00
2.00
3.00
6.00 9.00
$12.00
$18.00
$30.00
$3.00
Za vsakega člana načrta "JB' NAČRT "JD"
Za $ 250.00 zavarovalnine $1.50 Za $ 500.00 zavarovalnine $3.00 Za $1,000.00 zavarovalnine $5.00 Nagrade za nove mladinske ali odrasle člane so plačljive potem, ko je novi elan uplacal sest n^»sečnih asesmentov in se imajo izročiti članu, ki je novega člana pridobil.
POVRATEK KONGRESNI’ KOV IZ EVROPE
(Nadaljevanje s 1. strani)
moč lahko reši. Bližajoča se zima bo najbolj kritični čas za evropsko prebivalstvo, ki je preživelo vojno in sovražno okupa-: cijo.
da se poslužujemo proti njej ‘dvojnega standarda’ glede politične in diplomatične morale v naših oficielnih odnošajih. Ta dvojna mera bi se morala opustiti. Naše rusko-ameriške smernice bi morale delovati na obe
t	/
strani in veljati enako v obeh deželah.”
Wickershamova skupina je k temu dodala: “Mi iskreno upamo, da se najdejo pota in sredstva, da dosežemo skupni temelj razumevanja z Rusijo, da bomo v bodoče lahko polagali več važnosti na točke, na katerih se strinjamo, namesto, da poudarjamo tiste, na katerih se dose-daj nismo mogli sporazumeti.”
Vsi poslanci so se strinjali, da Rusija potrebuje in želi miru in da med Ameriko in Rusijo ni nobenih takih nesporazumov, ki bi jih z dobro voljo ne bilo mogoče rešiti. Za svetovni mir in za rekonstrukcijo so dobri odnoša-ji med Ameriko in Rusijo največje važnosti.
Obe skupini sta se tudi strinjali, da čim preje Amerika razproda vojne zaloge v Evropi, ki jih ne mislimo prevažati nazaj, in zaloge blaga, ki so še tam ostale od “lend-lease,” tem bolj in tem bolj hitreje bo pomagano izčrpanim evropskim narodom. V mnogih tamkajšnjih deželah preti resno pomanjkanje in stradanje v bodoči zimi. Mednarodna o d p o m o ž n a organizacija UNRRA sicer precej pomaga, toda njena pomoč je bila dose-daj res dobra samo v Grčiji, v vseh . drugih prizadetih deželah pa je bila pomanjkljiva in nezadostna. Vsako odlašanje in cincanje v tem oziru bo odgovorno za tisoče in morda stotisoče žrtev, ki jih hitra in izdatna po-
KONEC QUISLINGA 9
(Nadaljevanje s 1. strani)
deži in Efijalti, so pozabljene. Njihova mesta je zavzela moderna označba Quisling ali kviz-ling. Vsak narod v Evropi je imel tekom zadnje vojne nekaj večjih in manjših izdajalcev ali kvizlingov, ki so se prodali sovražniku, sodelovali z njim ter mu pomagali pri zatiranju in iz-trebljevanju svojih lastnih rojakov, da s tem zavarujejo svoje lastne pozicije, varnost in premoženje. Tudi Slovenci niso bili brez njih.
Nekateri, raznim narodom pripadajočih kvizlingov so začasno še na varnem, toda ne vedo, koliko časa bodo. Večina istih se najbrže ne bo nikdar več smela vrniti v svoje rodne dežele, četudi jih roka pravice ne bo osebno dosegla. Postali so brezdomovinci in bodo to ostali. Le nekaj so pridobili: zdaj imajo svojega patrona v Vidkunu Quislingu.
V TAKEN SVETU ŽIVIMO
(Nadaljevanje s 1. strani)
ali colo ene skupine držav ne prepreči vojne. In za ta nauk smo drago plačali v krvi in narodnem bogastvu.
Pripravljenost za obrambo in za preprečitev nadaljnih vojn bo stala mnogo denarja, toda bo neprimerno cenejša kot je bila zadnja vojna. Prehod iz vojne v mir je počasen in pot do bratstva med vsemi narodi sveta je še dolga. V tej smeri delamo šele prve korake.
| izgledov za zmago proti demo-; kratom. Pri nas je vse to ali j right, ker smo demokracija. Za balkanske dežele pa to merilo od ; naše strani ne velja.
«
Včasih ugibamo, zakaj je to-I liko hujskanja proti sedanji provizorični bolgarski vladi. Saj morda ni najboljša, toda je dvomljivo, da bi bila bolj diktatorska, kot so vlade Španije, Ar-■ gentine ali Kitajske. Ali je kri-iČanje zato, ker sedanja bolgarska vlada ni naklonjena obnovitvi monarhive? Republika Bolgarija bi se morda čez čas pridružila federativni Jugoslaviji, j in to ni v angleških računih.
Čitamo, da se nekatere stran- j ke v Jugoslaviji ne bodo udele- j žile volitev 11. novembra in tudi! ne bodo postavile svojih kandidatov. To se nam predstavlja kot hudo pomanjkanje demokracije. Morda je tako, toda slične razmere najdemo tudi v demokratični Ameriki. Koliko strank ne postavi svojih kandidatov, ker vedo, da nimajo nika-kih izgledov za zmago! Nekatere stranke v raznih naših državah sploh ne morejo priti na uradne glasovnice, ker ne predstavljajo dovoljne številčne moči. Celo močna stranka, kot je republikanska, se v nekaterih naših južnih državah ne udeleži J * ‘
volitev, ker ve, da nima nikakih
at)
VICTORY BUY
UNITED
STATES
WAR
Qll tw bonds
STAMPS
ENGLISH SECTION Of®
wmmammmmmmmmmmmmmmmmm —■
0i{scial Orgtn V of the
American Fraternal Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
OUR OBLIGATION TO FRATERNALfSM
By this time every AFU member should be aware of the Juvenile Membership Campaign which will end on Dec. 31, 1945. We remind all members that there are only two more months left in this campaign — two more months in which you and your lodge can qualify as one of the four monthly award winners! To those lodges which to date have not enrolled any new members, this is a final call to do your share in this membership campaign. When the final results will be announced, will there be a number after your lodge — or a zero? There is still time to enroll those new juvenile members. Awards for new members are very liberal and every member should strive to enroll at least one new member during the remaining BO days of the campaign!
The AFU has a number of various policies to offer to the prospective member. Your lodge secretary will be more than glad to give you the desired information regarding all plans of policies the Union carries.	•
A large, strong Juvenile Department means a bigger AFU of the future. It means a secure future to its members. You can’t go wrong if you belong to the American Fraternal Union. Its past record of fine service is definite proof of its stability and integrity.
Never can too much be said about fraternal benefit insurance. It is tirne for every person to realize and value the meaning of fraternalism. This war has taught us, the hard way, that fraternity must exist among mankind if we are to live peacefully with one another. The rule of fraternalism — of helping our brothers and sisters — is practiced in every fraternal benefit society. This same rule must be the basis of our new free world. You who are members of the huge fraternal family of America are examples to the whole world of the golden rule, “Do unto others as you would have them do unto you.” Spread the idea of true fraternalism among your fellow men who have not as yet, become acquainted with fraternalism and its meaning.
Our AFU lodges bind us closely to one another although we are scattered throughout the States. We are one family under the banner of fraternalism. So too shall the nations of the world become one family of nations when they have learned the meaning of true brotherly love. Our fraternal benefit societies can show the way. Enroll as many new members as possible today! You are helping them and the whole of mankind to make the most of the future which must include a peaceful world or if it fails — utter destruction. We must build and keep on building the family of fraternalists! Do your share now!
THOUGHT FOR THE DAY
’Tis much better today to prepare and prevent, than it is to delay and repair and repent.
—S. Dorsey
Appeal for Continued Support
Holding its annual meeting in Cleveland on October 20, the United Committee of South-Slavic Americans addressed the following statement to Americans of Croatian, Slovenian, Serbian, Macedonian and Bulgarian origin and descent:
Our work during the past two years was of great importance to the United States and the Slavic countries in the Balkans, notably to Yugoslavia. It had the moral and financial support of the large majority of our fellow South-Slavic Americans. Our work is not yet finished; in some respect it is more important than ever; and the United Committee of South-Slavic Americans hereby appeals for
Are you a gas happy motorist? Then the best way to stay happy — suggest the Greater Cleveland Safety Council and the National Safety Council—is to keep yourself and your car in the running. And here is one of the Council’s happy suggestions: Be sure you know the condition of your car and your tires, as well as your brakes— and drive accordingly.
continued support from those who understand the value of our movement and activities to the United States and to the countries from which we come or stem.
During the next twelve months, to be effective, the United Committee of South-Slavic Americans will need at least $60,000.
Zlatko Balokovic, President;
Louis Adamic, Honorary President.
Sckedule of Commissions or Awards Paid by the American Fraternal Union •
EFFECTIVE JUNE 1. 1945 For New Adult Members
PLAN "D"
For $ 250.00 insurance For $ 500.00 insurance For $1,000.00 insurance For $1,500.00 insurance For $2,000.00 insurance For $3,000.00 insurance For $5,000.00 insurance
_$ 1.50 JS 2.50 „$ 5.00 _$ 7.50 .$10.00 _$15.00 ..$25,00
PLANS "E" AND "F" For $ 250.00 insurance For $ 500.00 insurance For $1,000.00 insurance For $1500.00 insurance For $2,000.00 insurance For $3,000.00 insurance For $5,000.00 insurance
_$ 2.00 .$ 3.00 ..$ 6.00 .$ 9.00 .$12.00 $18.00 _$30.00
For New Juvenile Members
For Each Plan "JA" Member $1.00 PLAN "JC"
For $ 500.00 insurance ---------$3.00
For $1,000.00 insurance---------$5.00
For Each Plan "JB" Member $3.00 PLAN "JD"
For $ 250.00	insurance ______$1.50
For $ 500.00	insurance ______$3.00
For $1,000.00	insurance______$5.00
Crowd Celebrates 17th Anniversary of Betsy Ross Lodge
Commissions for new Adult or Juvenile members are due and payable after the new members have paid six monthly assessments and are to be turned over to the members who secured the applications.
Cleveland, O. — It was a gay and happy crowd that gathered at the Slovenian Workingmen’s Home on Waterloo Rd. on Oct. 28th to help the Betsy Ross Lodge No. 186, AFU celebrate its 17th anniversary. Among the crowd were many, many boys who wore that badge of honor, the servicemen’s discharge pin, on their lapels. They talked over old times with their friends and others still in uniform.
Your reporter arrived pretty late in the evening, but better late than ever. I was sorry to have missed Mr. and Mrs. John Cecelic of Lodge 132, AFU and Mr. Tanko who left before we arrived. (Why did they leave so early?) Mrs. Starman certainly was kept busy selling those refreshment tickets while Miss Dorothy Zele, Mrs. Catherine Krall and their helpers attended to selling tickets for the dance. Good work, girls!
Mrs. John Lunka, wife of the president of the lodge helped in the kitchen, with the able assistance of Mrs. Charles Zele. We certainly missed the happy smile of Brother John P. Lunka who was recuperating at home following an operation.’ Hope he’ll be around again soon. Mike Krall and his staff of barten-* ders were right on their toes to see to it that everyone was promptly served liquid refreshments. Also saw Miss Dot Rossa hobnobbingj with the crowd.
We all hkd lots of fun. Ask Mr. John Zaic if he enjoyed singing those good old Slovenian songs with us downstairs. Speaking of loyal members, “Patsy” Krall just arrived home with a discharge and an hour later he was at the dance with his charming girl friend., Miss Frances Tauzel. Welcome home, “Patsy” it’s like old times to see all of you boys returning among us again.
Also saw John Spilar mixing with the crowd. Mr. and Mrs. Leo Tolar also enjoyed the evening among their friends.
All in all, it was a nice crowd and the Betsy Ross Lodge workers put it over in a big way. Everyone was satisfied and the next time they hold an affair, we’ll all meet again with our AFU friends.
Frances J. Erzen, Associate Editor.
Prospective Juvenile Members
Listed below are suggestions as to where you can look for new members to enroll during our present Juvenile Membership Campaign.
1. Children of your present policyholders.
2. Children in your neighborhood.
3. Get names of your children’s schoolmates.
4. Ask your grocer, butcher, doctor or dentist, etc. about their children.
5. Children of rejected applicants and persons known to be uninsurable.
6. Children of members of the clubs you and your family are members of.
7. New babies in your neighborhood.
8. Children of families newly located in your vicinity.
* *
oAmerican Fraternal Union iMembers Serving Our Country
2,243
\ /"
GOLD STAR MEMBERS ★ ★
BRIEFS
Lodge No. 198, AFU of Central City, Pa. will sponsor a social on Saturday, Nov. 3, 1945 at the Union Hall in Cairnbrook, Pa. Guests are assured of a good time'. All members v4nd friends in this vicinity are cordially invited to attend. Admission wil! be 50 cents per person.
Lodge No. 170, AFU of Chicago, 111., will hold a social evening on Saturday, Nov.110th at Mary Golenko’s lower hall. All members and members of neighboring lodges and their friends are cordially invited to attend.
Chicago Bowling League News
Chicago, 111. — The report about our bowling session on Oct. 25th should be very long, but due to being very busy it will be “very” brief, if it gets there on time.
The following teams won two games apiece: Hujail Tavern, Dr. Grill, Spolar’s Hotels. One game each: Zefran’s Undertakers, Liberty Bell Lodge No. 70, AFU and Gottlieb’s Florists.
Individual high scones were: Single games: Frank Poupa, 211; Andrew Stopar, 203; Louis Andreasich, 201, and Frank Middleton, 200. Three-game high were: Andrew Stopar, 522; Frank Poupa, 519; Louis Dol-movich, 517; Frank Middleton, 513. So you see, some have improved while others have fallen behind. Fraternal regards to all.
John Gottlieb, Sec’y Chicago AFU Bowling League.
A city man, working for a farmer, helped pack some barrels of apples for market. “Big apples on top and small ones on the bottom?” the city man asked slyly.
i The farmer stifffened virtuously. “Of course not, put the big apples on the bottom and the small ones on top.”
The barrels were filled and nailed down tight.
“Now,” instructed the farmer, “turn the barrels upside down and label them.”
Lodge 170 to Hold Social for Servicemen's Benefit
Janko N. Rogelj, President of the AFU:
Chicago, 111. — An invitation to a social evening is extended to all members and friends of the Illini Stars Lodge No. 170, AFU. The social will be held on Saturday, Nov. 10th at Mary Golenko’s place.
All members of our lodge will receive special letters with invitations to this affair. They are all asked to attend and invite their friends to come with them. There will be no admission charge to this affair and it is hoped that the hall will be filled to capacity. A very good orchestra will play for the dancing and refreshments will be served.
The net proceeds of this social will be divided among the servicemen-m embers of our lodge. They were the ones who fought for us and our safety; they certainly deserve at least our humble recognition in the way of a Christmas gift. Our lodge has been very lucky thus far in not losing any of our servicemen. We hope that they all will return home safe to their loved ones. You can all see that our social will be dedicated to a good intention. All members have the opportunity to make this social a big success by attending.
At this time I also want to remind our lodge members not to forget that for the month of November there is a special assessment of $1 for each member. Members are asked to keep this in mind when paying their assessments, especially those members who send their dues through the mail.
The campaign for new juvenile members will still be in duration during the months of November and December and it is advisable that members of our lodge also get busy and contribute to the success of this campaign.
I also have another good piece of advice for all those members who have old certificates Plan “A” and that is to change them, before the new year, to certificates Plan “AA,” “B” or ‘C,” which have a reserve value. For more detailed information read the article written by our Supreme President J. N. Rogelj which was published in the Nova Doba on Oct. 24th. Or you can also lead Section 298 in our new by-laws.
Members are invited to attend in a large number, our next lodge meeting which will be held on Wednesday, Nov. 21st I’ll also be seeing you at the social on Saturday, Nov. 10th. Regards to all.
Agnes Jurecic, Sec’y,
Lodge No. 170, AFU,
Chicago, 111.
HOW MANY OF US ARE THERE?
Peanut wool, a synthetic fiber called ardil, has been developed by the Imperial Chemical Industries, Ltd., after 10 years of experiments. It may be woven with real wool, cotton and rayon for the manufacture of inexpensive textiles. The synthetic fiber is made from protein from the peanuts oil for industrial uses has been extracted. Scientist David Trail, says it will be cheaper than pure wool, with all the cold-resisting properties.
The National Board of Fire Underwriters estimates that during 1944 over $400,000,000 went up in flames.
The United Committee of South-Slavic Americans (UCS-SA) is an organization which is composed of Slovenians, Croa-tians, Serbians, Macedonians and Bulgarians. The last annual meeting of the UCSSA was held in Cleveland on Saturday, Oct. 20th. When it came to the discussion as to how to decide upon the budget for the next twelve months, individuals began to ask how many of us Jugoslavs there are in America.
I too, was interested in this number. The result of this interest is as follows: In America we have today 250,000 Slovenes,
500.000 Croatians, 80,000 Serbs,
30.000 Macedonians and 10,000 Bulgarians. The total number of Jugoslavs in America is 870,000. This was the opinion of those present at this meeting; each nationality stated their number.
Possibly there are more of us, possibly less, but these figures would be a sort of basis for the Jugoslavs in America. A positive figure will probably never be decided.
We say that we Slovenes are about two-houndred and fifty thousand in number. Let us see what statistics show in our five large Slovenes fraternal organizations, which are: The Slovene National Benefit Society, the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, the American Fraternal Union, the Slovenian Mutual Benefit Association and the Western Slavonic Association. The 1945 Fraternal Com-pend-Digest reports that these organizations have in both membership departments 156,-418 members. Where are the re^ mainder of the Slovenes? We say that there are 250,000 of us And another thing. How many individual members do we have who belong to two or three of the mentioned organizations? Therefore we are positive that the given number drops possibly to one-hundred and thirty thoU' sand or even less.
Let us not forget this fact, too, that in this number is included the old and new generation. I am wondering how many of us Slovenes in America there are who are immigrants.
All five of the mentioned organizations have 47,258 members in their Juvenile Departments. If we subtract the juve nile members from the adults, we get the figure—109,133. And if there are truly 250,000 Slovenians in America, what a great field our fraternal benefit or ganizations still have.
What are the assets of these organizations? Statistics state that these organizations have in their treasury almost 24 million dollars. A nice sum, isn’t? HoW' ever, let us look at the other side, to see for what amount these members are insured. The reports state that our Slovenian people in these five societies are insured for almost a hundred million dollars.
How sound and how strong are these organizations ? The answer: Their average solvency is 123.25%. What is the average interest rate from all their investments? The answer: 3.49%.
In addition to the afore-mentioned fraternal benefit organizations, we have also the Slovenian Fraternal Union “Sloga” and the Holy Name Society, which are both fraternal benefit
organizations, the statistics of which I don’t have on hand. We also have the Slovenian Women’s Union, the Progressive Slovene Women of America and the Slovenian Men’s Union, which are partially fraternal benefit societies, social and cultural groups. The majority of their membership already belongs to the afore-mentioned organizations.
The Croatians have in America two well-known fraternal benefit organizations. The first is the Croatian Fraternal Union with 95,078 members, the second is the Croatian Catholic Union of the United States of America with 9,303 members. It is judged that there are about ten thousand Serbians enrolled in the Croatian Fraternal Union.
The Serbs have in America the organization, The Serbian National Federation which has in both departments 21,388 members.
The assets of the Croatian Fraternal Union are about 14 million dollars, the Croatian Catholic Union $934,388 and the Serbian National Federation $2,739,248.
I don’t know about the Macedonians and Bulgarians, whether they are organized into fraternal benefit organizations. I might find out about them when I get the opportunity to do so.
This report should be the basis of further research and facts as to how many of us there are, how much we are worth anyhow we are organized.
This is necessary now when a strong and self-sustaining, free and federative Jugoslavia has been formed. Our brothers and sisters across the ocean knew, very little about us that is why they judged us accordingly. If the Jugoslav newspapers would inform their readers about ouc cultural, economic and fraternal movements in America, they would probably think more of us and also attempt to get in closer touch with us.
Yes, there are only as many of us Jugoslavs in America as the written figures show. The second world war united us for the first time in the history of our immigration. Today we have a united organization UCSSA which is backed by the Slovene American National Council, the Croatian National Congress, the Serbian Vidovdan Congress and the Macedonian-Bulgarian Con-gress.	i
We are ready to make connections with the homeland across the ocean. Is the old ‘ homeland also ready to make connections with us?
The future will soon tell us..
Did you ever stop to think how easy it is to fall into trouble right at home? The kind of trouble we’re talking about is an injury—the kind that results when you trip over Junior’s toy train or that loose rug in the hall. The best way to avoid such accidents, say the Greater Cleveland Safety Council and the National Safety Council, is to make a frequent check of your home for hazards that cause falls. And remember, stopping falls is no trivial matter—falls killed more persons than automobiles did ast year. The toll? Nearly 16,-000! So, don’t be a fall guy!
AMERICAN FRATERNAL UNION
Founded July 18, 1898 HOME OFFICE: ELY, MINNESOTA
SUPREME BOARD
EXECUTIVE COMMITTEE:
President: J. N. Rogelj _____________ 6208	Schade	Ave.,	Cleveland	3,	Ohio
1st Vice-Pres’t: Frank J. Kress____________218—57th St., Pittsburgh, Pa.
2nd Vice-Pres’t: Anton Krapenc____________: 2021 W. 23 St., Chicago 8, 111.
3rd Vice-Pres’t: Mary Kershisnik, 739 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo.
4th Vice-Pres’t: Steve Mauser_________3511	Humboldt	St.,	Denver	5,	Colo.
5th Vice-Pres’t: Cyril Rovanšek ........ 452	E. 149 St„ Cleveland 10, Ohio
6th Vice-Pres’t: Mary Predovich______________ 2300	Yew St., Butte, Mont.
Secretary: Anton Zbasnik__________________________AFU Bldg., Ely, Minn.
Assistant Secretary: Frank Tomsich, Jr___________AFU Bldg., Ely, Minn.
Treasurer: Louis Champa _________________________________Ely,	Minnesota
Medical Examiner: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa.
Editor-Mgr. of Off’1 Organ: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3,0.
AUDITING COMMITTEE:
President: John	Kumse .....................  1735	E. 33 St., Lorain, Ohio
1st Auditor: Frank E. Vraničar_________.____1312	N. Center St., Joliet, 111.
2nd Auditor: Matt Anzelc ________________________Box 12, Aurora, Minn.
3rd Auditor: Frank Okoren_______________ 4759 Pearl St., Denver 16, Colo.
4th Auditor: John Tomazic__________________ 1763 E. 36th St., Lorain, Ohio
FINANCE COMMITTEE:
J. N. Rogelj --------------------   6208	Schade	Ave., Cleveland 3, Ohio
Louis Champa   _______________________________________Ely, Minnesota
Frank J. Kress -------------------------- 218—57th St., Pittsburgh, Pa.
Frank E. Vraničar ........................ 1312 N. Center St., Joliet, 111.
Anton Zbasnik,	Secretary ___________________ AFU	Bldg.,	Ely,	Minnesota
COMMITTEH ON BY-LAWS:
J. N. Rogelj .......................     6208	Schade Ave., Cleveland, Ohio
Dr. F. J. Arch .................. 618 Chestnut St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Anton Zbasnik,	Secretary ..................  AFU	Bldg.,	Ely,	Minnesota
SUPREME JUDICIARY COMMITTEE:
Chairman: Anton Okolish ............... 1078	Liberty Ave., Barberton, Ohio
1st Judiciary: Rose Svetich ________________________ Ely, Minnesota
2nd Judiciary: Anton Erzen----------------R. D. No. 1, Turtle Creek, Pa.
3rd Judiciary: Mary Balint------------Route	1, Box 656, Enumclaw, Wash.
4t£ Judiciary: Fannie Jenko---------- ills	Clark St., Rock Springs, Wyo.
One Killed Each 5% Minutes; Falls Exact Heaviest Toll
Society of the Watchful
An accidental death each five and a half minutes ... an injury each three seconds ... 11 people dead each hour ... 39; children under 15 years of age dead each day . . . 190 pedestri-; ans killed each week.
This is the accident record for; the United States in 1944, according to “Accident Facts,” a: statistical year book compiled by the National Safety ^Council and released today by Carl L. Smith, Executive Vice-President of the Greater Cleveland Safety Council.
The total cost^ of the accidents was $4,900,000,000, enough money to build 117 airports comparable to LaGuardia Field in New York City.
Accidental deaths on jobs, numbered 17,500, 500 fewer than in 1943. Injuries to workers totaled 1,800,000 and resulted in loss'of time sufficient to build 39 battleships. Workers killed away from work numbered 25,-000.
Deaths at grade crossing in the country increased 9 per cent in 1944 over 1943, with 1,667 fatalities. Fifty-two per cent occurred in daylight.
The report disclosed that 2,050 children of school age were killed and 110,000 injured in traffic accidents.
There were 8,350,000 men and women drivers involved in traffic accidents.
For the second consecutive year, falls were leading death causes, taking 26,000 lives. Traffic finished second with 24,300 deaths, a 2 per cent increase over 1943. Burns were third with 10,600.
Fire, a major farm enemy,
Most people delay medical help by telling themselves “unimportant things” should not be bothered about. Many deaths can be prevented each year if people will learn the early symptoms of cancer and be WATCHFUL of them.
Through early recognition and prompt treatment by competent doctors or approved clinics, cancer is curable in many cases.
If you note any,of these suspicious symptoms, GO AT ONCE TO YOUR DOCTOR OR AN APPROVED CLINIC for a check-up:
Persistent distress after eating or drinking. Persistent indigestion. Sudden loss of weight.
Distaste for meat. Rectal bleeding.
Any mouth, tongue or lip sore which does not heal within three weeks.
A noticeable change in longstanding skin defects, or a change in the size or color of a wart, mole or birthmark. Medical examination will often reveal that you do NOT have cancer. Join the Society of the Watchful. Remember — a CHECKUP is cheaper than a CRACKUP.
—American Cancer Society, 350 Fifth Avenue New York Crty
More than three times as many people died from injury by non-poisonous animals in 1943 as those who died' from venomous animals, the National Safety Council reports.
destroyed farm property valued at $90,000,000 during the year.
—Greater Cleveland Safety Council
Ship S. S. George Chafley taking 3rd shipment of relief supplies to Yugoslavia from the War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent.
New Officers of UCSSA
The newly elected Executive Hoard of the Board of Directors of the United Committee of South - Slavic Americans, 465 Lexington Avenue, New York 17, N. Y. are as follows for the 1945-1946 term:
Honorary President: Louis Adamic, Milford, New Jersey.
President: Zlatko Balokovic, 439 E. 51st Street, New York, N. Y.
Vice-Presidents: Zarko M. Buncock, 2610 First Central Tower, Akron, Ohio; Etbin Kristan, Grand Haven, Michigan; Dr. O. M. Stoycoff, Gary, Indiana; Smeale Voydanoff, Pontiac, Michigan.
Executive Secretary: Anne S. Traven, New York, N. Y.
Treasurer: Nick Bez, Seattle, Washington.
Group Secretaries: Mirko G. K u h e 1, Chicago 23, Illinois; Daisy Lolich, Pittsburgh 12, Pennsylvania; George Pirinsky, Astoria 5, Long Island, N. Y.; Philip Vukelich, Pittsburgh, Pennsylvania; Dr. Victor Sha-renkoff, New York, N. Y.
Honorary members: F r a n o Petrinovich, representing Yugoslavs in South America, Dr. Sava N. Kosanovich.
Members:	Vangel D. Bis-
trow, Gary, Indiana; Rev. Nikola Drenovac, Pittsburgh 12, Pennsylvania; Michael Evanoff, Flint 3, Michigan; Nevena Gelia-skova, Philadelphia 4, Pennsylvania; Rev. Emilijan Glocar, Akron, Ohio; Peter Grigoroff, Detroit 11, Michigan.
Harry M. Justiz, New York, N. Y.; Tzveta Kolchagoff, Highland Park, Michigan; Janko Kovach, Pittsburgh, Pennsylvania; Nicola Kovacheff, Detroit 12, Michigan; Bosanka Krajnovich, Akron, Ohio; Stephen Loyen, Pittsburgh 12, Pennsylvania; Jack C. Mance, Pittsburgh Pennsylvania; Mirko Markovich; Mile Milkovich, Johnstown, Pennsylvania; Anthony Mine-rich, Pittsburgh 12, Pennsyl-
ARE YOU DOING YOUR SHARE?
It takes the cooperation of many people to make a success of anything. This also holds true for our present Juvenile Membership Campaign. Every member should ask himself, “Am I doing my share to make this campaign a success?”
There is still time to reach the goal of 2,000 new juvenile members by Dec. 31st of this year. However, this will take the efforts of every member. Talk to your friends and neighbors about the benefits our Union has to offer for a comparatively small sum in assessments. Enroll those new juvenile members now!
“Are you doing your share?”
LAUGHS
Stranger: “Good day, Doctor. I just dropped in to tell you how much I benefited from your treatment.”
Doctor: “But you’re not one of my patients.”
Stranger: “I know. But my uncle was and I’m his heir.”
“Operator, please give me Mr. Dill’s telephone number?”
“Is the initial as a Bill?”
“No, it’s Dill, as in pickle.”
“What if our parachutes fail to open, Instructor?”
“That, my boy, is a plain case of jumping to conclusions.”
vania; Baho Mircheff, Detroit, Michigan; Albina Novak, Cleveland 3, Ohio; Peter Paycheff, Detroit 3, Michigan; Blagoy Pop-off, Gary, Indiana; Dr. George Popoff, Qanton, Ohio; Janko N. Rogelj, Cleveland, Ohio; Fred A. Vider, Chicago, Illinois; Frank Zaitz, Chicago, Illinois.
Did You Know That
Modern Americans do not hear as well as their pioneer ancestors did, according to scien tists of Sonotone Research Laboratories, who say that one out of 10 adults in the United States is handicapped by defective hearing.
* * *
Animals’ ears are alert to
■#
some sounds so high-pitched that human beings cannot hear them. A dog whistle, silent to the user but audible to the animal, takes advantage of this fact. The range of human hearing embraces sounds with vibra tions between 20 and 20,000 per second, which have been determined as the limits for approximately perfect ears.
* * ❖
Baritone noises last longer. It has been discovered that low-pitched sounds traveling through the air do not fade out as quickly as noises with a higher frequency of vibration. An example is thunder that follows near-by lightning—a quick, sharp crash. At a distance it becomes a low heavy rumble extending over a much greater period of time.
A horse doesn’t cup his ears. He doesn’t have to, for he can waggle them around to pick up the sound waves from whatever direction they may be coming. The human external ear is, from our viewpoint at least, better looking, but it is not as efficient in collecting sounds from all directions. It is common knowledge that horses often shy at noises that are unheard by their drivers or riders.
Sound moves faster when it travels through iron. Its normal speed through air is 1,087 feet a second, but it goes 15 times as fast, through iron. Glass is an even better conductor of sound; through it the vibration travel at 18,000 feet per second.
^pONT LEAME VS
( ( OVER HIM/
%
BUY VICTORY BONDS
To help fulfill your obligation for your share in victory—put your crop dollars into Victory Bonds! That money will help bring our boys home . .. bring our wounded hack to health . . . and in 10 years, your Victory “E” Bonds will bring you $4 for every $3 you put ini
This space is a contribution to our country by
ora Doba
Official Organ of the American Fraternal Union
Hunger in Europe This Winter-
Pittsburgh, Pa. — Starvation and misery is facing millions of people in Europe. We, on whose soil not one bomb has fallen, where not one mine has been planted, where not one Fascist atrocity has been perpetrated can hardly imagine the destruction and chaos the Nazis left behind them in those lands which their boots have trampled. Many Americans still don’t know that the German Luftwaffe tore up the harvests in Russia, Poland, Czechoslovakia and Yugoslavia; that they carted away the tractors and the draft animals; that they confiscated all foods to feed their own murderous armies. It will be a long time before the people of Europe will be able to refertilizfe their soil, repair their transportation and feed the entire population. One thing is clear. Millions will starve this winter unless America offers aid.
The people of Europe do not come to us as beggars. They were our allies in war and they are our allies in peace. Our aid to them now would be an investment in the democratic and peoples governments they are trying to build. It would prevent disease and unrest and would guarantee that these peo pie would be able to make their full contribution toward the security and peace not only of Europe but of America as well.
Our country is rich. During the war the United States produced more food than ever before. The insignificant sacrifices that the average American would make in his diet would mean the survival of millions of babies, mothers and those who have suffered through six years of barbarous warfare. For instance, the emergency conference on world food crisis held on August 7, 1945 in Washington, D. C., brought the following facts:
“Half the sugar used in soft drinks and other luxury products would give every resident of France about 26 pounds of sugar a year. Americans now eat 72 pounds.”
“Giving up one pint a month would provide enough milk to millions of babies, young children and mothers in Europe for the next six months.” “Americans eat one egg a day. Every American giving up one egg a week to be shipped abroad would mean 100 a year for everybody in France, Holland, Belgium and Norway.”
“If every American would give up 3 ounces of meat a week, two-thirds of Europe’s desperate need could be met.” “If Americans would eat 10 per cent less meat, cheese, condensed and evaporated milk, fats and oils-(including butter) and dried beans, 1,200,000 tons would be Available for Europe.” The American people are ready to make these sacrifices. Only recently the Gallup Poll showed that 85% of the American people answered “Yes” to the question, “Would you be willing to continue to put up with present shortages of butter, sugar, meat and other rationed products in order to give food to people who need it in Europe?”
How then can we convert the desire and good will of millions of Americans, anxious and willing to help, into effective expressions? Our country has pledged a contribution of one and a half billion dollars to the UNRRA, the organization set up by the United Nations to aid liberated countries. The U. S. has contributed only half of its share. Congress is now conducting hearings on making the remaining appropriation. We must see to it. that this appropriation is made. Aid must be forthcoming first to those countries
Uncle
Sam’s
Corner
«111111
Metal Toiletries:
Christmas shoppers will find a limited number of lipsticks in metal cases, metal compacts and nail files on store counters again after a long war absence. Other metal cosmetic containers which will soon trickle back are rouge and mascara boxes, atomizers and perfume bottles.
Makers of toilet articles— now reconverting from manufacture of surgical instruments —reported adequate supplies of nail files, clippers, scissors and tweezers would not appear until April.
* * *
For Peace and Prosperity:
Buy Victory Bonds! You’ll be mighty glad you did! The Victory Bonds you buy today pay off two ways. It’s doubly satisfying to buy bonds in American’s great Victory Loan. First, Victory Bonds buy security. They’re the world’s best investment—At maturity they are handy as ready cash.
Second, Victory Bonds buy peace of mind. You’ll know that you are continuing to do your share to help speed our wounded back to health—to bring our fighting men back home again. Buy Victory Bonds!
# # #
More Butter:
The Army’s release of 80 million surplus pounds of first quality buttter promised families 20% more butter during the next, three months, made likely further point-cutting immediately.
Although Army butter niust be inspected, repackaged, the Department of Agriculture expected it would start appearing in retail stores by Nov. 1st. Continued prospects for plenty of butter are bright. The flush milk season starting in late January means increased production by the time the present supply is exhausted.
* * *
More Canned Fish:
Housewives can count on IIV2 pounds of canned fish per family for the fish-pack year ending April 1st. This is nearly twice as much as they received last year and about the same as in 1942.
Reduced Army takes, slightly larger production, more imports all contribute to the increase. Hardest to get fish will be the luxury type. Tuna fish will also continue to be scarce on store shelves. Other canned fish such as flaked fish, pink and red salmon, sardines will be plentiful and may have points cut further.	F. J. E.
whose people have exhibited the greatest heroism despite all odds —they are the Slav countries of Europe.
The American Slav Congress of Western Pennsylvania is appealing to all Americans, and particularly to those of Slav origin, to organize delegations to their Congressmen to urge them to vote for an additional appropriation to UNRRA; to adopt resolutions at the meetings of their organizations in support of this campaign and to send them to Pres. Truman, Secretary of Agriculture, Anderson, and to leaders of the Senate and House of Representatives; to write personal letters to the President and Congress.
Unless this is done now, it may be too late!
—American Slav Congress of Western Pennsylvania
SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje s 1. strani)
da raznim intrigantom, ki bi želeli volitve odložiti za nedoločen čas, ni uspelo.
IZ VENEZUELE
V	centralnoameriški republiki Venezueli, ki je znana po svojih bogatih oljnih vrelcih, je bila pred dobrim tednom vzplamtela revolucija, ki je po nekaterih vročih bojih pometla z vlado predsednika Medine. Prevrat je izvedla skupina mladih častnikov. Načeljuje jim Romulo Betancourt, ki je predsednik začasne vlade. Nova vlada oblju-buje svobodne volitve, več demokracije in boljše življenjske pogoje za prebivalstvo. V Zedinjenih državah nam je malo znano o razmerah v Venezueli, dasi je tako rekoč pred našim pragom. Tako tudi malo vemo, kakšni so bili vzroki zadnje revolucije, in še manj, kaki so pravi nameni revolucionarne skupine.
BOJI V INDONEZIJI Na Javi in drugih otokih Nizozemske Vzhodne Indije v Pacifiku, kjer so domačini prokla-mirali “Indonezijsko republiko,” se še vedno vrše spopadi med uporniki in angleškim vojaštvom, ki skuša zaščititi interese Nizozemske. Predsednik pro-klamirane republike!, Ahmed Soekarno, je izjavil, da domačini ne bodo odnehali, dokler si ne izvojujejo svobodo.
ZA JAVNA DELA Predsednik Truman je priporočil kongresu, da dovoli 221 milijonov dolarjev za razna javna dela, ki so bila zaradi vojne odložena ali prekinjena, in za nekatere nove projekte, ki so v interesu javne blaginje. Ta javna dela se nanašajo na kontrolo vodnih sil, gradnje jezov in cest itd. Taka dela bodo tudi pomagala preprečevati brezposelnost med delavci.
DOPISI
Sharon, Pa.—Drugo pismo, ki sem ga podpisani po vojni dobil iz starega kraja, se glasi:
“Iška vas pri Igu.
“Dragi brat:
“Po težkem pričakovanju je priromalo Tvoje pismo, in sicer prvo iz Amerike, ki je prišlo v našo vas. Dosedaj še ni nihče drug* pisal; ne vem, kaj je to. Preživeli smo strašno drugo svetovno vojno. Prav za prav to ni bila vojna, ampak strašno trpljenje, morjenje in razdejanje. Nekaj nas je preživelo, mnogi pa ne. Iz naše vasi je dosedaj naštetih in poročanih 65 žrtev. Med njimi je brat Jakob in moj mož Kozin. Moj mož je bil odpeljan v internacijo na Rab 27. julija 1942; tam je umrl od lakote meseca decembra istega leta. Takrat so bili iz naše vasi odvedeni vsi moški do 60 let stari; med njimi so bile tudi žene in dekleta. Nekaj nas je bilo preseljenih na Ig, drugi pa v grob.
“Iška vas je bila v dveh dneh vsa požgana in uničena. Pogore-
lo	je vse do tal. Rešili nismo drugega kot življenje, obleko, ki smo jo imeli na sebi, in nekaj živine, ki je bila zunaj vasi na paši. Ne morem Ti popisati, kako nam je bilo, ko smo čakali bosi, lačni in skoro nagi, kdaj bodo prišli po nas ter nas postrelili ali odgnali v internacijo. Nc morem Ti popisati, koliko krvi je bilo prelite po naših gozdovih, in kako strašno streljanje je biio vse dneve in noči.
“Brat Jakob je bil odpeljan oziroma je bil ujet 27. julija 1944 in ni nobenega glasu od njega; ne vem, kje počivajo njegove kosti. Kar nas ni bilo pregnanih, smo prišli domov na naša pogorišča in za silo skupaj znesli kamenje in deske ter v tistem stanujemo; seveda ni ne oken ne vrat. Tudi sestra Pepca
se je zglasila, da je še živa. Sporoči v Barberton sestričini Loj-zi Zupec, da so Vrenkovi živi, ali brat Janez je bil ustreljen. Najlepši pozdrav od Tvoje sestre “Angele Kramar, omožene Kozin.” •
Frank Kramar.
Detroit, Mich.—Važna seja podružnice št. 1 SANSa se bo vršila v nedeljo ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 17153 John R.
Vsi člani, zastopniki organizacije in simpatičarji SANSove-ga delovanja v korist stari domovini ste prošeni, da se seje gotovo udeležite. Naš blagajnik ima prilično vsoto na roki. Potrebno je, da vsi, ki ste prispevali, tudi določite, kako bodo vaši prispevki narodu v stari domovini največ zalegli.
Pisma od tam, ponatisnjena v naših novinah, pričajo, da so naši ljudje, dokler si ne bodo mogli sami pomoči, potrebni vsega za človeški obstanek, posebno obleke, obutve, orodja itd. Prinesite s seboj na sejo vsaj en komad možke, ženske ali otroške obleke, par čevljev že nošenih, če so še dobri, nekaterih živil, ki se na prevozu ne pokvarijo in raznega ročnega orodja, ki vam nerabljeno leži na podstrešju, v kleti ali garaži. Vse je dobro, kot žage, sekire, kladivi, svedri, pralice (crowbars), dleta, obliči itd. Več o tem se bomo dogovorili na seji.
Jože Menton, tajnik.
Denver, Colo.—Dne 14. oktobra je tukajšnja podružnica št. 50 SANS sklicala sejo, na kateri se je ukrepalo glede kake prireditve, katere čisti dobiček naj bi bil poslan Jugoslovanskemu relifu za pomoč našim rojakom v starem kraju. Omenjene seje se je poleg Slovencev udeležilo tudi znatno število Srbov in Hrvatov. Sklenjeno je bilo, da prir redimo veselico v nedeljo 25. novembra v gori omenjeno svrho. Veselica se bo vršila v Slovenskem narodnem domu in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Isti večer, pred pričetkom veselice, to je ob 6. uri, pa se bodo kazale slike iz starega kraja. Za tisto priliko bomo skušali dobiti tudi kakega dobrega govornika, kateremu je vsaj nekoliko znan po-. ložaj, v katerem se nahaja naš narod v starem kraju.
Pri omenjeni prireditvi bodo sodelovali Slovenci, Hrvati in Srbi, da bo uspeh boljši. Vstopnice se bodo prodajale po 50 centov. Za to vsoto bo vsak poset-nik prireditve deležen mnogo duševnega užitka in obenem bo indirektno prispeval za pomoč svojim rojakom v starem kraju. Zato so Slovenci in drugi Jugoslovani, bivajoči v Denverju ali v primerni bližini, že zdaj pozvani, da si rezervirajo nedeljo 25. novembra za poset naše veselice. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da posetnike po najboljši možnosti zadovolji.
Na omenjeni seji je bilo tudi sklenjeno, da se v imenu jugoslovanskega ljudstva, bivajočega v Denverju, pošlje zveznemu senatorju iz države Colorado, Hon. Millikenu, sledečo resolucijo:
“Denver, Colorado, Oct. 14, 1945 “Honorable Eugene D. Milliken, United-States Senator of Colorado,
Washington, D. C.
“Dear Senator Milliken:
“The entire Yugoslav Population of South-Slavic Americans of Denver and its vicinity represented by officers and members of fifteen subordinate lodges at its meeting held on the 14th day of October, 1945 at the Slovenian Hall in the City and County of Denver, State of Colorado, unanimously adopted the following resolution.
“WHEREAS The great injustice done to the Yugoslav people after the World War I, by including the Yugoslav territory, especially Istria, Gorizia and
Trieste, within the Italian borders which was against the wishes of Yugoslav people and our late president Wilson, and “WHEREAS, The Yugoslav people under the Italian “Rule, even before Mussolini rose to power, were stripped of all their rights and privileges, and WHEREAS The heroic Yugoslav Army, with 1,700,000 casualties, in the World War II, has fought and helped us and our great allies to successfully win the said War
“THEREFORE, BE IT RESOLVED, That we appeal to you, Honorable Senator Milliken, to use your influence with President Truman and Secretary of State Byrnes, to make good for the injustice inflicted on the Yugoslav people and vote at the peace conference in favor of transferring all predominantly Slavic Territory East of Ison-zo (Soča) River to Yugoslavia to which said Country and its people are justly entitled. “Slovene American National Council:
“Anton Jersin, President; “Frank Okoren, Secretary.” Resolucija, slične vsebine je bila poslana tudi na zveznega senatorja E. E. Johnsona iz Colorada in na državnega tajnika Hon. Byrnesa. Naj vedo naši reprezentanti v Washingtonu, kako si Američani jugoslovanskega porekla v Denverju predstavljajo pošteno in pravično rešitev jugoslovanskega in sploh balkanskega problema v Evropi, kar naj bo trdna podlaga poštenega in trajnega miru med narodi sveta.
K sklepu še enkrat apeliram na Slovence in druge Jugoslovane v tem okrožju, da se v kar največjem številu udeležijo naše skupne prireditve v Slovenskem narodnem domu v nedeljo 25. novembra. — Za postojanko št. 50 SANS:
Frank Okoren, tajnik.
i
Chicago, 111.—Poročilo 0 kegljanju dne 25. oktobra bi mora-
lo	biti zelo dolgo, toda vsled prevelike zaposlenosti bo “zelo” kratko, ako sploh pride pravočasno.
Po dve igri so dobile sledeče skupine: Hujanova'gostilna, Dr. Grili, Spolarjevi hoteli. Po eno igro pa: Zefranov pogrebni zavod, Liberty Bell št. 70, ABZ, in Gottliebova cvetličarna.
Posamezniki so bil najboljši:
V	posameznih igrah:	Frank
Poupa, 211; Andrew Stopar, 203; Louis Andreasich, 201, in Frank Middleton, 200. V skupnih treh igrah pa: Andrew Stopar, 522; Frank Poupa, 519; Louis Dolmovich, 517, in Frank Middleton, 513. Tako vidite, nekateri se zboljšujejo, medtem, ko drugi zaostajamo.—Bratski pozdrav!
John Gottlieb, tajnik lige.
Chicago, 111. — Vabilo na domačo zabavo, katero priredi društvo Hlini Stars, št. 170 ABZ,
v	soboto 10. novembra v prostorih sosestre predsednice Mary Golenko.
Vsi člani in članice našega društva bodo prejeli še posebna pisma in povabila na to prireditev. Vsi so pa tudi tem potom prošeni, da se zabave udeležijo in pripeljejo tudi svoje prijatelje s seboj. Vstopnina k tej zabavi bo prosta, zato je upanje, da bo dvorana napolnjena. Igrala bo izvrstna godba in za postrežbo lačnih in žejnih bo dobro preskrbljeno.
Čisti dobiček prireditve bo razdeljen med člane-vojake našega društva. Oni so se borili za nas in našo varnost, in gotovo zaslužijo, da jim damo vsaj skromno priznanje s primernimi božičnimi darili. Naše društvo je bilo do' sedaj še vedno tako srečno, da ni izgubilo še nobenega svojih članov-vojakov. Upamo, da se vsi zdravi vrnejo domov k njihovim dragim. Iz navedenega je razvidno, da bo naša veselica prirejena v dober
namen. Vsi člani in članice imajo priliko, da s svojo udeležbo pomagajo do čim boljšega uspeha.
Obenem prosim člane in članice našega društva, naj ne pozabijo, da je za mesec november razpisan izredni društveni asesment po $1 na vsakega člana in članico. Člani in članice naj to upoštevajo pri plačevanju asesmentov, posebno tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti.
Kampanja vpisovanja novih članov v mladinski oddelek bo trajala še meseca novembra in decembra, in priporočljivo je, da se tudi člani našega društva vzdramijo in prispevajo nekaj k uspehu te kampanje.
Še eno dobro priporočilo imam za tiste člane in članice, ki imajo stare certifikate načrta “A,” namreč, da jih spremenijo pred novim letom v certifikate novih načrtov “AA,” B’“ ali “C,” kjer se jim bo nabirala rezerva. Za več tozadevnega pojasnila naj prečitajo članek glavnega predsednika sobrata J. N. Roglja, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 24. oktobra. Ali pa naj prečitajo točko 298 v naših novih pravilih.
Člane in članice vabim, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v sredo 21. novembra. In na svidenje na naši zabavi v soboto 10. novembra! Pozdrav vsem!—Za društvo št. 170 ABZ: Agnes Jurečič, tajnica.
Pueblo, Colo.—Kampanja zbiranja prostovoljnih prispevkov za pomoč naši rodni Sloveniji, ki se je vršila od hiše do hiše približno tri mesece, je tako rekoč zaključena. To pa ne pomeni, da ne bi sprejemali več pristovolj-nih prispevkov. Vsak nadaljni dolar bo hvaležno sprejet z namenom in v upanju, da pomaga lajšati trpljenje slovenskega naroda v starem kraju, ki je prestal najhujše okrutnosti od zunanjih in notranjih sovražnikov.
Pred nekaj tedni je bilo že omenjeno, da smo razdelili naselbino v pet nabiralnih okrožij in za omenjena okrožja so bili določeni sledeči, nabiralci: Mrs. Kogovšek in Mrs. Brajda za 1. okrožje; Mrs. Dolgan, Mrs. Verbič in Mrs. Klun za 2. okrožje; Mrs. Kukar in Mrs. Erjavec za 3. okrožje; Mrs. Mrhar in Mrs. Jalovec za 4. okrožje; Mrs. Frank Smrajc in Mr. John M. Stonich za 5. okrožje.
Vsem nabiralcem, kakor tudi tistim, ki so pomagali na plesni veselici 23. septembra, naj bo naznanjeno, da čisti dobiček od plesne veselice je bil dodan že nabrani vsoti, katera je bila izročena Johnu Germu. On je že odposlal na pristojno mesto vsoto $1,250, in sicer $1,150 za pomožno akcijo, $100 pa SANSu. Spodaj podpisani se želi tem potom iskreno zahvaliti vsem nabiralcem in darovalcem in sploh vsem, ki so v tem oziru kaj pomagali. Zahvala naj jim bo izražena v imenu trpečega naroda v starem kraju.
Prihodnja seja tukajšnje podružnice SANSa se bo vršila v nedeljo 4. novembra ob pol štirih (3:30) popoldne v Narodnem domu. Dolžnost vseh zastopnikov je, da se omenjene seje udeležijo. Skušajmo kar najbolje završiti započeto delo. Živela osvobojena Slovenija v no-
vi	demokratični federativni Jugoslaviji !
John M. Stonich.
Detroit, Mich. — Predvajanje slik o osvoboditvi Belgrada in nastop partizana 13. oktobra v Slovenskem delavskem domu je moralno in materij alno prav dobro uspelo. Vstopnina k predvajanju slik v korist Združenega cdbora (taksa odštetai je znesla $93.50. Vsota se je izročila takoj tajniku lokalnega Združenega odbora. Kuvertice za pomoč narodu v Sloveniji so prinesle $508.35. Poklonili so: Slovensko društvo I. W. O. št. 4339, $125.00; Slovenski delavski dom, $100.00; društvo št. 518 SNPJ, $50.00. Po
$10.00: Mihael Gregorich, Karl Koss, Jos. in Mally Korsic, NN. Po $5.00: John Pegan, John Plah-tar, Vinko Horvat, John Kral, Jack Ločniškar, Jakob in Frances Gorup, Johnana Jane-zich, Peter Puhek, John in Katarina Krainz, John Kirar, Frank Tehovnik, Louis Stros-berger, Joe Bernik in soproga, Frank Modic, Herman Grebenc, Peter Verderber, John Barich, J. Luzar in soproga, Frances Bo-zich, Mary Knez, John Bohar, John Mezgec, John Gregorich in soproga, Vera Perinac, Blaž Strucel in soproga. 61 je poklonilo manjše vsote.
Naš stari Detroitčan, poznani napredni rojak brat Peter Puhek je s primernim pozdravom odprl program. Nato je prečital pismo, ki ga je poslal dr. Slavko Zore po polkovniku Tartalju, ki je prišel iz Washingtona mesto poročnika Lučovnika, kateri je pred kratkem odpotoval v domovino. Dr. Slavko Zore je bil povabljen od lokalnega Združenega odbora in naše podružnice SANSa, pa vsled odsotnosti jugoslovanskega poslanike iz Washingtona ni mogel priti. Zoretovo pismo detroitskim Slovencem je vredno, da ga čitajo ameriški Slovenci po vseh naselbinah; prosim uredništvo Nove Dobe, da ga ponatisne v celoti. Pismo se glasi:
“Dragi bratje in sestre:
“Neizrečno mi je žal, da nisem mogel obiskati Vaše prireditve, da bi Vam povedal, kako se je slovenski narod uprl tiraniji tuj-ca-fašista, kaj vse smo dožive-
li	v težki osvobodilni borbi, kako globoka je bila naša vera v zmago in kako danes slovenski narod gradi svoj novi dom v težko pridobljeni svobodi. Marsikaj slišite danes, kar bi Vam moglo zamegliti pravo sliko o Vaši stari domovini, kjer so se Vaši bratje in sestre sami osvobodili in si postavili svojo pravo ljudsko demokratično oblast. Toda bodite prepričani, da je v tem veliko zlonamernega. Narod, ki si je sam golorok priboril svobodo, se ne bo pustil od nikogar zatirati. Neumna misel, da se bodo vsi stotisoči junaških mož in fantov, žena in deklet, otrok in starcev, ki so s svojo osvobodilno borbo zadivili ves svet, naenkrat pustili zatirati, ne vem od koga, morda od svojih herojskih voditeljev, ki so vsi izšli iz samega ljudstva in z njim prenašali kot prvoborci vse strahotne napore in borbe.
“Skoro vsak narod ima peščico protiljudskih elementov, ki živijo ali so živeli na njegov račun. Te protiljudske elemente, ki so se pri nas spajdašili s fašizmom in za zavarovanje svojih položajev celo prisegali Hitlerju, je slovenski narod pozval na odgovornost in oni so zbeža-
li	skupno s hitlerjevimi krvolo-ki. In danes tulijo zunaj o terorju v domovini in jokajo za svojimi lepimi stolčki in pozicijami. Ljudstvo je naredilo križ preko njih, ker ljudstvo, ki je bilo izdano in obsojeno na smrt, ne pozna pobotanja s hitlerjevimi hlapci.
“Ko bodo odstranjene vse ovire, katerih pa nismo krivi mi, in ki preprečujejo, da bi prihajala v Ameriko pisma od Vaših dragih sorodnikov in prijateljev, ki si niso umazali rok s slovensko krvjo in jim ni bilo treba bežati iz svoje domovine, ker so jo sami z orožjem v roki osvobodili, oni bodo povedali, kako je bilo in je v starem kraju.
“Moram Vam reči, da smo danes ves naš borbeni napor za osvoboditev prenesli na obnovo uničene domovine. Veliko je razrušenega. Težko je življenje doma. Vaši dragi v starem kraju z veliko vero pričakujejo od Vas, da jih boste podprli v teh težkih prehodnih dneh z isto ljubeznijo in dobroto, kot ste spremljali našo herojsko borbo. Ako boste sedaj priskočili na pomoč svojim dragim v starem kraju, boste pokazali, da se še preteka v Vaših žilah uporna kri slovenskih očetov, uporna
kri slovenskega naroda, ki bi mu bila ljubša smrt kot pa življenje pod tujčevo peto. Dokazali boste ,da je še v Vas zavest človeka, ki nikdar ne zapusti brata v potrebi.
“Prepričan sem, da bo nekoč zgodovina pisala: Slovenci so se goloroki uprli okupatorju in se sami osvobodili izpod tujčevega jarma, njihovi bratje v Ameriki pa so jim pomagali zaceliti rane zadane od tujca in domačega izdajalca.
“Moji dragi bratje in sestre, želim Vašemu delovanju največ uspeha in nekaj toplih in prisrčnih misli na svojo staro domovino.
Sprejmite moje prisrčne pozdrave—Vaš Slavko Zore, aktivni borec za svobodo slovenskega naroda.”
Brat Peter Puhek je predstavil jugoslovanskega partizana polkovnika Tartalja, ki je bil v uniformi nove jugoslovanske ljudske armade. Občinstvo ga je pozdravilo z gromovitem plo-skenjem in “živijo” klici. Polkovnik Tartalja je v lepi srbohrvaščini povedal mnogo pretresljivega, groznega in velikega o borbi jugoslovanskih narodov. Slovenci v Sloveniji so se z golimi rokami postavili proti najstrašnejši vojni mašini v zgodovini človeštva. Njihov način bojevanja proti okupatorju se je razširil od Triglava do Soluna in od Adrije do Črnega morja. Slovenci so izgnali takoj po razsulu stare Jugoslavije in kapitulacije jugoslovanske vojske iz mnogih svojih teritorijev okupatorje. Zasedli in držali mnoge kraje pod partizanskim varstvom vse do osvoboditve.
Polkovnik Tartalja je, da pokaže trdokornost slovenskih partizanov povedal sledeče: “Gestapovci so prignali več stotin slovenskih mož, fantov in dečkov od deset do osemnajst let starih v Zagreb. Postavili so jih v vrsto. Gestapovski komandant jim je držal dolg govor, hvalil visoko nemško civilizacijo in kulturo ter velikega firerja Hitlerja. Poudarjal je, kako bi se morali čutiti srečni vsi ljudje v Evropi, ki so prišli pod oblast velikega nemškega rajha. “Vi niste Windisch, vi ste po krvi Nemci, le po slovanskih barbarih iz juga in zahoda ste potuj-čeni. Postanite zopet dobri Nemci in prisezite zvestobo našemu velikemu firerju. Svobodni boste in dobili zopet vse nazaj, kar vam je bilo kot puntarjem odvzeto. Dobili boste tudi posestva onih banditov, ki se dejansko upirajo naši slavni vojni avtoriteti. Pomislite, kaj se je dogodilo onim, ki niso hoteli slu-šati našega dobrega sveta? Heil Hitler.” Po govoru gestapovca je neki ustaša tolmačil Slovencem Hitlerjeve želje in obetanje vsega dobrega, če postanejo zvesti podaniki velike in mogočne Nemčije. Slovenci so dobro ra-rumeli Nemca in Hrvata. Stali so ravni—glave pokoncu, nepremično kot hrasti in molčali kot nemi. Le eden mlad kmet in trgovec, se je nekako misal in se oziral po sosedih, kot bi pričakoval kdo bo prvi klonil in se podal gestapu. Njegov enajstletni sinko je to opazil. Skočil je pred očka kot jastreb: “Ata, ne kloni. Slovenci smo in Slovenci bomo umrli rajši, kot bi postali sužnji barbarskemu Švabu. Smrt fašizmu svoboda narodu.” Dečka je pred očetom pobil gestapo, drugi so bali odgnani neznano kam. (Menda v suž-nost—v počasno smrt.)
Vidite, dragi Slovenci, ameriški državljani, je nadaljeval polkovnik Tartalja. Tako se je vaš narod v domovini v borbi za svobodo prerodil in v krvi poje-klenil. Slovenca čisla Hrvat, Srb in Macedonec. Postali smo resnični Jugoslovani. Slovenci, Hrvatje, Srbi, Macedonci, kot vsak drug • narod, ki se je boril za iste cilje, kot naši veliki zavezniki za svojo svobodo proti fašistični sužnosti in za svoj narodni obstanek, so imeli svoje izdajalce. Rupnik, Rožman, Pavelič, Maček, Nedič, Mihajlovič s svo-
jemi bratomorci so pobegnili v senco onih, ki so jih malo prej, kot jih je Hitler Goebbels in Mussolini nazival za svoje so> vražnike, plutokrate, kapitaliste, ki hočejo zasužniti svet in uniči« ti visoko germansko-rimsko čivi« lizacijo in kulturo, Čudno je to, a je resnično.
Vse to je prošlo, narodi nove Jugoslavije so izbacili svoje izmečke, ki so poskušali za vsako ceno razdvojiti Slovence od Hrvatov, Hrvate od Srbov, Srbe od Macedoncev in obratno, ali radi bratske edinosti partizanov pod vodstvom velikega Tita jim ni in jim ne bo uspelo, če še bolj glasno tulijo od zunaj o terorju in anarhiji v novi Jugoslaviji. Slovenci, Hrvatje, Srbi in Macedonci so vsi bratje. Ni jo sile pa naj pride odkoder hoče, da bi jih zopet podžgala za pokol j med seboj in jih razdvojila.
Ko je bilo predvajanje slik končano se je naš partizan zatekel v spodnje prostore, napolnjene s hrupom pivcev. Komaj se je vsedel k mizi in prižgal cigareto, že je bil obkrožen z radovedneži obojega spola. Vse navskriž so brzela vprašanja, na katera je odgovarjal, v kolikor je mogel v malem “Babilonu.”
V	programu smo imeli pol ure diskuzije, a ko je polkovnik Tartalja končal svoj govor, je bilo veliko ploskanja, toda se nihče od prisotnih ni spomnil, da bi rad kaj več zvedel, kot je v govoru slišal. Če bi le eden stavil na govornika vprašanje, razvila bi se bila zanimiva disku-zija. Pojasneno bi bilo marsikaj, ne samo vprašancu, temveč vsem drugim prisotnim in mučenje z brezštevilnimi vprašanji v spodnjih prostorih bi lahko odpadlo.
Naša prireditev bi lahko imela še boljši uspeh, ko bi bilo več kooperacije med nami. Prvič smo imeli pristnega partizana v naši sredi. Priredba je bila dovolj rano oglašena. Rojaki iz severo-vzhodne strani bi si lahko uredili tako, da bi ne imeli isti večer zabave v Slovenskem narodnem domu.
Iz severo-vzhodne strani sem opazil le one agilne rojake, ki so vedno najdelavneji povsod, kjer se gre za pomoč heroj skim-mu-čenim bratom in sestram v stari domovini, drugi so se pa zabavali z “bingo” in niso pokazali za nekaj tako izrednega nobenega zanimanja. Več je bilo prisotnih kanadskih rojakov in rojakov iz Toledo, Ohio, kot pa naših iz severo-vzhodne strani.
Naj lepša hvala vsem našim vrlim članom, ki so mnogo pripomogli s svojim požrtvovalnim delom, da je naša priredba tako lepo uspela. Sestri Mary Rant, ki je kljub temu, da še ni popolnoma okrevala od svoje nezgo- _ de, vztrajno skrbela za dobro postrežbo lačnih, nji gre posebno priznanje. Tako tudi njenem soprogu Cirilu Rantu, ki je napojil žejne. Pridno so pomagale tudi sestre: Mary Jurca, Mary Knez, Hana Gaber, Frances Kapel, Julija Menton in Katarina Krainz. Bratje: Chas. Gaber, John Krainz, John Plahtar, Frank Modic, Joe Korsic, Jože Topolak, Albert Kirin, Jack Kapel, Stanley Kapel, Mike Grago-rich. .Prisrčna hvala tudi S. A~ Ločniškar za poklonjeno ognjeno kapljico.
Podružnica št. 1 SANSa se po* sebno zahvali upravi Slovenskega delavskega doma za velikodušen dar in dvorano s spodnjimi prostori, ki jih je dala naši pri-reditvo, kot vedno, tudi sedaj brezplačno na razpolago. Lep vzgled narodne zavednosti, pp-snemanja vredno po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki. Še enkrat iskrena hvaft!
Jože Menton, tajnik.
Chisholm, Minn. — Zapisnik zborovanja federacije društev Ameriške bratske zveze v državi Minnesoti, ki se je vršilo 30.' septembra 1945 v Gilbertu, Minn. ,
Predsednik odpre sejo točno ob eni uri popoldne. Čita se ime-(Dalje na 6. strani)
Janko N. Rogelj,	.
predsednik ABZ:	s'
Koliko nas je?
Združeni odbor jugoslovanskih Američanov (ZOJSA) je organizacija, katero tvorijo Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci in Bolgari. Zadnja letna seja ZOJSA se je vršila v Clevelandu v soboto 20. oktobra. Ko je prišlo do razprave, kako določimo proračun za prihodnjih dvanajst mesecev, so posamezni pričeli spraševati, koliko nas je Jugoslovanov v Ameriki.
Tudi mene so zanimale te številke, Rezultat tega zanimanja je sledeč: V Ameriki imamo danes 250,000 Slovencev, 500,000 Hrvatov, 80,000 Srbov, 30,000 Makedoncev in 10,000 Bolgarov. Vseh Jugoslovanov v Ameriki je 870,000. To je bilo mnenje navzočih, vsak narod je izrekel svoje številke.
Morebiti nas je nekaj več, morebiti še manj, ampak te številke bi bile nekaka podlaga za Jugoslovane v Ameriki. Natančnega števila menda nikoli ne bomo mogli določiti.
Pravimo, da je nas Slovencev okoli dvesto in petdeset tisoč. Poglejmo ,kaj pravi statistika naših petih največjih slovenskih podpornih organizacij, katere so: Slovenska narodna podporna jednota, Kranjsko slovenska katoliška jednota, Ameriška bratska zveza, Slovenska dobrodelna zveza in Zapadna slovanska zveza. The 1945 Fraternal Compend-Digest poroča, da imajo te organizacije v obeh članskih oddelkih 156,418 članov in članic. Kje so ostali Slovenci? Saj pravimo, da nas je dvesto in petdeset tisoč. Pa še nekaj. Koliko imamo posameznih članov in članic, ki pripadajo k dvem ali trem omenjenim organizacijam! Potem je gotovo, da se podano število skrči morebiti na sto in trideset tisoč, ali še nižje.
Ne pozabimo tudi tega dejstva, da je v tem številu stara in nova generacija. Radoveden sem, koliko je še nas Slovencev v Ameriki, ki smo ameriški priseljenci.
Vseh pet omenjenih organizacij ima 47,285 članov v mladins-skih oddelkih. Če odštejemo mladinske člane od odraslih od delkov, dobimo številko—109,-133. In če nas je res dvesto in petdeset tisoč Slovencev in Slovenk v Ameriki, koliko polja je še za naše bratske podporne or ganizacije!
Koliko je premoženje teh organizacij? Statistika pravi, da imajo te organizacije v svojih blagajnah skoro 24 miljonov do larjev. Lepa vsota, kaj ne? Toda poglejmo na drugo stran, za koliko so člani zavarovani? Poročila pravijo, da je naš slovenski narod pri teh petih organizacijah zavarovan za skoro sto milijonov dolarjev.
Kako trdne in močne so organizacije? Odgovor: Njih povprečna solventnost je 123.25%. Koliko je povprečna obrestna mera od vseh investicij? Odgovor: 3.49%.
Poleg preje omenjenih bratskih podpornih organizacij, imamo še Slovensko podporno zvezo “Sloga” in Družbo sv. Družine, ki sta obe tudi bratski podporni organizaciji, katerih Statistike pa nimam pri rokah. Nato imamo še Slovensko žensko zvezo, Progresivne Slovenke in Možko zvezo, ki so delno podporne, družabne in kulturne skupine. Njih članstvo povečini pripada k že preje omenjenim organizacijam.
Hrvatje imajo v Ameriki dve poznani podporni organizaciji. Prva je Hrvatska bratska zajed-nica s 95,078 člani, druga je Hrvaška katoliška zajednica v Združenih držav ameriških s 9,-303 člani. Sodijo, da je pri Hr-vatski bratski zajednici včlanjenih okoli deset tisoč Srbov.
Srbi imajo v Ameriki organizacijo : Srbski narodni savez, ki ima v obeh oddelkih 21,388 članov in članic.
Premoženje Hrvatske bratske zajednice je okoli 14 milijonov dolarjev, Hrvatske katoliške zajednice $934,388 in Srbskega, narodnega saveza $2,739,248.
Na podlagi teh številk je premoženje vseh omenjenih jugoslovanskih organizacij v Ameriki okoli 42 milijonov dolarjev.
O Makedoncih in Bolgarih mi ni znano, če so organizirani v podpornih bratskih organizacijah. O tem morebiti poizvem, ko nanese prilika.
Ta opis naj bi bil. podlaga za nadaljno poizvedovanje in določevanje: Koliko nas je, koliko štejemo in kako smo organizirani.
To bi bilo baš potrebno sedaj, ko se je porodila močna in samosvoja, svobodna in federativna Jugoslavija. O nas so tako malo vedeli naši bratje in sestre onkraj morja, zato so nas tudi prav tako cenili. Če bi pa jugoslovansko časopisje informiralo svoje čitatelje o našem kulturnem, gospodarskem in bratskem udejstvovanju v Ameriki, gotovo bi malo več mislili o nas ter tudi skušali pridobiti tesnejše zveze z nami.
Da, samo toliko nas je Jugoslovanov v Ameriki, kot govore zapisane številke. Druga svetovna vojna nas je združila prvikrat v zgodovini našega naselj-ništva. Danes imamo skupno organizacijo ZOJSA, katerega tvorijo:	Slovenski narodni svet,
Hrvatsko narodno vječe, Srbski vidovdanski kongres in mace donski-bolgarski kongres.
Mi smo pripravljeni, da napravimo zvezo z domovino onkraj morja. Ali pa je tudi domovina pripravljena na zvezo z nami?
Bodočnost bo kmalu povedala.
DOPISI
(Nadaljevanje s 5. strani)
A
na uradnikov in zapisnik prejšnjega zborovanja. Zapisnik sprejet kot čitan. Tajnik se izrazi, da je zelo žalostno, ker nobeno društvo iz Gilberta ni zastopano. Sledi čitan j e društvenih zastopnikov. Društva so zastopana sledeče: Št. 1: Frank Tomsich, Jr., in Charles Merhar; št. 2: Anton Knapp, Frank Bacher in Joe Champa; št. 25: John Lavrich, Anton Skrjanc in John R. Strah; št. 30: Anton Hren in Louis Ambrozich; št. 85: Matt Anzelc; št. 129: Johana Kolenc, Mary Merhar in Mary Benko; št. 200: John Otrin, Joseph Mertel. Navzoč je tudi glavni blagajnik Louis Champa.
Predsednik izrazi svoje obžalovanje, da je zborovanje tako. maloštevilno obiskano; upa, da bo prihodnje zborovanje imelo več zborovalcev. Oglasi se sobrat Žgajnar, ki ni društveni zastopnik, pa bi rad prisostvoval seji. Predlagano in sprejeto, da se mu ugodi. Brat Žgajnar poroča, da se je trudil, da bi društva na Gilbertu poslala svoje zastopnike na zborovanje federacije, pa ni imel uspeha. Zastopnik društva št. 1 priporoča, da naj bi se gilbertska društva še posebej povabila na federacij-sko sejo. Sledi razprava, kako oživeti društva, ki so bila nekdaj aktivna, sedaj pa spijo. Brat Anzelc pravi, da moramo najprej oživeti naše društvene seje in šele potem moremo računati, da bomo imeli večjo udeležbo na federacijskih sejah. K zadevi govorijo tudi bratje Otrin, Ambrozich in Bovetz.
Tajnik čita pismo od fed era cije in se zahvali društvu, ki nam je preskrbelo tako lep prostor za zborovanje. Potem poda račun stroškov za prejšnje zborovanje. Izdatki so $47.85, in v federacijski blagajni ostane $193.18. Poročilo tajnika-blagaj-nika se sprejme.
Predsednik prečita vsebino kablograma, ki ga je glavni tajnik Anton Zbašnik v imenu Ameriške bratske zveze poslal državnemu tajniku Byrnesu v London, v zadevi pravične ure*
ditve jugoslovanskih mej. Federacija ta čin odobrava in se glavnemu tajniku zahvaljuje. Glavni blagajnik poroča, da so slični kablogram poslali tudi od organizacije Slovenskega narodnega doma na Elyu. Federacija izraža priznanje in zahvalo. Zastopnik društva št. 200 predlaga, da naj bi tudi minnesotska federacija poslala tak kablogram na našega državnega tajnika. Zastopnik društva št. 85 pa stavi protipredlog, da se naj vsota, ki bi jo bilo treba plačati za kablogram, rajši nakaže SANSu, ki naj razpolaga s poslanim denarjem v korist Jugoslavije. Zastopnik društva št. 30 stavi dodatek k protipredlogu, da se z blagajne federacije nakaže v ta namen SANSa vsota $25.00. Protipredlog z dodatkom sprejet.
Brat spredsednik poroča, da so na Evelethu dali napraviti spominsko ploščo za vojake iz njihovega mesta. Brat tajnik nima posebnega poročila, želi pa, da bi se prihodnja federacijska seja vršila v Chisholmu, ker takrat se bo zborovanje lahko vršilo že v Slovenskem narodnem domu. Brat Tomsich, zastopnik društva št. 1, priporoča, da bi se malo bolj zanimali za pridobivanje novih članov. Zastopnik društva št. 2 priporoča, da naj bi se članom, ki so odpuščeni iz vojaške službe, dalo nekaj več časa za prijavo pri društvenemu tajniku. Po njegovem mnenju je dni 30 premalo; naj bi se rok podaljšal na 60 ali 90 dni. Navzoči pomožni glavni tajnik priporoča, da naj bi se vsak član-vojak kar najhitreje po odpustu prijavil pri društvenem tajniku. Zastopnik društva št. 200 predlaga, da naj bi se v našem glasilu vsak teden pozivalo odpuščene člane-vojake, da naj se prijavijo pri društvenih tajnikih, kakor hitro pridejo domov; poziv naj bi bil v slovenščini in angleščini.
Zastopnik društva št. 30 se zahvaljuje glavnemu uradu, ker je bilo vse dobro urejeno z ozirom na izplačilo neke operacije. Brat Anzelc izjavlja, da je bila Minnesota vedno aktivna za ABZ, sedaj pa je nekako počasna. Priporoča vsem, 'da bi postali malo bolj aktivni. Zastopnik društva št. 200 priporoča, da naj bi se federacijske seje vršile samo enkrat na leto.
Na vprašanje, kako je s skladom, v katerega plačujemo po 10 centov naklade za izplačevanje smrtnin za padlimi vojaki, poroča glavni blagajnik, koliko smo že dosedaj izplačali teh smrtnin, in izjavlja, da bo glavni odbor naklado ukinil, kakor hitro bo čas za to. Poziva navzoče, da bi poživeli agitacijo za vedno večjo ABZ, in navaja, kako naj agitatorji tolmačijo dobre strani organizacije prospek-tivnim novim članom.
Brat Anzelc poudarja, da so kampanje in kampanjske nagrade potrebne in koristne. Na pripombo, da naj tajniki gredo na delo, da imajo še posebne nagrade od vsakega mladinskega člana, brat Anzelc pojasni, zakaj tajniki dobijo tiste nagrade.
Nato je bilo sklenjeno, da se bo prihodnja federacijska seja vršila meseca maja 1946 v Chisholmu, Minn. Datum in prostor bo tajnik pravočasno naznanil.
Poseben poziv z ozirom na prihodnjo feedracijsko sejo meseca maja: “V imenu federacije minnesotskih društev ABZ so vsa društva ABZ, v Minnesoti vabljena, da pošljejo na zborovanje svoje zastopnike, posebno pa še društva iz Gilberta. Saj so federacij ske seje zelo pomembne in se na istih lahko mnogo naučimo. Bodimo složni in delajmo skupno vsi za boljšo in večjo Ameriško bratsko zvezo.”
Federacija minnesotskih društev ABZ se tudi prav lepo zahvaljuje društvu v Gilbertu, ki je za to zborovanje preskrbelo tako lep prostor (Community Center). Obenem se federacija zahvali mestnemu odboru v Gilbertu, ki nam je dal dvorano
brezplačno na razpolago. Še enkrat: prav lepa hvala!
Z izrazi upanja, da bodo na prihodnjem federacijskem- zborovanju v Chisholmu meseca maja zastopana vsa minnesotska društva ABZ, je bilo zborovanje zaključeno.—Za federacijo društev Ameriške bratske zveze v državi Minnesoti:
Mary Nosan, zapisnikarica.
Duiuth, Minn. — Zadnje čase sem se nekoliko potikal v bližini Dulutha, ker smo imeli še kar lepe dneve indijanskega poletja. Videl sem tudi več lepih srnjakov, ki so jih srečni lovci pripeljali iz sosedne Canade, kjer je lov odprt. Mnogi Slovenci težko pričakujejo glasov od svojih sorodnikov iz starega kraja. Kot vidimo v slovenskih listih, so nekateri rojaki že prejeli pisma od svojcev iz starega kraja, kar znači, da poštni promet že vsaj nekoliko posluje. Skoro iz vseh pisem, ki so bila priobčena, je razvidno, da so naši bratje in sestre v rodni Sloveniji neprimerno hujše trpeli, kot smo si mogli tu predstavljati. Slovenci in Jugoslovani v starem kraju ne bodo nikdar pozabiti, kaj so jim prizadjali njihovi večni sovražniki, Nemci in Italijani in pa tudi razni izdajalski kvizlin-gi. Vse pa kaže, da je berlinsko-rimskemu gospodstvu v Evropi odzvonilo in da je stopil Slovan na dan, ter si bo v bodoče sam krojil svojo usodo.
Matija Pogorelc.
Waukegan, 111.—Ob petindvajsetletnici Slovenske zadruge. —
V	soboto večer 10. novembra se bo tukaj praznovala 25-letnica Slovenske zadružne trgovine. (Waukegan-North Chicago Cooperative Association).
Program bo otvorjen z banketom ob 6:30. Po banketu bodo nastopili s petjem švicarska družina jodlerjev “Frauen Fil-der.” Poslovodja Matt Ogrin bo pozdravil goste v slovenskem jeziku. V angleščini bo govoril v imenu Co-op Trading Co. njihov poslovodja Jacob Liukku. Glavni govornik pa bo Louis Warb-ington iz Ohio. Stoloravnatelj Anthony Pierce bo predstavil pionirje zadruge. Zaključna točka bo ples in prosta zabava. Vstopnina na banket bo 75 centov, vstopnina k ostalemu programu bo prosta.
Zgodovina Slovenske zadruge je slika aktivnosti in solidarnosti tukajšnje slovenske naselbine. Mnogo zanimivega bi se dalo opisati o marljivem delovanju tega ali onega rojaka. Žal, da je čas pozen, treba se je omejiti le na najvažnejše točke razvoja zadruge.
Ideja za ustanovitev zadruge je bila sprožena meseca februarja leta 1920 po pokojni Apoloniji Tonin na seji ženskega društva, št. 119 SNPJ. V idejo se je takoj zainteresirala večina članic. Sprejet je bil predlog, da se povabi na skupno sejo vsa slovenska in hrvatska društva naselbine. Ugajala je ideja tudi ostalim rojakom. Dne 23. aprila se je udeležilo skupne seje 26 zastopnikov podpornih organizacij. Že na tej seji je bil izvoljen začasni odbor. Sklenilo se je nadaljevati s pričetim delom in poudarjalo, da je treba najprej zainteresirati članstvo raznih organizacij. Izvoljen je bil še poseben odbor, katerega naloga je bila preskrbeti informacij glede ustanovitve in poslovanja od Co-op Trading Co., katero so ustanovili finski in švedski rojaki že devet let poprej. Sledilo je še več sej in vodila se je živahna kampanja za nabiranje članov.
Dne 17. avgusta se je združilo ali inkorporiralo 225 delničarjev v Waukegan-North Chicago Cooperative Association. Članarina je bila $1, delnice pa po $25. Vsota $10,000 je bila zapostavljena za pričetek.
Prva Slovenska zadružna gro-cerijska trgovina je odprla vrata dne 13. septembra 1920 na
Presco in 11. cesti v North Chi-' cagu. Trgovski obrat z upravo in blagom je bil kupljen od rojaka John Možina, kateri jo je obr^oval, dokler ni bil nastavljen prvi poslovodja Richard Spaček. Ta jo je vodil samo par let, njega je nasledil John Zalar, ki je posloval do leta 1930.
Zadruga je uspevala takoj spočetka. Že leta 1921 je bilo prodanega blaga za $68,515; ta vsota se je podvojila v prvih treh letih. Ker najeti prostori niso več odgovarjali potrebam, se je sklenilo sezidati lastno poslopje. V to svrho je bil kupljen vogal desete ceste in Wadsworth ulice. Nova trgovina s prostori za zalogo je stala $30,000. V novih prostorih je trgovina uspevala še bolje. V letu 1929 se je vsota prodanega blaga že bližala četrt milijonu. Prišla pa je depresija in izkupiček je padel v letu 1930 na $116,978. Po depresiji se je trgovina zopet zboljšala; v letu 1939 je izkupiček zopet dosegel $154,820, članov pa je bilo 497.
Leta 1933 se je odprla prva podružnica v malem najetem prostoru na Victoria in 13. cesti v North Chicagu. Trgovina je v tem neznatnem prostoru tako uspevala, da ni kazalo druze-ga kakor kupiti poslopje, ko je bilo isto postavljeno na prodaj. Druga podružnica je pričela obratovati v letu 1934 na Oak St. v Waukeganu. Nekaj let pozneje se je poskusilo s tretjo, v sredini trgovskega središča na. Sheridan cesti v North Chicagu. Zadnji dve trgovini nista tako dobro uspevali kakor prvi dve. Mnenje je danes, da je temu bil vzrok najbrž to, ker se ni v naprej preiskalo, ali so ljudje, živeči v okolici pripravljeni kupovati v zadružni trgovini ali ne. Ker ni bilo povoljnega uspeha, se je obrat teh trgovin prenehal, prenovila pa se je glavna trgovina in spremenila poslovanje v samopomočno ali self-service trgovino v juniju 1942. Članstvo se v začetku ni popolnoma strinjalo s prenovitvijo, ampak izkazalo se je, da je bil to korak v pravo smer, posebno ker je zadnja leta tako primanjkovalo delavskih pomoči in tudi finančno se je sprememba dobro izkazala.
Lansko leto, 1944, je bilo prodanega blaga za $253,030.62. Organizacija ima danes 540 pol-nomočnih članov in 750 delnih članov. To pomeni, da 540 članov lastuje po eno ali več delnic. (Nikdo jih ne more lastovati več kakor 20, pri glasovanju pa se šteje samo en glas na člana, brez razlike koliko delnic kdo lastuje). Delni člani so tisti člani, ki še niso plačali cele delnice. Mnogo novejših članov, posebno mladina, namreč pristopa skozi povrnjeno rebato.
V 25 letih je bilo delničarjem, največ pa odjemalcem izplačanih čez $100,000 povratka ali rebata. Zadnjih par let se je nekaj odstotkov iste pridržalo za pripravo za bodočnost ali Equity rezerve fund, v katerem je že nabranega $16,577.17, v splošni rezervi je $7,769.85, delnic pa člani lastujejo za $29,541.36.
V bližnji bodočnosti se namerava prenoviti in razširiti obe trgovini ter pričeti s prodajo hišno-električnih aparatov (Electrical home appliances). Dela se tudi na to, da bi se skupno z Co-op Trading Co. pričelo z obratom premoga in kurjave.
Ko so rojaki ustanavljali zadrugo, so vedeli, da delajo za dobro stvar, niso pa vedeli na kako široko morje so zavesljali. Kmalu so se zavedli, da zadružna trgovina ni navadna grocerija, ampak da je to dalekosežna ideja, katero bo treba malo bolje preučiti. Tako je bila zadruga včlanjena v Central State Co-op League leta 1928, in je danes članica Co-op Wholesale. S pomočjo teh organizacij se je raz-širjevala zadružna izobrazba. Ustanovljen je bil ženski klub Co-op Women’s Guild, ki je mnogo pomagal pri razširjeva-
nju zadružne misli, udejstvoval se je ta klub tudi ob prilikah, ko ; so socialne razmere potisnile ro- j jake ob zid. Ker pa danes potreba angleškega jezika prevladu-; je, vodi izobraževalno delo naj- j več za to postavljen odbor ali j Educational Committee.
Sedanji poslovodja,. Matt j Ogrin, je prevzel to službo leta j 1930, bil pa je nastavljen kot uslužbenec v trgovini že od leta 1922. Pod njegovim vodstvom je zadruga preorala depresijo in vojno, ter je danes v vseh ozirih na boljšem stališču kot kdaj poprej. Matt je vedno vljuden in prijazen tako z odjemalci kakor tudi z delavci. Poleg tega je zaveden zadrugar. Ni ga dela, ki bi bilo zanj pretežko in ure njemu nikdar predolge, samo da je uspeh. Istih misli z njim je tudi pomožni poslovodja Anton Ker-zic. Tudi v njem ima zadružništvo izborno moč.
Priznanje gre tudi ostalim uslužbencem, ker niso zapustili svojih služb v vojnem času, ko so se jim nudile boljše plače po industrijah, in ko je bilo njihovo delo zelo otežkočeno vsled pomanjkanja blaga.
Na odboru ali direktoriju se je skozi vsa leta udejstvovalo število aktivnih rojakov. Tudi njihova razsodnost o pravem času je pripomogla k današnjemu uspehu, največ zasluge.pa imajo pri tem zvesti odjemalci, ki so podpirali zadružno trgovino skozi vseh 25 let.
Albina L. Furlan.
Barberton, O. — Društvo Sv. Martina, št. 44 ABZ, je izgubilo enega izmed ustanoviteljev, brata Petra Lužarja. Umrl je dne 12. oktobra 1945, po večmesečnem bolehanju, v starosti 64 let. Pokojni je bil rojen v Brestu pri Igu, v Jugoslaviji. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Johano, katera je tudi ustanoviteljica društva, in brata Martina v Akronu, Ohio. Pogreb je bil iz slovenske cerkve na Holy Cross pokopališče v Akronu. Pokojni je bil zelo mirnega značaja.
Ostali se zahvaljujejo vsem, kateri so pokojnega obiskovali v času bolezni. Vsem, kateri so darovali cvetlice za mrtvaški oder, in vsem, kateri so pokojnega spremili na pokopališče.
Dne 30. septembra 1945 je pri društvu umrla sestra Frances Poje, rojena Drobnič, doma iz Blok v Jugoslaviji. Devet mesecev prej pa je umrl pri društvu njen soprog Frank Poje, priljubljen in zelo vnet društvenik. Kar je bilo posebno žalostno pri smrti v Pojetovi družini, je to, da noben izmed dveh sinov v vojaški službi ni mogel priti domov, da bi bil navzoč pri pogrebu staršev.
Poleg žalostnih novic naj omenim tudi vesele. Te so, da se na:
ši društveni fantje-vojaki polagoma vračajo domov iz raznih delov sveta. Sledeči so dosedaj z veseljem oblekli civilno obleko: Anthony Kaluža, John Penko, Ciril Tonja, Louis Obreza, John Ujčič in Frank Okolish. V vojaški službi ima društvo še
41	članov in eno članico. To bo veselja, ko se vsi vrnejo domov med nas. V to svrho bo njim v počast društvo priredilo primeren banket. Že dolgo časavse pripravljam, da bi omenil našo ohijsko federacijo. Ko čitam o zborovanjih federacij v drugih državah, me je nekako sram, da smo v Ohio tako zaspani, da se niti enkrat v letu ne snidemu skupaj. V času vojne smo se izgovarjali, da smo preveč zaposleni. Manjkalo nam je gasoli-na za naše lize. Sedaj bo najbrž kriva bližajoča se zima in slaba pota in—hripave lize.
Pravo društveno življenje se vendar kaže in izpolnuje v tem, da se članstvo shaja skupaj na sejah. Ako članstvo to ne dela, s tem pokaže, da se ne zanima zadosti za svojo organizacijo. Ako se ne zanima zadosti, tudi ni zadostnega napredka. Naj večja nevarnost za naše bratske organizacije je ravno to, da postajajo čimdalje bolj podobne zavarovalnim družbam, kar nam zna prinesti v bodočnosti bolj stroge postave in tudi davek, katerega smo sedaj prosti.
Društveni uradniki namreč postajajo le nekaki agenti, to je, prejemajo in odpošiljajo ases-mente, podpisujejo potrebnfe listine; prejemajo iz glavnega urada čeke za podporo in smrt-nino in iste izročajo upravičencem. Na mesečnih sejah dostikrat ni kvoruma, čeravno društva štejejo več sto članstva. Edino upanje, da se oživi enkrat tako živahno društveno življenje, je naša mladina, ker računati moramo, da pri starejšemu članstvu ni samo namenska nemarnost, ampak aktualna onemoglost. Ta in oni mi dostikrat toži, kako rad bi prišel na sejo, pa so noge slabe in čez teden izmučeno telo potrebuje počitka. Upati je, da se bo dalo vso potrebno pozornost naši mladini, sedaj ko je minula vojna, in da bo naša Zveza zopet prednjačila drugim bratskim organizacijam v tem oziru, tako kot je v preteklosti.
Anton Okolish.
VLOGE
v tej posojilnici
zavarovane do $5,000.09 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
' Sprejemamo osebne in društvene vloge
LIBERALNE OBRESTI St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Avenue. HEnd. 5670
CLEVELAND .
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
VSAK DAN PRIOBČA TUDI ZANIMIVA PISMA,
ki jih prejemajo rojaki od svojcev iz starega kraja. Naročite Enakopravnost še danes.
Naslov lista je:
Enakopravnost
6231 St. Clair A ve.
Cleveland 3, Ohio