P R 01 E T A R E C JE
D K L A V S K I LIST ZA MISLECE CITATE I.JE
— i-
PROLETAREC
Mašilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne M&iiee
OFFICIAL OKGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1917.
CatarW M
mm4 (Uh mIIm, Dk. «. 1997, at Um po** dtk« al Ckiun, 19-umit Um Krt al CM|r»W «1 M»rdi V UI9.
CHICAGO 23, ILL., 7. JUNIJA (June 7), 1944.
Published Weekly st 2301 S. Lawnd«le Ave. ••• LETO—»UL. XXXIX.
GUADALCANAL na južnem Pacifiku Je otok. ki pozna samo dve sftoni v letu. Eno mokro, in drugo deževno. Kraj torej ni sa turiste. Toda vojaki ameriške mornarične pehote (marines) »e na njemu prav dobro počutijo, ker so opravili s Japonci Uko, da mikadu v Tokia ni bilo
prav nič všeč.
Tri dežele si dale
mandat vladati svet po vojni
KITAJSKA V TRIUMVIRATU SAMO ZASTRAN FORMALNOSTI. — VLADE MALIH DE2EL OBSOJAJO PRAVILO, DA LE MOČNI NAJ ODLOČUJEJO. — KALI ZA NOVE VOJNE
Minuli teden jo državni tajnik Cordell Hull oznanil, da je ame-' riška vlada podvzela konkretno akcijo za ustanovitev svetovnega koncila, čigar naloga naj bo po vojni varovati mir in urediti odnošaje med deželami v duhu sodelovanja.
Mandat treh velesil
Dejal je, da spada začetna naloga za zgraditev trajnega miru trem vodilnim deželam: Veliki Britanji, Sovjetski uniji in Zed. državam. Te tri so v vojni proti Hitlerju odločujoče sile, in naravno, da jim gre vodstvo vsled njihnega položaja, moči, ugleda in zaupanja, ki ga imajo po svetu.4
Se predno je Hull javnosti sporočil, da se snuje tak vrhovni koncil velesil, je Churchill v parlamentu poudaril, da imajo omenjene tri velesile dolžnost svojo zmago, kadar jo dosežejb, izkoristiti v zgraditvi takega miru, katerega bodo sposobne tudi ščititi.
Kitajska prišteta zraven
Hull je v svoji iajavi sicer dejal, da bo vrhovni svetovni kon-cil trmeljil na štirih velikih deželah to je na prej omenjenih in Kitajski. Na konferenci v Kairu sta Churchill in Roosevelt dala Kitajski v tem koncernu enakopravnost. Torej bi imela ona na podlagi teh izjav in proglasov v koncilu toliko veljave in besede, kakor Zed. države, Sovjetska unija in Velika Britanija.
Resnica je, da jc Kitajska v sedanji vojni, v kateri je precej •et dalj kakor mi, silno oslabela, pa tudi prej ni bila močna, ker JO je v njenem razvoju vseskozi oviral e vropski, ameriški in nato še japonski imperializem. Toda ker je Kitajska izmed zavezniških dežel po prebivalstvo največja, in najdalj v vojni proti agresorjem, je naravno, da *o ji je dalo priznanje, toda vzlic te-ona v tem koncilu zelo malo pomenila Veljavo si nam rce dežela dobi šele, ako je mi-1'iaristično močna in gospodarno pa tolikšna sifa, da so od njene ekonomije odvisne druge dežele.
Francija zapostavljena
('Hurchillovef Hooseveltove in
Hullove izjave o bodočem sve-
tovnem koncilu niso dobile v krogih drugih vlad takozvanih združenih narodov nič kaj prida odobravanja. Norvežka zamejna vlada je bila med prvimi, ki se je oglasila z ugovorom. Potem nizozemska vlada, in bolj s strani pa so mrmrale vse druge vlade v zavezniškem koncernu. Najbolj pa francoska vlada v Alžiru, ki jo Zed. države in Anglija sploh nočeta priznati za vlado, temveč le za nekako varuhinjo francoskih interesov.
De Gaulle, ki načeljuje francoski vladi, ali kot ji uradno pravimo mi, francoskemu osvobodilnemu odboru, se javno proti-vi proti zapostavljanjau Francije, oziroma proti odrivanju njegove vlade.
V prejšnji vojni z. Nemčijo je Francija izmed zapadnih držav največ prestala in žrtvovala, po zmagi pa je postala vodilna velesila na kontinentu. v društvu narodov je njena beseda največ zalegla.
Sedaj pa naj bi bila ta Franci* ja kar naenkrat upoštevana le s strani za nekako nebodijotreba, za državo tretjega reda — tega borbeni Francozi ne morejo razumeti in na glas protestirajo. -
Anglija z de Caullcom
Angleška javnost ji izreka vse svoje simpatije in angleški tisk (Nadaljevanje na 5. strani.)
Rim, začetnik fašizma svoje poglavje "novega reda" žalostno končal
"Večno mesto" Rim je skušal Benito Mussolini spremeniti v novo prestolnico rimljanskega imperija. Rohnel je z balkona palače Venez^a ob vsaki priložnosti in obetal "gnilim demokracijam" neizogiben pogin
On in Hitler sta se širokoustila, povzročala strah Evropi in vsemu svetu in se napihovala, kot da je ni sile, ki jima bi mogla stopiti na prste.
Mussolini je svojo igro skončal, ko \e poraženi Franciji zasadil nož v hrbet. Toda je še vedno veroval, da bo Hitler zmagal, on pa se vsedel k pogrnjeni mizi, Uneslo mu je Italija je igro na odprtih bojiščih izgubila, a skuša si pridobiti nazaj čim več zaigranega na druge, manj odkrite načine
V teh manevrih ji ne gre slabo Dasi je bila začetnica v spletkah za poraženje Zed. držav in Anglije, in v ospredju osiščne protikomunistične ali-jance, je vendar, čeprav je tepena, deležna več dobrin s strani dežel, ki so jO premagale, kot pa katerakoli druga osisčna ali pa okupirana dežela
Tako je n pr Italija, ki je sedaj naša "sobojev-nica", dobila iz Amerike živil kot ne Grčija, ne Jugoslavija, ne Norvežka in sploh nobena druga de-šela v tolikšni meri, razen Anglija in Rusija
K temu se je minuli teden oglasil tudi papež in zahteval, da ako se Nemci iz Rima ne umaknejo, naj se prebivalstvu večnega mesta vseeno dovoli dovoz hrane, kajti bilo bi nekrščansko, ako se bi milijon ljudi, ki so pribežali v Rim, prepustilo umiranju od glada.
Rim je torej otet. Ne Nemci, ne Angleži in Američani ga niso skušali porušiti in ljudstvo v njemu pa je deležno živil iz naše dežele Toda ako je Rim otet, komu je to v prid? Vatikanu najbolj, dasi je papež Pij XII. par dni prej zelo apeliral na zaveznike, da naj sklenejo "mir". Pravičen mir, je rekel, toda iz njegovih izvajanj je bilo jasno, da predlaga spravo zaveznikov z NACIJSKO Nemčijo.
Ameriška oborožena sila sirom sveta največja v zgodovini
Zed. države niso imele še nikoli večje kopne armade kot je sedanja in nobena na svetu ni boljše opremljena kot naša.
V	Evropi, na Pacifiku, v Aziji in v drugih krajih po svetu je sedaj, kot je poročal vojni tajnik Stimson $3.657,000 vojakov, do konca leta pa jih bo pet milijonov, ali nad polovico vse ameriške armade.
V	akciji ameriške bojne mornarice, ki ie prvič v zgodovini veliko večja kakor angleška, slu-
| ži 1,566.000 mož. nevštevši onih, ki so v vežbališčih. Skupno šte-! je ameriška mornarica (vse tri
Thomas, Hoopes sta kandidata soc. stranke
MAYNARD C. KRUEGER ZA STRANKINEGA PREDSEDNIKA PONOVNO IZVOUEN. — NOVI ODBOR OBETA ŽIVAHNO KAMPANJO.— ZAHTEVA ZA MIROVNO OFENZIVO IN MIR
Norman Thomas v petič kandidat
Po predsedniških volitvah pred štirimi leti je Norman Tho-inas na nekem shodu izjavil, da on ne bo več kandidiral. Smatral
njene hranže) 3,277.000 mož...... je. da je v štirih volilnih kampa-
V ameriškem letalstvu sluii j njah storil svoj delež, in tudi 2.357.000 mož, polovico i*med mandat strankinega predsednika
- hotel sprejeti.	J
Ko so se delegati socialistične stranke vjx?tek minulega tedna
njih na bojiščih širom sveta, ali pa pripravljenih za v akcijo.
Vštevši armado, mornarico in letalstvo, služi preko morja že okrog 6.000.000 mož ameriške oborožene sile.
Dolgo obetana invazija na kontinent v teku
Prošli torek je bilo svetu razglašeno. da se je dolgo obetana zavezniška invazija na kontinent, v "festung Europa", pričela in s tem tudi "druga fronta", ki jo Rusija že nad dve leti vztrajno zahteva
Nemčija si je torej nakopala, kar je iskala in mora v neizogi- j ben poraz.
sešli na konvenciji v Readingu, Pa., so mnogi mislili, da bo prevzel kandidaturo za zveznega predsednika Maynard C. Krue-ger. A on je že prej dejal, da nominacije ne bo sprejel in tako je bil Norman Thomas spet no-miniran, oziroma "draftan". Sedaj ima že v petič ta mandat.
no
Napori angleške diplomacije za sporazum med kraljem Petrom in Titom
Dne 1. junija je kralj Peter v ( svoji proklamaciji prvič v sedanjem konfliktu izrazil željo za sporazum med vsemi jugoslovanskimi strujami, ki so za poraz Hitlerja, da bodo vojno za osvoboditev Jugoslavije potem lahko enotno nadaljevale.
Predno je kralj podal to izjavo, je odpustil Dražo Mihajlovi-ča kot vojnega ministra in nato razpustil,ves Puričev kabinet v Kairu, nalogo sestaviti novo vlado pa je dal bivšemu hrvatskemu banu Ivanu Subašiču, katerega je v ta namen povabil že pred več tedni ia New Yorka v London.
Subalič je časnikarjem pojasnil, da prvo, kar bo v svoji misiji storil bo posvetovanje s Titom ali pa njegovimi zaupniki in če bo sporazum z njim dosegel, bo od kralja dani mu mandat obdržal.
V Londonu menijo, da je Su-bašič od par Titovih zaupnikov
že v Londonu dobil zagotovilo da je sporazum s Titom mogoč. Ako bi tega zatrdila ne dobil, bi mandata za sestavo nove vlade sploh ne hotel sprejeti.
Za dosego sprave med Titovimi in Petrovimi ljudmi se že dolgo trudi
Za vzdržavanje armade, treba veliko materijala
Vojni tajnik Stimson je pojasnil s številkami, kako ogromno materijala je treba dovaža ti naši armadi preko morja. Meseca maja n. pr. ji je bilo poslanega štiri milijone ton raznih potrebščin. V prejšnji svetovni vojni se ni v nobenem mesecu poslalo naši armadi preko morja več- kot 82J>,000 ton potrebščin Sedanji pomorski promet za o-premljenje naše oborožene sile je torej štirikrat tolikšen kakor v prejšnji vojni.
Veliko avtov ukradenih
Leta 1943 je bilo v Zed. državah ukradenih 123,161 avtov. Ako se računa povprečno vrednost ukradenih avtov $1000 na
j[Wsebno~ angleška JfSftft	skUpna Uguba
Sprejel pod pritiskom
v svojem govoru po radiu minulo nedeljo je Thomas dejal, da si govora ni pripravil, ker je prišel na konvencijo v veri, da j on ne bo kandidat. Toda ker j Maynard C. Krueger nominacije nikakor ni hotel sprejeti, se je dolžnosti odzval in delegaciji ter stranki pa zagotovil, da bo vodil kampanjo po svojih najboljših močeh.
Kritiziral je Rooseveltovo notranjo in vnanjo politiko, ki postaja čezdalje bolj konservativna, in o vojni situaciji pa dejal, da je zavožena, ker zavezniki, oziroma Roosevelt, Churchill in Stalin, zanemarjajo mirovno o-'enzivo, namesto nje pa razsipajo z grožnjami in s tem podaljšujejo vojno.
Njegovo mnenje je, da je zahteva za brezpogojno predajo Nemčije napačna, ker bi se lahko veliko več doseglo, ako se bi narodom osiščnih dežel ponudilo ljudski mir. Kajti mir, ki ne bo ljudski, ne bo mir, je dejal, am-
vlada. Churchill je v parlamentu meseca maja Tita zelo pohvalil, ker se proti sovražnika resnično bori, in zato mu Anglija pomaga. Res, da je Tito komunist, je dejal Churchill, toda je svoje politične nazore zamenjal v interesu vse Jugoslavije s patriotizmom, in s tem omogočil, da se pod njegovim vodstvom lahko bore proti sovražniku vsi v Jugoslaviji, ki so za svobodo,, neglede na svoja prepričanja.
Ker je Churchill ob enem zelo naklonjen tudi Petru in navdušen pristaš monarhizma, bi bila sprava med kraljem in Titom obe enem njegova velika di-plomatična zmaga.
$123.161.000.
pak le odmor v pripravljanju za tretjo svetovno vojno.
Župan Stump obljubil močno kampanjo
Thomasa je predstavil avdi-jenci po radiu Henry Stump, socialistični župan mesta Reading, ki je v svojem kratkem nagovoru dejal, da se socialistična stranka popolnoma zaveda zgodovinske važnosti letošnjih volitev in bo šla v kampanjo z vsemi močmi, ki jih premore.
Thomas mu je k temu pritrdil in ob enem poudaril, da se zaveda. kako težka je ta naloga. Kajti glasovnica je v tej deželi monopol dveh strank in tretji stranki je v marsikaki državi skoro nemogoče priti nanjo.
Toda socialni problemi in vprašanja miru so tako ogromni, in letošnje volitve za to deželo tako zgodovinsko važne, da je sveta dolžnost socialistov iti v kampanjo in ljudstvu predočiti resnico.
Darlington Hoopes kandidat za podpredsednika
Za podpredsedniškega kandidata je bil nominiran 47-letni socialistični odvetnik v Readingu Darlington Hoopes. V Pennsyl-vaniji je zelo znan vsled svojih naporov za sprejem socialnih zakonov. ko je bil socialistični poslanec v pennsylvanski legisla-turi. Je izboren govornik, agitator in organizator. Do lani je bila socialistična postojanka v Readingu, v kateri je član, pridružena social-demokratski federaciji. Iz soc. stranke je izstopila 1. 1936 in se ji pred meseci ko so se stare rane frakcijskih sporov zacelile, znova pridružila.
v Pennsylvaniji bo torej socialistična stranka s pomočjo
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Kralj Peter jc v svoji proklamaciji obljubil, da ko bo Jugo slavija osvobojena, bo njeno ljudstvo Jahko svobodno sklepalo o obliki svoje vlade. V Londonu tolmačijo, da je s to ob ljubo Titu omogočil sprejeti po-nudeno roko V spravo, četudi so iz Titovih krogov že dostikrat izjavili, da je vsak dogovor meH kraljem in narodnim osvobodilnim odborom izključen. A obenem je že tudi Tito izjavil, da ko bo vojne konec in Jugoslavija svobodna, bo dobilo ljudstvo vso pravico odločiti o obliki svoje vlade.

Ko naročil zmanjka, se "primrznjenja" odtajajo
Vojna komisija za zaposleva-nje se Še vedno ohnliša, kot da je v deželi vsega odveč, razen delavcev. Zato predlaga merodaj-nim oblastim več in več restrik-cij, s katerimi se naj bi delavcem otežkočilo menjati službe, oziroma tih primorati, da ostanejo kier so. če so uposleni v kakršnemkoli obratu, ki služi vojnim naporom. .
Namen je, da delavca primorn ostati v svoji sedanji službi, čeprav ima priložnost dobiti boljšo, s višjo plačo. Te naredbe so bile nedavno »pet poostrene. Delodajalcem je to prav, ker se jim ni treba bati, da hi jih delavci puščali na čedilu. Vsakega delavca dolžnost je, da ostane rta
svojem., mestu,., da . si varuje zdravje In da ne zamudi nobenega Šihta.
Toda, kaj pa, kadar se kaki kompanlji vojna naročila odpove, kar ima armada, letalstvo ali pa mornarica že preveč dotične-ga blaga?
Slučajev te vrste je bilo ie precej. Eden poslednjih se je dogodil v Brewsterjevi tovarni v državi New York, ki uposluje nad 13,000 delavcev. Izdeluje bojna letata. Vlada je nadaljna naročila v nji preklicala in Kipoma je bilo trinajst tisoč "zamrznjenih" mehanikov "odtajanih", ali po naie, vrženih na cesto. Toda na valiko presenečenje ravnateljstva In merodajnih oblasti
se ta masa delavcev ni hotela oddajati in je ostala v tovarni na "sedeči" stavki.
"Mi hočemo delati," so rekli delavci, "in ako ima vlada pravico nas držati v tovarni dokler ona misli da nas rahl, imamo mi pravico od nje zahtevati, da nas obdrži v službi."
Ta najnovejši slučaj je le meglena gesta v razmere, ki jih do-živimo, kadar bo vojne konec. Tedaj bodo vojna naročila povsod odpovedana hipoma, in posledica bo milijone hrezposlenih, ne samo 13,000, kakor pri Brew-sterju.
AH je dežela pripravljena upo-sljevati svojo delovno silo molkih in žensk, ter prirodnih vi-
rov s tako energijo, s kakršno jih je upregla v vojni, tudi potem, ko vojno dobimo?
To je, kar bi delavci že sedaj radi vedeli. Pri Brewsterju so pokazali, da so pripravljeni delati. Torej ni res, da se izogibajo produkciji. Cesar se delavec najbolj boii, je brezposelnost. Prav gotovo je, da te to Že sedaj, ko pravimo, da delavcev manjka — Še bolj pa bo po vojni, njihov glavni problem... Ali se demokratska in republikanska stran-ka kaj brigate, da to vprašanje rešita ljudstvu v korist?
Ne. Delavstvo samo se ho moralo pobrigati, toda ne na svoje sedanje. načine "nagrajevanja prijateljev", pač pa s svojo lastno politično akcijo,
Poletje je doba počitnic,
toda ne za naše gibanje
i
in ne za "Proletarca"
V tej številki je seznam, ki beleži, kako je napredovala naša kampanja za razširjenje Proletarca v minulih štirih tednih. Pozna se mu, da so bili naši zastopniki in drugi prijatelji lista zaposleni z lazpečavanjem "Majskega glasa".
Vrh tega so mnogi delavci deležni v poletju počitnic. Pa tudi drugače gredo ljudje no svoj "week-end" najrajše kam na prosto, v naravo, da se odpo-čijejo in pozabijo na prah in vročino v tovarnah in v mojnah.
To je dobro. Ako zmagajo naša načela, bo delavnik po tej vojni znatno skrajšan, življenski standard zboljšan in počitnic bo deležen vsakdo, ki je koristen član človeške družbe. V sedanji pa jih imajo največ le troti, ki ne orjejo in ne sejejo, a kar se pridela, je vendarle njihovo.
Rekli smo, da četudi smo v vojni, je poletje še vedno smatrano za "počitniško sežono".
Ne sme pa biti za nikogar počitnic pri delu za "Proletarca'-, JSZ in Prosvetno matico.
Znova apeliramo na vse tiste naročnike, ki s Proletarcem soglašajo, da mu pridobe saj enega naročnika vsaki in pa morda kak prispevek v njegov tiskovni sklad. Njegovi stalni agitatorji delajo veliko, toda jih je premalo, da bi mogli vse sami opraviti.
Torej potrudimo se vsi, pa bo prihodnji izkaz beležil veliko bpljšj izid in "Proletarca" bo čitalo toliko več naših ljudi. >u '	- »><
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
ladaji
IZHAJA VSAKO SREDO.
JntotloTtatk* Dalavtka TUkovna Družba, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drtavan sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.71;
u četrt leta $1.00. Inotemstvo: sa celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v naAern uradu najpozneje do pondeljka pepoldno sa priobči te v v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publiahing Co.,
Inc. Establiahed 1906.
Editor______________
Business Mana^er..
..........Frank Zaitz
____Charles Pogorolec
8UBSCRIPTI0N RATES: Jnited States: Ono Yoar $3.00; Six Months $1.75; Throo Months $1 00. Foreign Countries, Ono Year $3.50; Siz Mohths $2.00.
P R O L E TA R E C
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROČK VVELL 2864
^*• «. ■ < ' 11 * * . — .....—
( hurrhill poleno in dolonio izjavil, da to ni ver vojna

JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
IZKRCATI Z LADIJ MOŠTVO ni najtesje opravil«. Ampak kako istočasno in a največjo naglico vreči na obrešje tanke, topove, tovorne avte, municijo, tivila in vse drugo kar treba, je pa drugačen prqblem. Gornje je slika s obresja nekega otoka na jušnem Pacifiku, kjer so ameriške čete zgradile v naglici zasilni konvejor, po katerem dobivajo s ladij patre bačine po valjarjih s največjo moino bralno.
teologij
Francoska vlada v Alžiru za čimožjo zvezo s Titom
Francoska vlada v Alžiru pod so na žalost naleteli na ljudi, ki jProletarec v teh krajih tako vodstvom generala de Gaulla. ki so bili zainteresirani samo za
lovali naprej po svojih močeh v korist sprejetih predlogov, načrtov in akcij.
Veselo je bilo slišati, da je
V prejšnji svetovni vojni je Woodrow VVilson storil česar ni podvzel še noben državnik te ali katere druge velesile pred njim: svetovni konflikt si je zamislil za borbo, s katero se naj organizirana klanja za zmerom odpravi, ljudstva vseh dežel pa si zgrade skupno društvo vzajemnosti. V njemu se bi lahko vse morebitne spore mirno in pravično reševalo.
Tako je prvo svetovno klanje Wilson zares spremenil v ideo-logično vojno. S svojim programom je navdal z upanjem posebno podjarmljene narode in vse socialno misleče kroge.
Tajne pogodbe in imperialistični smotri zavezniških sil, in pa reakcija v njegovi lastni deželi, ki mu je zavrgla njegov velikopotezni načrt, so zmago zaveznikov spremenile le v premirje.
Kaj se je v tem času godilo, je znano. Otroci, ki so se rodili v vojni za odpravo vojne, so sedaj na bojiščih v veliko večjih bitkah kot pa so bile takrat.
In kakor v onih letih, tako spet sedaj ljudstva žele tak izid. da ne bo zmaga le premirje, temveč mir.
Tako smo spet čuli nešteto proglasov, da je to vojna ideologij — na primer vojna demokracije proti fašizmu. In za zgraditev take uredbe, v kateri se kali za nove vojne ne bodo mogle nikoli več razrasti.
Citatelji so morda že opazili, da je propaganda, ki je poudarjala demokracijo in zlom fašizma, že dolgo tega izgubila svoj zamah. V tem listu ji nismo nikoli nasedli, kajti med takozvanimi združenimi narodi je več takih vlad, ki so povsem nedemokrati čne, kot pa je demokratičnih.
Zato smo rajše poudarjali, da se gre v resnici ne zato, kdo bo smel svobodno voliti in kdo ne, temveč za gospodarske interese in teritorije.
Mussolini, prvak fašizma, ki ga je porodil versaillski mir, je hotel veliko Italijo, Sredozemlje, etiopsko cesarstvo in obnovitev nekdanjega rimljanskega imperija. Pomagala sta mu v teh načrtih vseskozi kralj Viktor Emanuel, hierarhija v Italiji, vsa milita-ristična kasta, v kateri je sedel maršal Badoglio v prvih klopeh, in buržvazna ter "krščanska" Evropa in Amerika sta ga pozdravljali. Namreč dučeja. Churchill sam ga je pohvalil v svojem govoru, ki ga je imel pred leti ob priliki poseta v Italiji, za velemoža, za veledržavnika, ki je ustvaril red in mir v Italiji, ji dal blagostanje in jo otel "komunistične" pošasti.
Duče je padel, a njegova dva glavna tovariša pa sta sedaj naša "sobojevnika". Dinastija s svojo staro ''socialno" uredbo v Italiji je oteta proti volji ljudstva v od zaveznikov okupiranem delti Italije po zaslugi vseh treh vodilnih zavezniških sil.
Ko je v dvodnevni razpravi o vnanji politiki angleške vlade premier Churchill izjavil, da čim dalj ta vojna traja, toliko manj in manj je ideologična, je izrekel nekaj, kar so mu zamerili vse liberalno in socialistično misleči ljudje na Angleškem, v Ameriki in drugje.
Drugje menda ne toliko, ker so se že v zadnji svetovni vojni naučili, da ni verjeti obljubam in frazam, ampak tiste, ki kaj obljubljajo, presojati po dejanjih, ne po proglasih.
Ameriški Italijani naprednih nazorov, ki so verovali, da pomeni zavezniška invazija v Italijo preporod njihove rojstne dežele, sedaj vedo, da so bile besede zavezniških vlad proti njenemU fašizmu eno, a dejanja pa drugo.
Isto vedo posebno po Churchillovem nedavnem govpru tudi španski republikanci. Kajti kadar eden glavnih zavezniških državnikov pohvali v enem najbolj demokratičnih parlamentov diktatorja in krvnika Francisco Franca, tedaj jim je jasno, da imajo od take demokracije prav tako malo pričakovati, kakor takrat, ko je Franco prišel na krmilo ne samo po zaslugi oborožene pomoči Mussolinija in Hitlerja, ampak prav tako vsled "nevtralnosti" demokratičnih vlad.
Bale so se "komunizma" v Španiji. One so za demokracijo le. ako ni kapitalističnemu sistemu nevarna.
Toriji v Angliji se boje socialnih prevratov v Evropi; enako ameriški toriji in vsi drugi pristaši starega reda vsepovsod. Zato je zavezniška politika z ozirom na Francijo zagazila v mlake, namesto da bi priznala de Gaullov režim za resničnega predstavnika BORBENE Francije. V tem oziru greši veliko bolj ameriška vlada kot pa angleška. Kajti Anglija bi jo rada priznala in de Gaulle zagotavlja, z vsemi člani francoskih skupin, ki so zastopane v njegovem odboru, da bo njegova vlada le provizorična, toda bodelala za Francijo v duhu francoske revolucije, ne pa tiste njene "demokracije", ki je kriva, da se je Francija v nemški invaziji sesula ko hiša iz kart.
"To pomeni civilno vojno v Franciji in morda poraz starega reda (kapitalizma) v nji," pravijo toriji. Torej naj se rajše flirta T Vichyjem, ki ima tam policijsko silo za zadušitev uporov že pripravljeno.	—
Churchill je v svojem govoru o pojemanju ideologij v tej
jo zavezniki na ljubo ameriške- lastno korist, na ljudi, ki so da-
mu predsedniku Rooseveltu še nes kvizlingi. Dijaki
obeh narodov z novega, širšega in naprednejšega stališča. Značilna je tudi zato, ker prihaja iz de Gaullovega tabora, ki je v marsičem paralelen s Titovim. Oba predstavljata, vsak v svoji domovini, široke ljudske sloje in imata oba skoraj enake tehnične zapreke, da dosežeta priznanje svojih vlad O de Gžtullu pravi n. pr. najpomembnejši vodja francoske desnice in bivši minister Louis Martin, ki je pred nekaj tedni prispel skrivaj v London, da je on (de Gaulle) edini, ki ga francoski narod smatra kot svojega predstavnika, a njegovo vlado kot edino francosko vlado.
niso priznali za vlado, pač pa le skega vseučilišča, od katerih je za nekak osvobodilni odbor, je | v diplomatični akciji, da se otrese zapostavljanja.
V tem položaju je naravno, da de Gaullov režim zelo simpa-tizira z narodnim osvobodilnim odborom Jugoslavije pod vodstvom Tita, ki ga zavezniške dežele tudi nočejo priznati za pravo vlado, temveč jo poznajo le nekako po ovinkih. Torej slično, kot postopajo s francoskim odborom v Alžiru.
To stanje je napotilo mnoge svobodoljubne Francoze v glasno izražanje simpatij Titovemu odboru, med njimi Flori-monda Bontea, o katerem poroča Zojsa sledeče:
Pred kratkim je na seji francoske skuščine v Alžiru, ko se je razpravljalo o zunanji politiki nove Francije, narodni poslanac Florimond Bonte načel vprašanja razmerja med Francijo in Jugoslavijo. Govornik je pohvalil Titovo vlado, ki se — po njegovih besedah — vedno bolj u-trjuje in kateri je uspelo, da si je izvojevala priznanje zaveznikov, za kar se ima zahvaliti organizaciji in borbi Narodne osvobodilne vojske, ki razorožuje za zaveznike 35 osiščnih divizij in pa dejstvu, da je edina narodna vlada v domovini.
Poslanec Bonte je mišljenja, da bi Francoski odbor narodnega osvobojenja (t. j. francoska vlada pod de Gaullom) moral priznati vlado maršala Tita. On tudi verjame, da bo Jugoslavija igrala po vojni na Balkanu veliko vlogo in da je v stvarnem interesu Francije, da vzpostavi napram Jugoslaviji svojo tradicionalno politiko prijateljskih vezi.
Francija, ki je s svojo revolucijo leta 1789 dala takorekoč rojstvo demokratski ideji na svetu, je bila prijateljski naklonjena narodom Jugoslavije, ki so se vedno borili, da ostvarijo demokracijo, ker so bili po naravi prežeti s to idejo. Po prvi svetovni vojni so obiskali Jugoslavijo med drugimi ministri Barthou, Delbos In Herriot z namenom, da z okrepitvijo zveze razbijejo prodiranje nemškega imperijalizma na jugovzhod, a
razširjen, vzlic malemu številu Slovencev, ki žive v tukajšnjih
Popoldne po končani konfe-
danes ogromna večina med par- renči se je na majniški zabavi tizahskimi četami, so bili takrat naša mala skupina znova sešla. najbolj navdušeni pristaši fran- Ampak v prid naše stvari je bi-cosko-jugoslovanske zveze. la požrtvovalna in pripomogla, Z ozirom na to je Bontejeva da je bil tudi ta del našega pro-izjava zelo pomembna, kar pri- grama omenjenega dne velik kazuje okrepitev prijateljstva uspeh, Hvala vsem za gostoljub-
nost in podporo. Nikoli ne bi verjel, da je pri tako majhni skupini mogoč tolikšen gmotni uspeh. Zares, udeleženci so posegli globoko v žep. Vredni so vsega priznanja.
Tudi Geo. Vucelich nas nikoli ne pozabi. Ko sta licitirala Podobnik in Gross. je on nekaj daroval in zmagal, potem pa postregel drugim.
Tudi Proletarcu v podporo smo dobili pri tako majhni skupini lepo vsoto.
Bilo je sklenjeno, da se bo prihodnja konferenca vršila spet pri s. Skoffu v Bfrtonu. Datum zanoj bo določil odbor sporazumno s klubom št. 11 JSZ. V
V MEHIKI. (Nadaljevanja.)
Atentat na predsednika Ca-macho se je ponesrečil samo zato, ker je imel predsednik res L prisotnost duha, da je v pravem času zagrabil napadalca ter mu iztrgal revolver iz roke. Atentat, kateri se je izvrši! y narodni palači nekako ob desetih zjutraj je povzročil veliko hrupa ne samo v Mehiki, ampak še več v inozemstvu. Atentator, star 32 letj topniški poročnik Antonio de la Lama Rojas, je spadal bogati mehiški rodbini. Pravijo, da je imel fašistične stike. Strel, kateri je bil oddan z bližine treh korakov, bi bil smrten, če bi ne bila krogi j a, katera Je zadela predsednika ravno v smernici srca — spodrsnila in prodrla brez vsake rane zanj izpod rame. Pri izpraševanju je izrekel samo tri besede: "V Mehiki ni pravice!" Govorili so, da Je še tisto noč skušal pobegniti iz vojaškega zapora ter bil na begu od straže spirtno ranjen S tem je bila .vsa stvar za^ršena in menda še danes ne vedo pravega ozadja Priznati je treba, da je bila vsa oficijelna Mehika, še posebno delavske unije, na strani predsednika, kar je pričalo na tisoče resolucij in telegramov.
Sinarquismo in falanga
O tem predmetu sem pisal že lansko leto. To je gibanje, o katerem se naj raj še ne govori, ali če se ga omenja, se ga navadno omalovažuje. Da je to prava forma fašizma, kajpada z globokim katoliškim in verskim ozadjem, kot je bil na primer Dollfussov v Avstriji, samo da ima za enkrat .še revolucionarno formo, katero pa skriva pod raznimi frazami in krinkami, kot na primer "vera in patriotizem" — vse to je znano. Je skoz in skoz pro-francovski in prOti ameriški. V sedanji vojni je kljub temu, da je Mehika oficijelno v nji, odločno proti vojni ter proti vojaški konskripciji. Njih časopisje je za osišče od vsega početka. Najbolj pa vporabljajo za svojo propagando proti sedanji mehiški vladi njeno solidarnost z zavezniškimi državami v boju pro-
Po vsem tem izgleda, da bo- ^bor konference so bili izvo-doča zveza med Jugoslavijo in ijeni: joseph Snoy, tajnik-bla-
knjigi Rod Star Over China". To je bilo leta 1938. Med tem je svet pozabil na te zgodovinske dogodke. Šele zadnje čase se ponovno sliši, da ni vse tako lepo kot se je skušalo dopovedati o Ciang-Kuišekovi demokraciji.
Danes slišimo, da ima Ciang Kaišek voč kot petsto tisoč mož svoje najboljše armade na meji province Sansi, kjer blokirajo komunistične armade/ namesto da se bi borili proti skupnemu sovražniku. Kaišek se zaveda, kot se tudi ostali veleposestniki in vojaški mogotci, kateri so vladali Kitajsko skozi tisočletja, da se bliža doba njih eksplotacije ljudstva proti koncu — če se ne zatre to takozvano komunistično gibanje, katero jim je bolj nevarno kot pa Japonci —- enkrat za vselej. To takozvano kitajsko komunistično gibanje ni nič drugega kot prerojena nacionalistična Kitajska, katera ima silno malo opraviti z marksizmom. Njen glavni namen je razdelitev zemlje med ubožne kmete, kateri žive še vedno v fevdalnih razmerah. Ob enem ustanovljenje šolstva in razvoj poljedelstva ter obrti. Zadnje čase se je napravil velik pritisk na Ciang-Kaišcka, da se dovoli saj novinarjem dostop do komunističnih dežel, tako da svet izve, kaj je na stvari. Kot se sliši, bo to dovoljeno. Upati je, da bo obisk našega liberalnega podpredsednika Wal-lacea, ki ima upogled saj delo-mo v kitajske razmere, imel ublažilne posledice. Ako ne uspe, je nevarnost civilne vojne zelo resna.
■	S	\
Pri nas
Pri Montgomery Ward Co. je kot je bilo ob začetku spora. Skoro gotovo pride do ponovne stavke. Tvrdki, ki si je v boju z vlado še povečala svojo ošab-nost, se smeje ukazom WLB. To-pot bo skoro gotovo boj do konca. , .
Poljski kongres, kateri se je obdržaval zadnji ted%n v Buffa-lu, se je zaključil v protisovjet-skem duhu in edinega delegata, kateri je imel drugačno mnenje, so kratko malo vrgli iz dvorane.
ti osišču in tu jim pride "kolosus Kajpada vse to ni rešilo njih
Francijo ne bo zveza državni- gajnik; John Vitez, organizator.
kov in diplomatov temveč zveza demokratskih sil obeh držav.
O KONFERENCI JSZ IN PROSVETNE MATICE V BARTONU, OHIO
Bridgeport, O. — Konferenca Prosvetne matice in JSZ za okrožje vzhodnega Ohia in za sosedne kraje v W. Virginiji, ki se je vršila v nedeljo 28. maja pri s. Josephu Skoffu na Bartonu, O., je bila zelo živahna in po u-deležbi v resnici tudi jugoslovanska.
Zastopanih je bilo pet društev SNPJ, klub Naprej št. 11 JSZ. in pa federacija SNPJ.
Predsedoval je s. J. Skoff, zapisnikar pa je bil s. John Vitez.
Razprave so bile zelo zanimive. Zastopniki so bili poleg Slovencev tudi Srbi in Hrvati. Vsi so imeli pred očmi v teh razmerah za svoj cilj skupnost v delu za skupne namene.
Bila je sicer po številu mala skupina,- toda močna v delu; in kot sem rekel, na konferenci, ponavljam tu: Skupnost za skupno delo je nam potrebna kot še nikdar prej.
Vsi so zagotovili, da bodo de-
Organizatorji za posamezne naselbine: Peter K r o f 1 i c h, Bridgeport, O.; Mike Smrdel, Blaine, O.; Louis Paulinich, Bellaire, O.; Joseph Skoff, Bar-ton, O.; Frank Kolenc, Windsor Heights, W. Va.
Poročevalec, Joseph Snoy.
vojni omenil tudi maršala Tita. Dejal je, da mu zaupa, čeprav je komunist, a to je razložil na način, da se bo tudi v Jugoslaviji, kakor v Grčiji, vse "dobro izteklo".
Grški in jugoslovanski uporniki so odvisni od zavezniških velesil. Ko je Anglija umaknila podporo — diplomatično in materialno — Mihajloviču, je bilo po njemu.
Josip Broz, ali Brozovič, ali Tito, vse ena oseba, ve, kje je in od koga je odvisen. Z borbo more nadaljevati edino ako mu Anglija pomaga, ki kontrolira tam prometna sredstva, in pa Rusija s svojim propagandnim aparatom. Tito je za boljšo Jugoslavijo kakor je bila. To so poudarjali vsi njegovi proglasi. In vojna v Jugoslaviji je bila oglašana za "prvo ideologično (civilno) vojno v sedanjem konfliktu."'
Ako je Churchill v pravem, bo ta znamka tudi v Jugoslaviji saj uradno izginila In tako bo tudi v nji vojna manj in manj ideologična ter toliko bolj za povratek v stare razmere.
Toda toriji delajo račun brez krčmarja Uporniškega duha se je med ljudstvi nabralo toliko, da bo nastala razstrelba, neglede. kako bi jo pristaši povratka v stare razmere skušali preprečiti.
SLOVENSKI DELAVSKI CENTER
Chicago. III. — V minulih par tednih se je oglasilo v Centru precej rojakov, med njimi Jack Mali iz Gatchella, Ontario, Kanada.
Katka Hrvatin se je vrnila iz Los Angelesa, kjer je bila več mesecev in z njo njena hči.
Iz Detroita so se oglasili Freddie Bujack, J. Sable, E Blcke in H. Kahl. A. Parigian iz Dearbor-na. Mich.
Prvič je prišel nedavno v Center in v urad Proletarca tudi Louis Barborich iz Milwaukee-ja, ki je prebil svojih par dni počitnic med tukajšnjimi znanci in prijatelji. Barborich je tam zastopnik Proletarca.
Rojak Thomas Kerhlikar, ki je bil nekoč že član našega gibanja v Jenny Lindu, Ark., sedaj pa živi v Chicagu, je prišel v Center v družbi svojega prijatelja Antona Cretnika, ki je naš bližnji sosed.
Luka ln Jedert Groser sta se vrnila s počitnic, ki sta jih prebila med rojaki v Nokomisu in tam okrog in dne l. junija sta pričela v Centru spet izvrševati svoje običajne posle.
Frank Sodnik, ki je bil tajnik Slov. del. centra, sedaj pa služi v vojni mornarici, piše, da se ima dobro, in da bi se mu včasi prileglo pivo, proti kakršnemu je včasi zabavljal v Centrovi kleti.
Henr^ Rak, brat sedanjega Centrovega tajnika, je bil tu nekaj dni na dopustu iz armade. Izmed štirih bratov Rak sta dva v vojni službi.
na severu ravno prav.
Kot sem že omenil, ima to gibanje silno versko ozadje, ki izrablja današnji kritični položaj v svojo korist. Vlada jim dose-daj še ni stopila na prste, čeprav na odgovornih mestih vedo, da to gibanje posebno na deželi silno narašča. Kar je najbolj tragično je to, da se širi to gibanje ravno med tiste ljudi
vprašanja, katero izgleda slabše kot kdaj prej. Ali letos so volitve — in nato računajp ...
Za ruski relif — o tem nimam ničesar poročati.
Unija tiskarjev se vrne v A. F. of L.
Zveza tiskarjev (International indijan- • Typographical Union) je na svo-
ce ter druge brezdomske peone, kateri so v potokih krvi pridobili in omogočili mehiško revolucijo. In tako niha "pendulum" revolucije proti desni — vedno bolj proti desni in tam je tista črna skupina ljudi, katera je držala Mehiko v robstvu in temi skozi stoletja. Ti ljudje ponovno sanjajo, da bo prišel zopet njih "der tag", kot je v Španiji s pomočjo katoliškega fašizma in pa-ganskega nacizma — ali kaj zato — samo da je oblast.
V glavnem mestu sem govoril z veliko ljudmi, med njimi tudi s Slovenci. Skoro vsi, razen Fo-dorja, so bili mnenja, da ni nevarnosti in da je liberalno gibanje premočno. Ali ko sem opazoval ljudi v notranjosti Mehike, kjer ni skoro nobenih šol in kjer je cerkev glavno zavetišče, sem dobil drugo mišljenje.
Delavske unije
Unionizem je v Mehiki zelo močno razvit. In od delavskega gibanja je odvisno, kam bo Mehika krenila v tem razvoju. Gotovo, da ima tudi ono svoje napake ko} jih ima sorodno gibanje pri nas in da so tam slične skupine kot na primer pri nas CIO in AFL. Ali v glavnem so to v Mehiki gibanja, katera stoje trdno za sedanjo vlado, dobro vedoč kaj pomeni, če zmaga desnica. Unije se dele v agrarne, rokodelske in stavbinske. Več o tem bom pisal v eni prihodnjih številk
Kitajska
Lansko leto menda sem pisal o tistem dolgem zgodovinskem pohodu, ali bolje preseljevanju komunističnih armad z ene strani Kitajske v drugo. Svet je zelo malo vedel ali slišal o tem, dokler se ni posrečilo znanemu časnikarskemu poročevalcu Ed-garju Snowu obiskati te dežele, kar je opisal v svoji znameniti
jem zadnjem referendumu sklenila, da se povrne v AFL. Iz nje je izstopila vsled svojega sklepa, da Ameriški delavski federaciji ne bo plačevala izrednega ases-menta, ki je bil določen za boj proti takrat ustanovljeni zvezi unij CIO.
• Potem je prišlo vprašanje vrnitve unije tiskarjev v AFL na vsaki njeni konvenciji, in tudi par referendumov je že imela o tem. V sedanjem je zmagala tista struja, ki je ves čas propagirala, da je mesto tiskarskih delavcev v AFL.
Kako je ■ vašim znancem, sonc dom, prijateljem? Ste mu kdaj pri-poročili, da saj si naroči Pro leta r aa? Poskusite, morda ga pridobital
Tole mi ne gre v glavo?
Ceftiu se krfvdo za stavke na* prtu)« samo delavcem, nikjer pa ne tudi delodajalcem, tn mi ni« kakor ne gre v glavo.
J u Š KOZAK:
ŠENTPETER
(Nadaljevanje.)
"Križ božji, zakaj pa nisi počakala!" jc hitela Zeba in prinesla vino.
"O ta zlata žival, le kako je
slutil."
Oba, Zeha in Luka, sta jo moleče glodala, kako ji čydno žare svetle oči.
Naposled se Luka ni mogel zadrževati: "Marija, za moj del boš šla lahko precej počivat, toda zdajle je seja. Podpiši mi poverilo. Nocoj volijo načelnika."
"Ne bom," je dejala odločno.
Onadva sta osupnila in se spogledala.
"Marija, kaj noriš?" je vpraševala Zeba vsa iz sebe, "saj vendar veš, kaj moraš storiti?"
Marija je molče zanikala z
glavo.
V veži so se oglasili hitri koraki. Hlapec je preplašen vstopil: "Mamka, po njem bo!"
Marija je hitela za njim. "Stric, pojdite!"
Medtem je Zeba sedela sama in godrnjala: "V tej ženski se pa ne spoznam
i"
storili, volite, kakor bom jaz. Jerneja. Ceninega sina, ki je po materi iz Cunjarjevega rodu."
Andrej je prebledei. Videl je, da so besede celo njegovim ljudem segle do srca.
"Pa razbijmo zadrugo!" Ogledal se je. Malo jih je bilo, ki so mu pritrjevali. 0
"Ne bomo razbijali. Volimo!" je zopet povzel oni.
Preden se jc Andrej zavedel, j je imela zadruga novega načelnika.
V Ilostarjevi veži so se oglasili trdi koraki. Prvi, ki je vstopil, je pozdravil: "Cenin je!"
"Hvala bogu!" je zašepetala Zeba.
"Kuhanega vina!" so zahtevali možje.
Starki so lica od veselja zardela. Pozno v noč je še vedno stala pri ognjišču. Luka je prišel k njej.
Kaj je z Marijo? Da je mogla kaj takega storiti."
"Eh, pusti jo, Luka. Vidiš, tako je srce. Le verjemi, še vedno ga ima rada, pa ne bo povedala.
Cez čas se je Marija žalostna	tudi če bi se hiša vnela/
vrnila "Oh, ti uboga žival. Po-	"Hm, hm." Nejeverno je Lu-
ginil je' Pregnal se je!" Solze so	ka zmigaval z glavo ter se vrnil
ji zablestele v očeh.	k pivcem.
Luka se je opravil: "Tak, Ma	Andrej pa je po zborovanju
rija, podpiši!"	obsedel za mizo. Čutil se je osra-
"Sem rekla, da nočem, pri tem ostane!" Kakor bi se hotela opravičevati, je še pristavila "Tudi oče ne bi bil šel!"
Jezno je vrgel Luka kožuh na-
močenega. Kar je zidal, se je pričelo rušiti. V duši se je vzbujala di,vja jeza, naperjena proti Hostarjevim.
"Luka mi je to storil. Ti pre-
zaj na klop, a Marija je tačas že kleti dolgin. Se bova že še spo zapustila sobo ter odšla k Alešu, gledala. Nalašč ni nocoj nihče
V Zarnejčevi hisi je zborovala prišel!" zadruga. Nenavadna resnoba jih Toda jeza mu ni dala tolažbe je prešinjala. Andrej je bil ne- Vstal je in poiskal ženo, kakor miren, nezaupljivo se je ogledo- bi se hotel zateči k njej po po-val. •	moč.
Dolgo se ni dvignil nihče, na- j "Ana. nocoj so me odstavili, posled je vstal Matijin prijatelj,! Zdaj nisi več načelnikova žena!
eden izmed najstarejših v zadrugi.
"Možje! Mi starejši smo že" precej časa prenašali, zdaj bom govoril v imenu vseh poštenih. Andrej Godež ni časten načelnik naše zadruge. Kako nas je zapustil v tistih dneh, ko je divjala grozna smrt, to veste. Vendar se take stvari pozabijo. Bil je še mlad in se je oženil. Da je pa prelomil pogodbo s Streharjem, ki je pošteno plačeval, to je nekaj drugega. On je v našem imenu sklepal kupčije s človekom, ki mu je posodil denar, da se je vsedel v to hišo, Zdaj niso cene več v naših rokah. Kako se je obnašal v tej častiti hiši, to veste vsi. Recite, ali je to pošteno? Zamejcev duh je nocoj zopet med
Ona pa se je prezirljivo obrni-la' "Kaj me briga. Saj si vedel, da se pripravlja."
V njem je zagorela jeza. "Tako torej, vse to je zaradi tebe Kaj boš zdaj?"
"Zaradi mene? No, lep mož, le znesi se nad mano, če se ne moreš nad drugimi. Jaz ti le to povem, da bi ti že davno ne bil več načelnik, če bi jaz odločevala."' Možu je zastala beseda. Ko jc zaloputnila vrata, je srdito gledal za njo. Nato je pričel piti in sedel je dolgo v noč. Od vina se mu je meglilo v glavi. Postajal je solzav in je bridko ču^l v sebi, da nima žive duše, kateri bi se lahko nocoj zaupal. Od časa do časa mu jc sicer še vzkipela jeza, ki se je pa v vinjenem hi-
vami. izprašuje vam vest. Če no-1 tro polegla. Naposled se je počete razbiti zadruge, in to boste • tapljal v tako nemoč, kakor bi se
Ravnajte s električnimi predmeti pravilno
— ker jih primanjkuje v vojnem času
Tu so vsroki sakaj: Predal za led odtajam po navodilu, ki sem ga dobila od izdelovalca ledenic. Težka zamrz-njenost ovira njeno učinkovitost. Ko se stopi, nabrano vodo takoj odstranim, če bi jo ne, bi začela zmrzovati čim bi bil pogon spet v teku.
"	Pr^l«- M
knrUr vrdno umijbm.c talkin« *»
•lo m vodo,, ttko tudi n« katerih ar
fhira duh nri jrrli; itto
Riimijaatr vWkr pri 1 M»ih in jih mtiiini a tak um praftkom. da *e ne vnKnirjo. Tudi tmrievalru (tri in kn trka, Uadar jih n» tace <>mitim da slad *"tn. NikdJ* (m nt rabim trdega j.rrd-tnet* na n?ih.
!>» držim ledeni«', ti-« n tn avetk* jo hitro obritem ako »e kaj od jed« polije po njrj. Omarice nmijem m naj ■ toplo milo« o in jih aplannetn ter po •uaim K mehko cunjo. Vedno držim ledenico nekaj pakev ud atene, da je do-Ij rraka nkrn« nje.
Vrat« Babice, v Itatvri je pnalavljena. an tn-di vedno odprta in iata na avciem traku
ledenico dajem pregledati redno. Na •teni imam proator, kjer ae lahko tabele-ti, koga klicati v aht fajn pntreW. C« j« moja ledenica atarrj* (lega iidelka, t kateri mehanitem ni ta-prt v olju in mali. vedno »krbim. da i« mebaniaent ftfilčen in namaian najmanj dvakrat na leto.
milC SERVICE COMPANT Of MORTMf t N litINOII
Vojn« produkcij* robi elektriko * »torflu a njo t
mu tajal mozeg.
Ko je Marija drugi dan zvedela, ni črhnila niti besede. Zaman je iskal Luka v njenih očeh odgovora.
Par dni nato je Marija pra-znovala Rožmanov god. Zjutraj * je naročila Pušelcu: "Danes | ostaneš pri nas, pripelji še dru-1 ge. Ves dan bo hiša odprta za reveže. To naj bo v njegov spomin."
Ko je zvečer Luka vstopil pri Pacu, je sedel za pečjo Andrej s prijatelji, katerim je plačeval. Že jc hotel zapustiti krčmo, pa se je premislil in sedel v posebno izbo, kamor je poklical Sve-drača,
Andrej je .bil vinjen, vedno objestnejši je postajal. Vsem je postalo jasno, da išče prepira. Porogljivo se je oziral proti sobi in kmalu se je pokazal pred Luko znan mešetar.
"Godežev gospod so vprašali, zakaj niste ostali nocoj doma, ko imajo berači ohcet?"
Luka je mirno odgovoril: "Po-' vej tam pri mizi, naj si tisti, I kdor te je poslal, oblizne razbito čeljust."
Andrej se je pikro zasmejal. "Odprite vrata! Bom nekaj povedal. "S povzdignjenim glasom. da so ga morali čuti po vsej krčmi, je dejal:
"Pri Hostarjevih imajo danes berači praznik, nekateri ga pa obhajajo pri Pacu."
Luka je dobro slišal. Trdo je prijel za čašo in povesil mrki pogled.
Gostje so stegovali vratove v sosednjo izbo, zavladal je molk in čftlo se je le pritajeno hihita-nje.
"Gospod!" jc opozarjal Sve-1 drač. Oni se ni zmenil.
Andreju je bilo premalo. Zlobno je dostavil: "Kdor peče be-»ačem teleta, mora imeti težko vest!"
Luka se še vedno ni ganil. Vendar se mu je vidno tresla roka. Siknil je čez ramo: "Pes!"
Andrej je slišal Se glasneje je kričal: "Ampak farovških kosti še nismo glodali."
"Zapri vrata!" je za povedal Luka.
"Slaba vest," se je rogal Andrej.
"Povej no, kaj veš!" so ga ščuvali.
"Prašajte tam notri, kaj je Rožman pri Hostarjevih pozabil."
Postaren mož se je oglasil: "Andrej, o Rožmanu ne boš govoril. Nikoli ga ne bo fara pozabila!"
Nekateri so pritrjevali, kar je Andreja še bolj ujezilo: "Imate prav, Marija ga bo še težje!"
Komur še niso bile znane govorice, je odpiral usta od začudenja. Luka je razločil besedo "Marija!" Prikazal se je na vratih in brez besede srepo upiral i oči na Godeževo mizo. Andrej je za spoznanje zlezel med pivce.
Starec, ki je že prej svaril Andreja, je zdaj vstal: "Govori! Vedeti hočem, kaj hočeš povedati. Zame je bil in bo Rožman božji človek!"
Andreju jc kri zalila obličje. Pozabil je nase in na vse. "Nič ne rečem. Mojzesov pa danes ni."
"To se pravi?" je uporno vpraševal starec.
"Da živi pri Hostarjevih fant, kateremu bi moralo biti ime Aleš Rožman. Mrtva Mara mu je posodila ime in mater, ker se ga živa sramuje."
"Vraga!" je odjeknilo po krčmi.
"Laže!' je zarjul Luka, ki se je ves izpremenil. Tako so mu upadla lica, da so le kosti štrlele iz
njih.
"Lahka beseda!" je zaničljivo vrgel Andrej .
Luka je povzdignil glas, ustnice so mu drgetale. Poznalo se mu je, da se je postaral.
"Marija je nedolžna! Ljudje božji, ne verjemite lažnjivcu. Aleš je moj sin, Mara mi ga je rodila. Pasji jezik je bolj pošten kot njegov! Kakor mi je bog priča. tako je." Siril Je roke in dvigal tri prste.
Gostje so se umaknili. Nekateri so povešali glavo, drugi zmajevali, tretji se krohotali: "Ho, ho, tvoj sin, ho, ho... Je vendar resnica!"
A.MKKIšKl METALCI OGNJA (ftamcthroners) nekje na južnem Pacifiku v napadu na Japonce.
jeval. "Ljudje! Saj ste kristja-
ni!
»»»
"Krstni list naj pokaže!" so se posmehovali tisti, ki so stali za Andrejem. Ljudje so se zgrinjali in vedno več jih je bilo, ki so ne-zaupno premišljali: "Kaj njemu.
e vzame nase?"
Celo oni iz posebne sobe so se postavljali za Andreja.
(Dalje prihodnjič.)
Mar naj scagamo radi tega? Kai še! Naprej do zaželjenega cilja! Priporočam, da naj agitiramo kar naprej.
Cemu bi ne? Saj Proletarec to vendar zasluži. In prav gotovo je, da je skozi vsa svoja leta bil odločno zvest borbi za koristi delavcev. neglede, kaj so počeli drugi slovenski listi.
V skupini okrog Proletarca je j tudi precej dobrih dopisnikov, agitatorjev, društvenikov in za-drugarjev. kar vidimo iz poročil.
Ko to pišem, imam pred sabo 1914. številko Proletarca. V nji je seznam naših agitatorjev za tisoč novih naročnikov. Iz poročila je razvidno, da zasluži "pu-šelc za klobukom" Anton Zornik iz Herminija, Pa. On je v prido-
Dne 7. oktobra 1941 ob 6. zvečer sem pridirjal z mojo "lizi" v njuno mesto in prevozil istega dne 644 milj. Bil sem utrujen, še bolj pa žejen. 2eno sem pustil v avtu, sam pa stopil v bližnjo gostilno, da se okrepčam. Slučajno sem v nji naletel na človeka, ki je govoril naš (jugoslovanski! jezik. Mislim, da je bil Dalmatinec po rodu. Zelo zgovoren. Vprašal sem ga o Slovencih. Seveda, pozna jih, je rekel. Marinškovo družino na primer. "Ta je gotovo slovenska," sem si mislil. "Tretal" sem od | veselja sebe še enkrat in njega.
Potem sem se potrudil pobrskati v telefonsko knjigo in našel v nji vse zaželjene naslove in številke.
Vrnivši se k avtu, sem ženi razložil, kako in kaj. "Za Slo-I vence sem izvedel, torej ostane-| va nocoj v tem mestu."
Prestrašila se je, češ, glej, ko-I likšna gnječa je na ulici. Pločnik i je bil poln ljudi, "črnih ko j vrag". Hodili so tik mimo naji-1 nega avta.
Torej je kriva naša mama, ali pa tisti indijanci, da še z Marin-škovimi osebno nismo seznanili.
Sedaj mi žena pripoveduje, da se takrat ni prestrašila indijan-cev, pač pa se zbala zame, češ, ako grem k Slovencem, bom vlekel k njim svojo koncertino, dali mi bodo pijače, kot je slovenska navad, drugi dan pa bi spal, namesto nadaljeval svojo pot proti Fontani v Čaliforniji.
Ker je govorila prepričevalno, ji nisem hotel ugovarjati ali ji pokvariti potovanje. Ustavila sva se v kempi za avte in naslednji dan pa nadaljevala pot v Fontano, kamor sva dospela ob 7. zvečer.
Ko pa se bom spet vozil skozi Gallup, bom svojo turo drugače
njo jutri, fte manj pa se utegne zamisliti v bodočnost. Nekateri pa se zanimajo bolj za posmrtno življenje kot pa za borbo "v tej solzni dolini". Zato pa imamo tako ogromno vojno in pa maso, ki se niti ne zanima, kdo jo zastopa v zakonodajah.
Tudi je bilo zanimivo čitati njegova opazovanja vlakov, ki natrpani z vojaki vozijo proti bojiščem. Rekel bi: "Veš, Joško, mnogi vojaki niti ne vedo, čemu so na takih vožnjah, ker ne za-popadejo, zakaj so v vojni. V civilnem življenju se za politiko niso zanimali in sedaj jim je vse to vrvenje tuje."
Prizori, ko vlaki, natrpani z vojaki vozijo v pristane, se mi nudijo vsak dan. Po 16 vagonov dolg vlak. Okna so odprta in vojaki mahajo z rokami v pozdrav. Kar nekako težko mi jc, ko vem, kam se peljejo in se pri tem spomnim na svoja dva sina, ki sta tudi slično odpotovala.
V istem članku je Oven omenil potrebo agitacije za Proletarca. Poudaril je naraščanje stroškov, ker se je vse podražilo. Ali bomo dovolili, da bi v teh okol-ščinah list zagazil v dolg in prišel v nevarnost za svoj obstoj? To jaz podčrtam?
Vsi nasprotniki napredka se nam bi lahko smejali, če bi dopustili kaj takega. Torej bomo rajše skrbeli, da ostane Proletarec tudi gmotno na dobri podlagi, pa naj nas stane kolikor hoče. Če sedaj m mamo toliko časa, kol smo ga imeli, se pa toliko laglje iztakne kje v žepu copak ali dva. Torej v tem priporočilu v prid agitacije za list, vsi iskreno pozdravljeni. — Anton Tomšič.
zasnoval, zato, da bom naši omenjeni rojakinji in druge Slovence lahko osebno spoznal.To se bo zgodilo, če bo sedanje vojne prej konec nego mene. In do tedaj, vsi v Gallupu in tam okrog, prijateljsko pozdravljeni!
Je še mnogo drugih, ki so se se bo ob 10. dop.
IZ URADA "BIG" TONYJA
Oakland. Calif. — Iz mojega urada poročila že dolgo ni bilo. Nikar pa naj čitatclji s tega ne sklepajo, da se držim zgolj v "spodnjih prostorih", kjer imam "žlahtno kapljico". Dan mine, kot bi trenil. Delaš, da se ti včasi ; bivanju novih naročnikov na pr-1 vseh omeniti, ker bi postal pre-
vem mestu. Osebno ga ne po- dolg. Saj se mi jc že ta zelo raz-znam. Pravili so mi, da je bil na tegnil.
iTE DELEGATE NA MILVVAUSKO KONFERENCO 2E IZVOLILI?
Zadnjo nedeljo v juniju (dne 25.1 se bo v Sostarichevi dvorani v Milvvaukeeju vršila konferenca zastopnikov društev in drugih organizacij, ki so pridružene Prosvetni matici. Pričela
udeležili kampanje za pridobitev novih naročnikov Proletarcu. V enem dopisu ne bi mogel
niti v "kevder" ne zlubi.
A končno sem si le mislil:' "Cas je. Prični in povej ljudem, da ti je ta list ljub kakor zmerom, in da si zdrav in da še dolgo ne misliš kandidirati v večna lovišča." T^ko se je torej primerilo, da sem se prisedel k mojemu pisalnemu stroju — staremu "pcdlesniku", ne da bi si prinesel kaj rujnega na mizo.
Pomaknil se bom v par rečeh bolj daleč nazaj, vse drugo bo sodobno, ali kakor že hočete. Dne 18. jan. t. 1. smo prejeli "je-dčni* brzojav (telefon) od sina Franka iz Louisiane. Govoril je z mamo. ker mene ni bilo doma. Pojasnil ji je, da ima samo 6 dni dopusta, kar je premalo, da bi mogel od tam na dom in zopet nazaj. Omenil je dalje, da pričakuje v kratkem preselitve čez lužo. Tako sta se sin in mati menila in ona je bila vesela njegovega glasu, se šalila in bilo je vse dobro, dokler nista obesila telefonskih slušal nazaj na kljuke. Potem pa si lahkb predstavljate, kako se je ona počutila.
Sedaj je sin Frank nekje v Angliji.Pi.se pogostoma in zagotavlja. da je vse OK Ce bi koga zanimalo, sledeče je njegov naslov: Capt. Frank Tomsic, 552 AAA AWBN APO 230 c/o Ncw York, N. Y.
Najin drugi sin Joe jc bil nastanjen v Floridi. Tudi on je bil poslan tja čez že meseca marca. Dolgo nismo prejeli od njega nobenega glasu. Končno jc nam poročal, da je nekje na Angleškem. Morda sta z bratom blizu skupaj. Toda kolikor imam od nju jaz sporočil, se tam še nista sešla. Njegov naslov je Pvt. Joe Tomsic, 39132864 333 NAR CR FT CO. APO c o PM, Ncw York, N. Y. Tudi on nama piše, da je OK. To Je menda vse, kar se sme pisati. Druge zanimivosti pa so pod cenzuro.
Da bi bilo tega nečloveškega
klanja le že kaj kmalu konec in
ob enem konec vsega tistega, kar
vojne povzroča. Čimprej zagrmi
nad glavami mogotcev fašizma,
toliko prej se naši fantje vrnejo
v normalno življenje. In to vsi
želimo — svojim in drugim, e
Kako pa kaj z našo kampanjo za tisoč novih naročnikov? Pred letom dni smo jo pričeli, a nam še vedno manjka skoro 400 no-
12. redni konvenciji SNPJ. pa se mi ni predstavil, jaz pa tudi nisem vedel, da je med nami. To mu zamerim, ker on tam ni bil tujec, jaz pa sem bil tuj. Dobro pa se mi zdi, da oba agitirava za dobro stvar.
V	tiskovni sklad je nabral največ naš clevelandski sodrug John Krebel. Njega pa tudi osebno poznam. Metropola je velika slovenska naselbina, le škoda, da se tudi v nji mnogi rojaki ra delavske liste prav malo ali celo nič ne zanimajo. Bilo bi na mestu, če bi katera izmed naprednih Slovenk pripela Johnu Kreblu v priznanje za njegove agitacijske aktivnosti pušelc na prsa.
Antona Jankoviča tudi dobro poznam. Njemu javno zagotavljam, da ko prideva skupaj bodisi v prizidku ali kjer že v njegovem mestu, ga bom potretal s čemer bo hotel, torej tudi z železno.
Tudi Milka Kres mi jc obljubila, da ko pridem v Cleveland, ne bom od žeje umri. Torej se bomo vsi prav dobro imeli.
Naše vrle agitatorice Julijo Parkel in Kathy Horvatin iz Los Angelesa sem parkrat že omenil. Res mi jc všeč, kadar čitam, da so tudi ženske delovne v kampanji za Proletarca. i Katka — sem čital — se je preselila nazaj v zakajeni Chicago.)
(i agitacijskih skušenj veš: Mož bi se naročil, pa mu žena ne pusti. In primerja se tudi o-bratno. Kdar jc bil na takih potih, mi bo pritrdil,.da je res tako.
V	Los Angclesu so naši ljudje razkropljeni širom mesta. Zato pa naše agitatorice zaslužijo tam še toliko več priznanja, in vsi tisti, ki jim pomagajo.
Pohvala gre tudi drugim, na prirper rojakinjama Jennie in Mary Marinšek v Gallupu, New Mexico. Obe pridno agitirati za Proletarca, in če ni Slovencev, pa menda kar med indijanci. Morda pri tem naletita tudi na kakega Indijanca, ki zna čitati slovensko, a le znati noče, oziroma priznati, da je Slovenec. Ali pa se izgovarja, da Viima časa brati. Ali pa. da mu žena ne pusti. Ali pa. da mu je za mir v
družini.
Omenjenih deklet sicer ne po-
Želim pa, in mi.
da nadaljujejo oni
Kar se tiče dopisov, so v Proletarcu vsi zanimivi. Npr. Anton Sular, ki dovtipno poroča iz Kan-sasa. John Chamazar pa zbira svoje pšice in jih na šega v način prireja za v tisk. Pa Joško Oven, ki sedaj opisuje svoje vtise o Mehiki. Oba bi rad osebno poznal.
Morda mi ne bo zameril, če ga opozorim, da imamo tudi v Čaliforniji veliko zanimivosti. Naj si lih pride ogledat. Kadar pride, ga vabim, naj mi to v naprej sporoči. Poslal mu bom zemljevid našega mesta in pri nas bo dobro došel.
•
V 1913. štev. Prolctarca je imel Joško Oven zelo zanimiv opis o ptičema, ki sta si gradila gnezdo s tako vnemo, da se nista brigala za ničesar okrog sebe kot za to ležišče in s tem za bodočnost.
Zal, da je med ljudmi vse drugače Mladina na primer se zanima le za danes, ne pa kaj bo z
Vsa društva v Chicagu, Cicc-ru in druga v tem okrožju, ki so včlanjena v Prosvetni matici, so bila povabljena, da izvolijo zastopnike, enako tudi klubi in druge ustanove, ki so včlanjene v nji. Katera zastopnikov na milwauško konferenco \ še niso delegirala, naj to store čimprej Imena izvoljenih sporočite tajniku Antonu Gardnu.
O dnevnem redu smo že poročali. Ena glavnih točk bo naš tisk in njegova bodočnost, in pa diskuzija o bodočem Sansovem kongresu.
Za vse udeležence bo preskrbljen obed v dvorani.
Delegati naj pridejo zgodaj, da se bo s sejo zares pričelo ob 10. ^op.
Nevornost nemških podmornic zelo zmanišana
Pred par leti so postale nemške podmornice na Atlantiku toliko nevarne, da jc prišla posebno Anglija vsled njih v veliko opasnost in Hitler je upal, da jo bo z njimi spravil kmalu na kolena. Toda ameriški in angleški bojni mornarici se je posrečilo v dobrem eltu te pirate zelo počistiti iz morja in Hitler je moral s tem sredstvom odnehati.
Luka je bolj prosil kot zatr-|vih, predno pridemo do kvote, znam, za kar mi je prav žal.
KLIC V KUPOVANJE BONDOV
petega vojnega posojila
Določena kvota za nakup hondov petega vojnega posojila jc šestnajst milijard dolarjev.
Zed. države ne samo da same vzdržujejo vso svojo oboroženo silo, v kateri služi nad 10,000.000 mož in žensk, ampak pomagajo materialno tudi vsem drugim zavezniškim deželam širom sveta.
To veliko stane. Tekoči dohodki za kritje vojnih izdatkov niti s daleč ne zadostujejo. Zato si vlada pomaga z vojnimi posojili.
Šedanje, ki ga je razpisala, jc peto.
Se v vsaki prejšnji kampanji je hila kvota presežena.
Tako bo tudi v tej, AKO SE VSI. KI JIM JE ZA ZMAGO, ODZOVEJO KLICU SVOJE DEŽELE.
Vojaki na fronti skrbe, da store svoje. Civilno prebivalstvo ima nalogo pomagati z delom in s kupovanjem hondov. Zaveda se je in jo izpolnjuje. KUPUJTE VOJNE BONDE, DA BO PETO VOJNO POSOJJILO POPOLEN TRIUMF V NAPORIH ZA ČIMPREJŠNJO ZMAGO.
(Prostor za ta oglas prispeval Proletarec.)
Proletarec, J ime 7, 1144
KOMENTAItJil
Bogdan Radica pravi v svojem članku v Nationu z dne 27. maja. da izmed beguncev uživa v zavezniških deželah samo ena skupina izredne privilegije. V nji so kralji in kraljice, njihovi ministri in pa tisti člani njihovih parlamentov, ki so bili voditelji vladnih strank. Dasi so ti krogi sklepali pogodbe z osiščem in se pridušali na nevtralnost, so vzlic vsemu v varnem zavetju in se jim pod zavezniki dobro godi. Med te vrste "karieristov" spada tudi večina jugoslovanskega ubežništva.
V prejšnji številki na tem mestu je bilo iz angleških virov po-ročano, po koliko "plače" na mesec si nakazujejo jugoslovanski dvorni "begunci'.' Nihče ne manj kot po nekaj tisoč dolarjev na mesec, čeprav smo v vojni. Toda med prejemniki niso bili omenjeni tisti jugoslovanski ministri, ki so Jugoslavijo s knezom Pavlom vred prodali Hitlerju in MussOliniju. Žive v vilah, "odrezani od sveta", toda žive po kraljevsko. Angležem se je zdelo vredno, da so jih "ote-li" iz Beograda v istih dneh kakor kralja in kneza Pavla, kef so smatrali, da le na ta način jih Hitler ne bo mogel uporabiti za kvizlinge. A on zanje kljub temu ni v zadregi.
Ruski revoluciji so mnogi zamerili, ker je z izdajalci po svoje obračunala. A je s tem saj nekaj dosegla. Nevarnost je le, da se sedaj tudi ona povrača v bur-; žvazne metode. Sicer pa je zgodovinsko pravilo, da skoči revolucija mnogo korakov naprej, a ko pa se umiri, zdrsne za nekaj korakov nazaj.
Tito je minuli teden naslovil klic Srbom, da naj se pridružijo njegovi in s tem k svoji osvobodilni vojski, namesto da se bi pustili zavesti Hitlerjevi propagandi, ki jih vabi h kvizlingu Ne-diču, češ, "saj vidite, Rusija je proti vami Churchill je zavrgel Mihajloviča in Amerika je brezbrižna za vašo usodo. Srbski narod ima torej bodočnost le pod nemškim varstvom." Ako bi sodili po nekaterih srbskih krogih v USA, bi sklepali, da Hitlerju ta propaganda uspeva.
Ameriška domovina ima v iskalu izhodov v svojo vnanjo politiko velike težave. Dolgo je pripovedovala, kako da edino le Peter in Mihajlovič uživata zaupanje angleške in ameriške vlade, Tito pa je partizanski razbojnik, in njegove "gerilce" po Sloveniji pa je razkrinkal Rev. Ambrožičev "Baragov svetilnik". Pa se menda ni kaj dobro svetilo in "Am. domovina" z dne 29. maja je v kratkem uvodniku zelo pojamrala v svojem razočaranju. Takole se je potožila:
CHURCHILLOV A POLITIKA
Premier Charehill je v poslanski zbornici oriaal politiko velikih ireh
s oairom na ostali svet. Nas so v njegovem govoru presenetile slasti štiri torke, ki jasno kaftejo, da je Velika Britanija v politiki napravila popolen obrat. Te štiri totke so:
V Jugoslaviji je obljubil pomoč na celi trti komunistu Titu ter obrnil hrbet Srbu Mihajloviču. Vse borbene sile v Jugoslaviji naj pridejo pod Titovo poveljstvo, je ukazal Churchill.
Kar se tiče Italije je bil Churchill veliko bolj popustljiv kot napram Jugoslaviji. Rekel je. da si bodo Italijani lahko Ubrali vlado, kakršno si bodo sami hoteli, samo da ne bo fašistična.
Toda v isti sapi je bil pa popolnoma prijaien španskim fašistom ter j« skušaL oprati dlktatbro generala Franta. V notranje zadeve Španije se zavezniki ne smejo vtikati, je naglašal Churchill.
Kar se tiče Atlantskega čarterja je dal premier razumeti, da to ni drugega kot kopica lepih fraz.
Ako potegnemo črto pod Churchillov govor, bomo tam našli suma sdfttafutn.namrtč da bodo ostali rimi! narodi tudi po tej vojni hlapel venam nt oa je puniiaa ▼niKtn treh samo seme za novo vojno. To nam potrjuje zadnji Churchillov govor.
James Debevec je v tem svojem članku, ali kdor že ga je napisal pozabil, da je krvnika Franca Ameriška domovina zagovarjala veliko prej kot pa Churchill. Torej?
Ameriški Poljaki so imeli v Buffalu svoj prvi takozvani narodni kongres. Udeležilo se ga je 15 tisoč delegatov in goltov. Prvih je bilo baje pet tisoč. Najbolj vroči žarki kongresa so bili naperjeni proti Sjvjetski uniji. Največje kritike proti ameriški j vladi. Po ostrih prepirih so se v resolucijskem odboru zedinili za kompromisno besedilo, ki pa je Rusiji vzlic omiljen ju jako neprijazno in napram ameriški vladi, to je, proti Rooseveltu in Hullu, pa zelo napolnjeno z nezadovoljstvom. V kompromisnij resoluciji izjavljajo, da se bodo- j ča Poljska zanaša na obljubljane štiri svobodščine, in da se ji mej ne bo prerisavalo nji v škodo.
Čudno, da klerikalizem tako podjarmljene dežele kot je Poljska, ne čuti nobene mržnje napram Hitlerju, ki je oglašan za "paganskega glavarja" in sovražnika krščanstva, dočim pa udriha po Stalinu, o katerem nekateri katoliški duhovniki trdijo, da je sedaj za popolno versko svobodo in da bi rad v sporazum z Vatikanom.
Iste dni so imeli v Chicagu velik javen shod Cehi. A napram Rusiji so bili kar navdušeni in govorniki so jo slikali povsem drugače kakor pa prelati, kon-gresniki in drugi politiki poljskega rodu na poljskem narodnem kongresu v Bostonu.
Pravda v Moskvi je označila poljski kongres v Bostonu za
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE Si DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina sa Zdrviaaa drŽava (imn Chicaga) In Kanado $6.00 na Uloi $3.00 aa pm\ lata; $1.50 Sa l*lrl lata s Sa Ckicago In Ciearo $7.80 sa c*lo lata; $3.78 aa pol Utaj ia inasamttto $9 00.
Naslov za list in tajništvo je:
So« Lattndale Avenue ( himno 2*1, Illinolft
"komedijo poljskih fašistov" ItH za Hitlerjevo agencijo, ki je nesposobna za poboljšanje. Toda kongres v Bostonu je bil velika stvar Govorniki so venomer na-migavali, da zastopa okrog pet milijonov volilcev poljskega po-kolenja In letos se gre za glasove.
Rim je padel ameriški armadi v roke. Prvo, kar je sestradane prebivalce najbolj zanimalo, je bila hrana. Američani so jo imeli mnogo pripravljene in "Rimljani, 'kl so bili toliko let navajeni dvigati roke v fašistični pozdrav, so sedaj zelo vljudno posegali v roke ameriškim vojakom. kl so jim delili živež.
Na Dolenjskem so partizanski oddelki minuli teden napadli nemško garnizijo v Mirni peči. Poročevalec radio omrežja Co-lumbia jo je "pronunciral" za "Mirno pek". Slovenske kraje večinoma pravilneje izgovarjalo. Le Ljubljane se zelo ogibajo. Novo mesto pa jim gre kar gladko z jezika.
Chicago Tribune je Normuna Thomasa v svoji politiki izolacije v napadih na Roosevelta zelo rada citirala in priobčevala njegovo sliko. A sedaj, ko je bil minulo nedeljo nominiran za predsedniškega kandidata socialistične stranke, pa mu je posvetila le nekaj vrstic.
Eric Johnston je imel v Moskvi govor, "kakršnih Rusi niso navajeni", poroča korespondent ameriške časniške agencije United Press M. S. Handler v depeši z dne 4. junija. Johnston je pred sednik Ameriške trgovske komore in eden izmed najsposobnejših prvakov ameriškega kapitalizma V Rusijo ga je povabil komisarijat za obrt in trgovino in mu priredil v Moskvi banket, ki se ga je udeležilo kakih sto ravnateljev sovjetske industrije, trgovskih veščakov in pa članov Molotovega komisari-jata za vnanje zadeve. Eric Johnston je govoril angleško, ko pa je skončal, so bila njegova izvajanja prečitana v ruskem prevodu. Dejal je med drugim:
"Upoštevam vaša junaška dejanja v tej vojni in vam iz vsega srca čestitam na njih. Hvaležen sem, ker ste me povabili in tako gostoljubno sprejeli.
"Prišel sem k vam z željo, da se z vami seznanim v duhu pri-»ateljstva in sodelovanja. Zato bom vam govoril popolnoma odkritosrčno. Nemogoče je imeti trdno prijateljstvo brez razumevanja ljudi, s katerimi želiš prijateljstvo. V Zed. državah imamo pregovor< ki pravi, da tisti, ki ve največ slabega o tebi, pa je vzlic temu tvoj prijatelj, je res to kar je. S tega vidika vam bom povedal nekaj kar naravnost.
J!V ekonomski ideologiji se moja dežela od vaše zelo razlikuje. Vi ste navdahnjehi za kolektivnost in svOje življenje o-sredotočate na driavo. Mi smo individualistl in za tolikšno osebno svobodo posameznikov, da od nje nikakor ne bomo odnehali. Ne le toliko kot je že uveljavljena, rečem vam, še celo bolj si jo bomo razširili.
"Naše mišljenje temelji s stališča privatniŠtva. Ni ga ljudstva, ki bi bilo -bolj individualistično usmerjeno, kakor je naše. Verjemite, prijatelji, to naše stališče si bomo ne le ohranili, am-ak ga čezdalje bolj utrjevali. "V industrijah, katere predstavljam, imamo unije delavcev. So svobodni in z nami imajo kolektivne pogodbe. Tudi sam imam pogodbe i njimi. Okrog 13,000,000 ameriških delavcev je v unijah. Toda niti eden izmed njihnih ftiniiskih) voditeljev ne $111 V sedanji Volilni kampanji svoje člane v zahteve za socialistična načela. Namreč v zahtevo "za javno lastništvo produkcijskih in distributivnih sredstev. ,
"Gospodje, dajte me razuitie-ti, ko vafti tU poudarim, kako brezplodno se tfudijo naši ameriški komunisti. Zapravljajo svoj čas popolnoma brez potrebe.
"Nedfcvno je American Research Institution naslovil vpra-šalno polo velikemu številu naših ljudi širom dežele. V njih jih je vprašal med drugim: "H kateremu razredu se prištevate?"
"In kaj mislite, so delavci odgovorili na to? V veliki večini so omefillt, da p6 sVttJi frfesojt spadajo v srednji sloj.
44Ako to vpoštevate, potem a-1 meriških komunistov skoro ne morete grajati za njihov fiasko.
"Ali da se izrazim bolj odkri tosrčno Kako naj (ameriški komunisti) izvrše proletarsko revolucijo med delavci, če pa slednji niti ne vedo, da so prole-tarci?
"Ameriški komunisti se ne zavedajo teh resnic ... Zato vas le posnemajo v nadl, da vam slede ... Ako si vi nasujete popra, oni kihajo. Ce se vam dogodi nepre-bava v želodcih, tedaj kolcajo. Nimajo ne originalnosti in realnosti ne poznajo. Sučejo se po vetru od vas, ki pa ga ne razumejo in uganjajo budalosti. Oni so pri nas veliko večja nadlega delavskim unijam, kot pa kapitalizmu. 4,	# .
"Vzlic razlikam med našim in vašim ekonomskim sistemom je možno, da sodelujemo. Naši stroji in vaše rude ter druge surovine ne poznajo ideologij.
"Med nami in vami je zaliv, ki pa je premostljiv. (Za tem stavkom je Johnston govoril, kakšni mostovi so mogoči, da bo sodelovanje med Zed. državami in Sovj. unijo mogoče in koristno
wlwrllln	i mu«,
ljeval):
"Od kraja smo v ameriških bizniških krogih mislili, da vaš sovjetski socializem pomeni za-plenitev že zgrajenih bogastev, ki jih razdelite med ljudi. Sedaj vemo, da ste imeli za svoj cilj poveča vati bogastva in jih povečana deliti v blagobit ljudi."
Associated Press poroča, da ko je bil govor Erica Johnstona pre-čitan v ruskem prevodu, so poslušalci (Rusi) nekaj časa strmeli. potem se začeli smejati in na koncu pa "navdušeno ploskali". Eno pa je Johnston priznal: Ameriški kapitalizem bo pobijal sovjetki kolektivizem. Toda vseskozi je izvajal, da se bo morala povojna Rusija rajše zateči k podpori kapitalizma kot pa na proletarsko revolucijo. Revolucije uničujejo, Rusija pa bo potrebovala blaga. Ampak revolucionarni potresi, čeprav zajezeni z dveh strani, se bodo dogajali, ker je na svetu veliko takih dežel, v katerih je ljudstvo že naučeno zahtevati dostojno življenje. Z lepa, če gre. in z grda, ako ni drugega izhoda.
Winst<*n Churchill bržkone z izidom plebiscita v Icelandiji ni zadovoljen. Danska je bila do te vojne popolnoma navezana na Anglijo. Zanaša se, da bo po po-raienju Nemčije Danska znova postala angleški vrt za sočivje, mleko in sir. Toda Icelandija je dala Danski slovo, kar ni važno. Važno je, da se je ob enem odločila iti pod protekcijo Zed. držav. Kar pa se republike tiče, so bili prebivalci Icelandije že prej večji republikanci kot pa marsikateri bodisi v Severni ali v Južni Ameriki.
V Salt Lake Cityju je zvezna justica tožila tiste mormonce, ki še vedno verujejo v mnogožen-stvo in ga prakticirajo. Med obtoženci je bil neki mlad "staro-verski" mormonec, ki se ponaša, da ima 36 otrok in pol ducata žen. Bil je obsojen in on se je čudil čemu? Mar naj se kaznuje le one, ki Vmnogoženstvo" prakticirajo vsled vere, brez v pohuj šanje drugim, dočm se "babit-te", ki imajo priležnice vse križem, pušča v miru, v škandale pa pridejo le. če se pijani, v vožnji z avti kam zalete9
Mormonska cerkev v državi Utah, kjer je njena trdnjava, se ni postavila za sledbenike svojih apostolov. MnogoŽenstvo je črtano iz njenega svetega pisma na zahtevo naših postav, "pra-voverniki" pa smatrajo, da je vsled tega ona izdala mormon-Stvo, ne pa tisti, ki so se morali zagovarjati, ker so ostali zvesti Svoji veri. Vendar pa bodo v tem boju "pravoverni" mormonci povsem izgubili, če hočeš več žen, se moraš ravnati po zakonih gahgsterjev in babltov.
Kralj Emantiel je obljubil sneti svojo krono čim zavezniki osvobode Rim. To Je stofil. Vlado vladarja je dobil njegov sin ktonpriho Umberto. To je torej v tej spremembi edina razlika.
Reševanje monarhij v Evropi je V bistvo reševanje starega reda. Vsak kralj, ki ostane, pa naj bb grfki George, Jugoslovanski Peter, nizozemska Wilhelmina itd., portiPnl potiskanje ljudstva v nekdanje razmere. In ob enem
ZAVEZNIŠKI VOJAKI V NOVI GVINEJI NA LOVU ZA JAPONCI.
zajezovanje ljudskih prevratov. Toda v razvoju človeške družbe smo že toliko daleč, da se hudournika socialnih teženj s kronami ne bo moglo več zajeziti.
i	i V	r
PREDSEDNIK AMERIŠKE TRGOVSKE KOMORE V MOSKVI
V pričetku junija je prišel v Rusijo na obisk predsednik ameriške trgovske komore (U. S. Chamber of Commerce) Eric Johnston, da se osebno pouči o ruski industriji in njeni produkciji. Povabila ga je tja sovjetska vlada.
Johnston, ki je glavni predstavnik organiziranega ameriškega kapitalizma, se nadeja, da bo ameriška industrija in trgov-vina dobila od Rusije po vojni velika naročila, a v ta namen bo potrebovala kredit, ker jih he bo mogla takoj plačati. Johnston je ameriškim in angleškim poročevalcem v Moskvi dejal, da ji bo možno prodajati na upanje, ker smatra, da bo Rusija naročala v inozemstvu le kar nujno potrebuje in toliko, da bo svoje obveznosti v daljših obrokih lahko poravnavala. Predvsem Rusija potrebuje strojev in orodja za obnovitev svoje velike industrije in rudnikov v Ukrajini, Belo-rusiji in v Krimeji, ki je bila v tej vojni do malega porušena.
ZA SANS IN ZA JPO-SS
Conemaugh, Pa. — Na seji podružnice št. 28 SANSa dne 14. maja je bilo sklenjeno, da se v našem okraju zopet prične pobirati za SANS in za Jugoslovanski pomožni odbor, SS. Za pobiranje teh prispevkov so bili pooblaščeni za Conemaugh, Mrs. Mrak in Joseph Turk; Bon Air, Joseph Widmar in John Medle; Franklin, Mrs. Benchina in Louis Benchina; Park Hill, Mrs. Zabric in Mrs. Chuk; Woodvale Helghts, John Brezovec.
Dragi rojaki! Minilo je že eno leto odkar smo pobirali prispevke za Sans in pa za JPO-SS. Bili smo precej uspešni in upati je, da bomO tudi v tekoči kampanji. Kot v lanski kampanji, vlada v našem Okrožju tudi sedaj prava harmonija, neglede kakšnega prepričanja je kdo. Rojaki so se skoraj stoprocentno odzvali in brez ugovora darovali, .Razveseljivo je, da je ljudstvo dovolj inteligentno in si zha samo po svoje ustvarjati sodbo v eni ali dfii-gl reči, in raVno tako tudi o Sansu in Jugoslovanskem pomožnem odboru. Upati je, da bodo rojaki tudi to leto znali ceniti delo, ki ga vršita plemeniti organizaciji Jugoslovanski pomožni odbor, SS, in Slovenski ameriški narodni svet. Veliko je propagande od gotove strani. Vse je "komunistično" rdeče in menda "red hot". Pa vse tO ne bo nič zaleglo. Ljudstvo vedno več resnice izve kaj se godi v Jugoslaviji in to pripomore še k boljši razsodnosti. Torej ne dopustite, da bi vam kdo hotel sodbo usiljeva-ti. Vi znate čitati in misliti sami ravno tako tUdI t ozirom na to kampanjo. Ako vidite, da sta
omenjeni organizaciji koristni, posezite v žep in darujte. Ako pa kateri misli, da so Peter in njegovi pripadniki, ki razpolagajo z več milijoni dolarjev, in ki si na vso moč prizadevajo, da uničijo gibanje teh plemenitih organizacij, v pravem, bo pa skoraj gotovo potrebno, da se mu poljubi roko in se mu zahvali za korupt-no vladanje in odrešenje Slovenije. Torej vsi na delo! Kako nas nekateri nazivajo, za tisto se ne brigaj mo. Pokažimo, da sami mislimo, da sami razsodimo in da smo na pravi strani, na strani pravice, ki zahteva svobodo narodov. Ako vas kdo vpraša, zakaj se strinjate z idejo Sansa in Jugoslovansko pomožno akcijo SS, odgovorite mu tako, kot je odgovoril neki slovenski duhovnik v Egiptu, ko ga je ameriški časnikar vprašal, zakaj se je on pridružil k partizanom. Odgovoril je takole: "Sem partizan zato, ker mislim tako. kakor naš narod misli."
Za podružnico št. 28 SANS: Joseph Turk, predsednik.
Španski republikanci presenečeni nad Churchillom
Ko je Churchill v parlamentu tako direktno pohvalil španskega diktatorja Franca in mu na indirekten način zajamčil protekcijo Velike Britanije, je s tem silno razočaral vse španske begunce in vse druge pristaše demokracije v latinski Ameriki, ki delujejo za ponovno prerojenje Španije v demokratično državo.
Časniška agencija ONA je objavila o tem iz mehiškega glavnega mesta dne 25. maja kratko poročilo, v katerem pravi med drugim:
"V krogih španskih begtifl«?v v Mehiki, kjer je največja njihova kolonija, so bili nad Chur-chillovimi prijateljskimi besedami diktatorju Francu zelo presenečeni.
Užaljeno republikansko čuv-stvo se razvidi iz izjave preko-morski agenciji, ki jo je dala Federacija organizacij za pomoč evropskim beguncem (FOARE), kateri pripadajo skoro vse organizirane stranke španskih beguncev.
Izjava, ki protestira k Chur-Chillovi pohvali španskega diktatorja in nepriznanju antl-Frankovcev, se glasi:
Churchillova izjava je naredila slab vtis na vse pregresivne dele sveta, posebno pa v špansko govorečih deželah, kajti ti ljudje Žele, da se Španija spet prerodi v demokratično državo, ker le to
bo eno najboljših sredstev, da se prepreči delovanje nacifašistlč-nih falanglstov v njihovih deželah.
Želja za demokratični mir ne soglaša s hvaljenjem Franka. Da Španija ni vstopila v vojno v prid osišča rti bila Francova zasluga ali zasluga njegovih falan-gistov, pač pa zasluga trdne volje španskega ljudstva, ki hoče biti na strani Združenih narodov in se boriti proti totalltareem."
Velik shod za nakupovanje bondov 5. vojnega posojila
k Chicago, III. — Kakor znano, se prihodnji teden odpre kampanja za nakupovanje bondov petega vojnega posojila. Dol-žnOst nas vseh in vsakega posebej je, da podpremo nakupovanje teh bondov po naših najboljših zmožnostih. Prepričan sem, da smo Slovenci in Slovenke to dolžnost po zmožnosti vsakega posameznika tudi storili. Vprašanje pa je, Če zakladniški urad tudi ve, koliko mi prispevamo k temu patriotičnemu delu. Ako jaz kupim bond v banki, dobi "kredit" dotična banka, slovenski narod pa nič. Vsled tega se bo na iniciativo lokalnega odbora št. 8, Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora vršil velik shod ali "Bond Rally" v petek 16. junija v šolski dvorani sv. Štefana na Cermak Rd in VVolcott ave., Chicago, 111. Začetek točno ob 7:30 zvečer. Poleg govornikov, ki bodo je eden iz med uradnikov zakladniškega urada, Joseph Kohout, načelnik urada za odmerjenje, Vineent Cainkar za SNPJ, Leo Jurjovec za Reliance Federal Building & Loan Association in Rev. Edw. Gabrenja, OFM, za faro sv. Štefana,bomo imeli tudi fin program, ki ga bodo predvajali u-metniki in pa drugi iz mesta. Razdajana bodo tudi darila, kakšna, pa pazite na naznanilo prihodnji teden. Vabljeni so torej vsi Slovenci in Slovenke« brez ozira na prepričanje, da se udeležite tega shoda in programa v petek 18. junija. Pripravite se za nakup posebnih bondov in kupite jih na ta dan, da se skaže-mo, da smo tudi, Slovenci ob strani Amerike in pripravljeni vsikdar in povsod pomagati.
John Gottlieb. .
Razporoke v Renu
Reno v Nevadi je obljubljeno mesto filmskih zvezd in drugih bogatih ram, kjer se razporoke zlahka dobe. Meseca maja je bilo v Renu vlofctilh 621 tožb Sa ločitev.
. .............iinimiini+itni..................i
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING CO.
• Tal. MOMA WK 411J
i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL.
PROLEtAREC SE TISKA PRI NAS
...............................................
Tri dežele si dale mandat vladati svet po vojni
(Nadaljevanje s i. strani.) so jo pred to vojno toliko raz-
.. __i . Uwx krojile, da je bila nezmožna za
ostro pr.jrma predsedn k. Roo- ^ HU,eJrjevemu nuyalu
so vel ta, ce*. da vod. svojo politi- j ^ Iulijj	da „ ne
bo zadovoljila s sedežem kje v ozadju, kajti tudi ona se nadeja, da postane po vojni spet ena izmed vodilnih dežel na svetu.
ko z oz i rom na Francijo popolnoma s stalisda osebne mržnje proti de Gaulleu in s tem spravlja v nevarnost slogo med zavezniki in bodoči mir.
Tudi v Zed. državah so liberalni krogi nad Rooseveltovo taktiko, ki jo vodi napram de Gaulleu, zelo nezadovoljni. Man-
chester Guardian, ki je eden naj- ,.... _ ...	...
naprednejših listov na Angle-1 ^^^ ^iMi škem, pa ga dolži, da se je pustil omrežiti vplivom ameriške reakcije.
Kakšno vlogo dobi Italija?
V odgovor angleškim in tukajšnjim kritikom ter predstavnikom vlad ostalih združenih narodov je državni tajnik Cordell Hull pojasnil, da vrhovni svet ne bo omejen samo na štiri dežele (Anglijo, Rusijo, USA in Ki-
Delitev sfer vpliva
Poznavalci zgodovine menijo, da ako prevlada teorija, da spada vodstvo le Zed. državam, Ve-
se bodo
zapostavljena male dežele osla-njale na eno ali drugo in postale bodo žoga v igri imperialistov in militaristov, kar bo ustvarilo pota, po katerih pride človeštvo neizogibno v tretjo svetovno vojno.
Edino če zastopniki Anglije, Amerike in Rusije, ki jih je pozval skupaj Cordell Hull, sklenejo urediti svetovni koncil v takem smislu, da se malih dežel ne bo prepehavalo, temveč se jih
bene. Imajo s tem le stroške in delo.
Ni vsakdo zdravnik, ki se je izučil za zdravnika. Ni vsakdo odvetnik, ki ja izvršil glavno skušnjo in dobil licenco. Isto velja v novinarstvu in v vseh drugih poklicih.
Dopisniki so slovenskim listom življenska potreba. Najsi
demagogirajo v namenu, da se Uto delo sposobnejši od njega, , Noša armado ima galeriji prikupijo. Imamo jih na nego bo dejal ljudem; sodelujte I	vrlafnlie^
........z njimi! Tudi jaz bom poma- mno3° vzletolisc
gal
napredni in na katoliški strani. Slovenski izraz zanje Je igranje
hinavščine. Ti so najnevarnejši in vzame večinoma mnogo let, predno ljudje izprevidijo, da ivetniki (ali radikale!) niso to za kar so se jim predstavljali v dopisih.
K temu se lahko vprašamo, kaj
Mosna produkcija letal
V Zed. državah je bilo v treh letih produciranih 175,000 vojnih letal.
Ameriško letalstvo ima izven Zed. držav 750 velikih baz (vzle-tališč), s katerih se podvzemajo napadi na nemške in japonske utrdbe, na nemško industrijo in na vojne objekte v satelitnih in okupiranih deželah.
bo onim. ki niso ivo^na podpor-	smatramo ^ dopisnike?
nih "guiterij. "»	lu- Vsekikor vse, ki pišejo v liste,
kor Je Proletarec. Prvim celo v	urednikov vse glavne od-
dvojnem oziru, ker agitirajo ob enem za list in za podporno organizacijo, v kateri so člani.
Dopisnikov je med nami nešteto vrst. Enim se mudi poro
bornike, ki dopisujejo, sploh vse od kraja, ki kaj pišejo.
Kaj bi dopisnik moral biti? Predvsem toliko razumen, da
v.av.	~ .	, zapopadel tole resnico:
čati le vesele novice. O porokah,	*
tajsko) ampak se ga bo s časoma |organixirlllo v pravo> ^ v
razširilo tako, da bo imel kakih sedem namesto le štiri člane.
Kako se bo to uredilo, ni pojasnil. Najprvo je seveda potrebno, da se o vsem domenijo te tri velesile, katerim bo kitajski zastopnik pač pritrdil kar že bodo sktenili. Potem bodo povabljene na posvetovanja še druge j dežele. Morda se jim bo predla-J galo, da naj jih zastopa v vrhovnem koncilu en zastopnik, kakor je bilo n. pr. v prejšnjem društvu narodov. Po preteku leta bi mu mandat potekel in na vrsto bi prišla kaka druga mala dežela, vse velike, namreč štiri originalne ustanoviteljice pa bi bile v koncilu stalno zastopane, kakor so bile vodilne sile zastopane v društvu narodov.
Francozi smatrajo, da se njih-ne dežele ne bi smelo prišteti k "malim" deželam, ampak k velesilam. Prepričani so, da čim bo Francija osvobojena, bo postala po par letih mogočnejša kQ kdaj prej, posebno če se vnanie sile ne bodo vmešavale v njene
nato društvo narodov, bodo dane možrosti za graditev trajnega miru. Vse drugo pa bi bila stara
imperialistična igra, s kakršno so zavezniki za pasi i svojo prejšnjo zmago in s svojimi zmotami povzročili, da je svet v še veliko večjem konfliktu kot kdaj prej.
Dopisi in dopisniki
Dopisi v slovenskih listih v Ameriki napolnjujejo mnogo kolon. So več ali manj poleg par drugih rubrik najvažnejši del čtiva v njih.
Dopise imajo tudi ameriški (angleško pisani) listi. Toda so urejeni in predstavljeni tako, da jim je vzeta odgovornost in vrednost. Vzlic temu so zanimivi. Zato jih priobčujejo. Skoro vse le v izčrpku Profesionalni dopisniki pa so v njih del uredniškega osobja in tudi plačani za svoje delo.
V slovenskih niso. Dobri in slabi — pišejo zastonj. So slu-
sestankih ,,iznenadenja'\ veseli cah, na katerih je bilo potic, klobas In dobre pijače "za vse v izobilju.*' Dalje dopisniki, ki se zahvaljujejo. Storiš človeku uslugo, pa ti napiše kompliment.
Mnogo dopisnikov ima pridi-garsko naturo. Organizirajte se, bodite razredno zavedni, bodite katoliški tudi praktično,!čitajte svobodomiselne liste, podpirajte katoliški tisk in tako brez konca in kraja%
Imamo tudi dopisnike, ki pa zivajo nove člane v druStva in klube, a to je vse, kar store. Četudi imajo še toliko priložnosti, ne vprašajo nikogar za pristop, nego previdno molče. A pišejo vendarle. Da je le ime v listu. Urednik pri prepisovanju napravi lep apel. Pa je lišp na zunaj še bolj izrazit.
Dalje imamo dopisnike kritike. Dobre in slabe. Odgovorne in take, ki pišejo tjavendan.
Imamo tudi dopisnike, ki bi radi nekaj povedali, pod pogo jem, da njihovo ime "ne pride na dan". V marsikakem slučaju je dopis brez podpisa vendarle vreden, odgovoren dopis. Pisec je pač v okolščinah, da si ne mo-
Vse, kar zapiše, ostane zabeleženo. Nikdar več se ne da izbrisati. Če človek kaj v jezi ustme-no reče, če koga v razburjenju obere z besedami, vse tisto je le zvok. Nekaj ljudi si ga zapomni. Drugi ne vedo ničesar o prepiru. Ampak kar je natisnjeno, to se ne razgubi, kakor odmev besede. Beseda, dobra ali slaba, je lam na papirju in bo ostala.
Ves položaj nam priča, da je na svetu zelo malo ljudi, ki bi pojem besede odgovornost res razumeli. Tisti, ki govore, in oni, ki pišejo, poznajo večinoma le svoj "jaz". Edino njihov "jaz" Je v pravem. Vsakdo izmed njih se na en ali drug način prišteva k nezmotljivim in s tem konkurira papežu v Rimu. S svojim neutemeljenim samoljubjem povzročajo mnogo škode kjerkoli njihov "jaz" kaj izda.
Kdor se hoče učiti misliti, je zanj dopisovanje v liste izborna šola Naj mu priobčijo ali ne, misliti je moral ob vsaki besedi,, ki jo je zabeležil. *
Baš to pa dokazuje, da je misliti težavnejše nego pisati.
Koliko tjavendan izraženih besed vržejo ljudje iz ust na sejah ali kjer že. Koliko neodgo-
Kampanja za tisoč novili narornikov Prolelarru
XII. IZKAZ
(4 tedae, od 4. maja do I. junija 1944.)
Vsled laž j etra pregleda so naročnine štete ens ca vsakega pol leta. Na Primer, kdor poilje eno celoletno in eno polletno, je v izkazu označen •
tremi po pol leta.
V času kampanje se bodo doitevale v vsakem izkazu k tem nadaljnp
naročnine in enako nadaljne vsote, zbrane v tiskovni sklad.
Nove' naročnine
John
Charles Pogorelec, Chicago, 111........
Frank S. Tauchar, Chicago, 111........
Angela Zaitz, Chicago, 111................
John Krebel, Cleveland, O. „..........
Joseph Ovca, Springfield, III............
Martin Judnich, Waukegan, 111......
Joško Oven, Clarcndon HiUs, III. ...
Anton Zornik, Herminie, Pa............
Joaeph Oblak, Chicago, 111...............
Mike Krultz, Willard, Wis................
Frank Zeits, Chicago, 111..................
John Gorftek st., Springfield, 111......
Louis Rarborich, Mi!waukee, Wis. .
Frank Česen, Cleveland, O...............
Jack Mesec, North Chieago, 111.........
Joseph Snoy, Uridgeport, O...........
Frank Cvetan, Johnstown, Pa...........
Joseph Koriič, Detroit, Mich............
Anton Tomšič, Oakland, Calif. .._____
Ueorge Stnrekar, W. Aliquippa, Pa.
Math. Urbas, Detroit, Mich..............
Rdvtard Tomšič. Walsenburg, Colo... K. Erznožnik, Red Lodge, Mont.......
notranje zadeve in ji usiljevale čaji, ko ta ali oni pričakuje od take socialne razmere, kakršne tega koristi zase, a večinoma no-
De Valera zmagal delavske stranke
Pri zadnjih volitvah v irski parlament, katerega je premier de Valera razpustil zato, ker v njemu njegova stranka ni imela popolne večine, je zmagala njegova stranka Fianna Fail, ki je dobila 76 poslancev. Prej jih je imela 67. Opozicijska stranka Fine Gael je dobila v teh volitvah 30 mandatov, prej jih je imela 32. Izgubila je torej dva. Kmečka stranka je dobila 9 poslancev, v prejšnji zbornici jih je imela 13, in delavska stranka sedaj 8, prej 17.
Poleg teh strank je nastopila nacionalistično delavska, ki je dobila 4, in neodvisniki pa 11 poslancev. Prej so jih slednji imeli 13.
De Valera je prejšnji parlament razpustil v začetku maja, ker za eno svojo predlogo ni dobil večine.
Kar se nevtralnosti Irske tiče, so bile vse stranke z de Valerom vred v volilni kampanji zato, da
re privoščiti izpostavljanja s
svojim pravim imenom. A cesto- vomih dopisov si je že utrlo pot Anton Shular, Arma, Kans. ............
krat so dopisi brez podpisa (u-1 v tlsk-	^i* Zorko, Cleveland, O.................
Vsakdo, ki se smatra pri tem poslu nezmotljivim, je do temelja v zmoti. Vsi. ki vidijo smet v vsakem tujem očesu, so slepi za bruno v svojem Odgovoren dopisnik ne bo
dopisi brez podpisa redništva kajpada vedo, kdo je pisec) le izliv jeze nad kom in škodo ima edino le list, dalje kako društvo, če je prizadeto, in klub. če se gre na njegov račun. Najslabši dopisniki v sloven-1
skih in drugih listih so tisti, ki 'skušal nagajati onim, ki so za
na račun
se jo obdrži neglede na pritiske iz Washlngtona in Londona. Le nekaj "neodvisnikov" je argumentiralo, kako nehvaležno je od Irske, ker služi s svojo nevtralnostjo Hitlerju, namesto da bi pomagala Zed. državam, katerim se ima zahvaliti za svojo neodvisnost in blagostanje.
Vzrok, da je delavska stranka izgubila toliko mandatov je, ker se ni mogla odločiti, v čem naj bo za in v čem proti. De Valera pa je vedel kaj hoče. On je igral na irski šovinizem, opozarjal na nevarnost novih pritiskov proti irski nevtralnosti iz Londona in Washlngtona, In tako se je masa odločila glasovati za šovinizem, proti kateremu pravimo, da se borimo širom sveta. Delavska stranka na Irskem ni ekstremi-stična, a že to, da propagira mednarodno solidarnost in pa sodelovanje tudi z angleškim delavstvom, ji je bilo v tej kampanji v škodo.
Kdor iell prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobiene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni prt-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je doUnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati aa svoje glaailc Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik tadevolje popravili.
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR KERNOVO
//
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
"Fnglish-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred
Ji
Naročila prejema
DECLETAGEC
2301 S. Lawndale Avr, , CHICAGO 23, ILL.
—

CALIFORNIA. Fontanas John Peinik. Oakland' Anton TomiiČ. Los Angalca: Frank Novak. San Fraaclscoi A. Le k san.
COLORADO.
Craalad Balta: Ant. Siobodnlk. PuaMoi Ludvig Yoxey. Walaonk«rg , in skalila: Edward Tomšič.
ILLINOIS. Ckicaga in okalica: Frank Bizjak, Joaeph Oblak, Chas. Pogorelee, Peter Verhovnik, Frank Zaits In Frank S. Tauchar. La Salla in okolica t Anton Udovich
in Leo Zevnik. SprincfioMi Joseph Ovca in John
Goršek. Virdan: Fr. Ilersich. VVaakegan-No. Chtcagat Martin Judnich.
INDI ANA. Indianapolisi Mary Stroj. w
KANSAS.
Ar mat Anton Shular. Arcadiai John Shular. Wost Minarali John MaroH.
MICHIGAN. Datroil-Daarbornt John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Kis rich in John Plaehtar.
MINNESOTA. B»Mi Mas Marti. ChUholir: Frank Klun. Dalutk Joka Kobi. El>, John Teran in Jacob ICimstelj. Hlbblaf: Frank Pipan.
MI88OUR! St. Louis: John SpUler.
MONTANA. Batte: Anton Zufel. Kast Halona i Joseph MihelM. Kod L od ga i K. Crsnoftnik.
NFW jERSEV.
Eli taka t k: Amalia Oblak.
NEW MEXICO Oallup: Mary in Jennl« Marinšek
NEW YORK. Cowanda. James Oekleva.
OH I O.
Afcpon - Kan moro . Bnrfeartont Mike
Kopach in Matt Močnik.
i Bridgaport in okolica: Joseph Sn«j m
John Vitez. . Cleveland: John Krebel in Anton ' Jankovlch
Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosln in Andrew Kr-vina.
Lisbon-Poarar Piinlt Jacob Bergant. Pinoj Forkt Frank Završnik. Powhaian Poini, O.t John Ouzel. Worrooi Joseph Jei.
PENNSYLVANIA.
Aliqnippat Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar, Crafton-Moon Runi Jennie Jerala. Canonsburg-Strabaaat John Terčelj
in Marko Tekavc. Eiport: Jos. Britz. Forost Cilft Anthony Drasler Jr. Polni Marion: Tony Zupančič Horminiot Anton Zornik. Imperialt Frank Auguštin. Jokn«town ia okolica t Andrf* Vi drich, llija Bubalo in Frank Cve tan.
Lnlroba: John In Mary Fradel. Ilouston: Louis Britz. UWaryi Nick Trille* Moadowlnndai Martin Baje, Park Hill - Conamaagk. Frank
I
Rew: Anton Stopar. Sfcaroni Joseph Cvelbar.
Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas sa zapadno Penno Anton Zornik, HorminU, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cve-ton, Joknsloarn.
WASHINCTOfH.
Soaltlat Lueaa Dobeljak.
WEST VlftGINIA.
Elm Orovoi Frank Kosem. Cifri Lawreact Selak. Unhart Werdlaek.
John Kobi, Duluth, Minn,.................
John Zornik, Detroit, Mich..,.—.......
John Plaehtar; Dearborn, Mich......
John Pečnik, FooUna, Calif...........
Leo Zevnik, U Salle, 111..................
Anton Debevc, Sheboygan, Wis.......
Frank Bizjak. Chicago, 111,------------
Frank Stik, Shttboygaa, Wis. ...........
Anton BrenM, Clevelaad, O--------
Kristina Podjavoršek, Milwaukee.....
Jennie Jerala, Moon Run, Pa----------
Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa...„
Tka
WISCONSIN.
Mllaraakoo \m Wasl AIIUi Louis Bar-
borlch. - ^ Skokoffont Frank Stlb. Wlllard: Mik« Krultz in Matt Mal-nar.
WYOMING.
Kamniavar i« akoliea> Anton Tratnik
in John H. Krsisnik. Kock Sprintsi John Jernb.
\nton Gorentz, Springfield, 111.........
John Tancek, Girard, O....................
John Kosin, Girard, O.....................
Nace žlomberger, Piney Fork, O.......
Joseph Sedmak, Conneant, O...........
John Terčelj, Strabane, Pa..............
John Teran, Ely, Minn.....................
Anton Udovich, La Salle, 111 ..........
John Vitez, Barton, O.......................
Vincenc Yaksetich, Mclntyre, Pa.....
Kathy Junko, Detroit Mich.........
Anton Jankovich, Cleveland, O-.......
Frank Klunv Chisbolm, Minn.............
Mike Kopneh, Barborton, O. ............
Joe Koss, Detroit, Mich,..................-
Dona M J. Lotrich, Chiongo, 111.........
Luka Grosor, Chicago, 111................
Louis Pavlinich, Bellaire, O.............
Jos. F. Dum, Oeveland, O...............
Andrew Krvin«, Girard. O........-.......
John H. Krsisnik, Kemmerer, Wyo. .
Martin Baje, Me«dow Lands, Pa--------
Joe Cvelbnr, Sharon, Ps...................
Jacob Bergant, Lisbon, O.................
John MaroK, West Mineral, Kans.....
John Fajdiga, Leadville, Colo...........
Max MarU, Ituhl, Minn. ...................
Tony Stopar, Colegrove, Pa...............
Frank Koaem, Elm Grove, W. Va.....
Jalia Lemuth, Detroit, Mick.............
James Dekleva, C.owsnda, N. Y.........
Luka Podbregar, W»itJt, 111..............
Rudolph Potočnik, Detroit, Mich......
Joaeph M^ioh, E. Hejena, Mont......
John Tavčar, Cleveland, O.....................
John Paulich, Gardemi, Calif...............
John Spiller, St Louis, Mo. ......
, J^vrenc Baje Fairport Harbor, O......
Mary Stroj, Imlianapoli«, Ind.............
Frank Kokal, Cleveland, O...................
Joaeph Ješ, Waren, O...,......a.................
John Jereb, Ročk Springs, Wyo...........
Kathy Horvatin, Loa Angole«. Cal.
Mary Marinšek, Gallup, N. Mex.....
Frank Voglar, Bedford, O.........
Frank Oblock, Tiona, Pa......
Frank Podboy, Parkhill, Pa.............
Anton Tratnik. Diamondville, Wyo
John Morsi, Chicago, 111..................
Amalia Oblak. Elizaboth, N. J. Lenhard Werdinek, Thomas. W Va. Fr. Kolanc, Windaor Ileighta, W.Va Joseph Krmel, Burgettstovr.i, Pa. Lavvrenee Selak, Star City, W. Va. Jennia Marinšek. Gallup. N. Mex..
Leo Junko, Detroit, Mich..........
Frank Pipan, Hibbing. Minn.... Leo Milostnik, Sheboygan. Wi*
Frank Novak. Loa Angelea, Calif. |
Anna Klarich, Detroit. Mich..........
Kazni posamezniki .........................
16
Obnov, naročnine
Nabral v ,*ovnl sklad
22	12	$ 2 00
2	—	4 00
10	73	22 00
44	79 V*	8 00
9	14	10 75
20 4	250	155 57
2	22	11.00
9	50	13 80
4	10	37.50
81'*	310	42 55
U	8	7.95
2	10	2 50
9	25	135.55
7	i	1.00
20	1014	28 00
2	10	1.90
6	—	4 00
30	4	16 25
9	36 4	23.20
8	84 4	28 50
16	49	25 20
1	4	
184	20	3840
4	0	3 60
9	2	1 00
4	2	.—
2	_	3 75
	9	21 00
2	9	2.33
8	20 4	1060
11	—	3.43
V	t —	60
1	"9	11.50
—	4	275
9	7	933
13	6	8.44
3	2	.—
5	Z	2 72
2	18	5.80
2	2	
2	—	, 75
	6	.<—■
X	' mmm	79.60
2	—	2.00
1	44	.—
2	16	3.00
0	18	11 50
—	3	.25
4	6	a**"" 14 80
—	17	6 25
	10	2.00
5	19	.—
_	3	
mmm.	21	11.35
20	27	44 50
2	2	3.00
6	16	.50
2		
6*	2	2 00
—	10	
—	2	.—
1 .	A	25 20
	2	2.00
2	6	3.00
1		5.15
4	13	1 65
mmmm	12	7.74
2	10	2.50
2	t	3 50
—	0	2 25
4	—	.—
1	1	.—
2	—.	.—
0	4	4 50
2	2	1 00
4	2	7 00
__	0	2 25
2	—	
2	' 2	,50
0		
1	2	3 14
2 M	8	1.50
4 2	4	5 25
-	19	5.87
«	2	1.50
12	_	S 00
4		4 00
2	2	3.25
	4	200
	2	12.40
,	2	2.60
	•	2.00
4	0	.—
, 1	_	
2	2	,75
	4	.<—>
0	_	2 00
	4	2 05
! 1	—	
. 23	—	.—
i	2 A	5 00 a on
2
54
47.09
THOMAS, HOOPES, STA KANDIDATA SOC. STRANKE
(Nadaljevanje s 1. strani )
modne organizacije v Readingu * in svojega tednika v stanju voditi efektivno volilno kampanjo.
V svojem govoru je Thomas poudaril, da se v volilni kampanji veliko zanaša na pomoč, ki mu jo bo v stanju dati Darling-ton Hoopes.	*
Krueger spet strankin predsednik
Za strankinega predsednika je bil znova izvoljen profesor May-nard C. Krueger iz Chicaga, ki je osebno znan tudi mnogim slovenskim sodrugom in somišljenikom. Poročajo, da Thomasa zato ni hotel razbremeniti, ker misli kandidirati za kongresnika v II. illinoiskem kongresnem okraju. Pomagal pa bo tudi v predsedniški kampanji.
Udeleženci konvencije v Readingu so dobili vtis, da je stranka dobo stagnacije prebolela in bo v tej volilni kampanji šla zopet navzgor.
Vrednost delnic se potrojila
Ko je Roosevelt prevzel vlado in obljubil izgnati t4menjalce iz templja'*, je znašala skupna tržna vrednost delnic na new-yorški borzi 15 milijard dolarjev. Sedaj so narasle na $49,494,-000,000. Torej so povprečno poskočile z enega na tri dolarje.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nova knjišica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV-MAN.
Poleg vpradanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica fte v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Llncol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom. Številom prebivalstva in velikostjo.
Caaa knjižici Ja »amo 50 centov • poitniuo vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2311 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL.
e eeteee
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-storeišo jugoslovcnsko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posto|a WGES, 1300 kilocycle*.
Vodi jo George Marchan ...................
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK ;
: "PROSVtTA"
Slana aa colo loto $6.00, pol lota $3.00
Ustsnavljajte nova društva. Des«t člnnov(ic) je treba za novo dria&tvo. Naslov za list in sa tajništvo je:
26S7 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
i
.................
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26«h Street
Tal. Crawford 22IS
OrPlOE HOURS:
v I !>0 »o 4 rflfl:* ^ <F.pe*H Wed. and Sun.) •>30 to t:30 P. M.
(Rzcept Wed., Sat. and Sun.)
Ros. 22It So. RMftvtf Avo. Tol. Cravrford 0440
Hm nnsvror — Cal Aostin S700
Skupaj
6 20
1722 H
$1,070 504
PraJtaji izkaz novih naročnin «20, sedanji 020; obnovljenih, prejinji izkaz 1615, sedanji 1084, -kupaj 1723^ Tiskovni fond prejinji izkaa $1,010 27, sedanji $«0 23, skupaj $1,070 50.
............
BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. f 20-3« li'
4	T > ^ i
424 Broatd Street . JOHNSTOWN, PA.
'I1 T	11J
IttHUMMfMMIllllM
A Yuj»o$luv Wi\;kly De voted to the
Interest of thc VVorkers •
* OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
education
organization
co-operative
commonvvealth
NO. 1917.
publi.hrd W..uiy ot 2301 So. Loorodolo Avo.
CHICAGO 23, ILL., June 7, 1944.
VOL. XXXIX.
EUR0PE'S CHILDREN
Our ad writers—the only romanticists left in America in this third year of war—have been hammering away at a vision o f the future, in vvhich dishvvashing has been eliminated, the air teems with helicop-ters, ali girls are pin-up girls, and there is no pink toothbrush. We would like to shovv these romanticists, and any other unreasoning optimista, a book of photographs called "Europes Children," by Therese Bonney
These photographs werc taken in France. Spain, England, Sweden and Finland. They were taken in the early months of the war and illustrate only the beginning of a tale of wrackage and devastation. Even so, the pictures do not show merely people and places—they shovv nightmares.
It is impossible to remain complacent about the future of Europe. or the future of humanity, when you know what has already happened to so many of our next generation. The starved and deserted children with famine-distorted legs and bodies, distended stomachs, and hope-less and tcrrified eyes who stare back at the reader from th pages of Miss Bonney's remarkable book, will grow up to be citizens in the "brave, new vvorld" we are supposedly fighting for. We know what permanent harm has been done to them physically. What can we expect irom the minds and hearts of those who have never learned mercy, humanity, generosity or hope, because none of these attributes of humanity and civilization have ever been shown them?
This is not the kind of future for vvhich labor has been giving ita strength, its sons, its savings. We are proving on the battlefield the vanity of Hitlers boast that the Nazis are a superior race. Twenty years from now, we may yet find that our shortsighted neglect of the children in Nazi-dominated Europe has indeed made of the Nazi the master race of the continent physically, If not normally.
Many of these children can stili be rescued. They can be fed, clothed and cared for by the International Red Cross, the Quakers, or other reputable relief organizations, and safeguards can be set up to assure that there will be no misuse of relief funds. If through inertia, cowardice and stupidity, these children are to be forgotten, written off as a dead loss by the governments of the United Nations, we of organized labor in the United States want to record the fact that we have not forgotten, vve have never consented, and we are not resigned. —The Brewery Worker.
THE MAR C H OF LABOR
IN THE WIND
F ropi THE NATION
ACCOaOlKG TP U.» DtP T o* COMMf Rc f :
fSTlMATCO CORPORATK fROf»T3 THE FIR6T SIX MONTHS Of 1943 WfRE 14* HIGHER THAN POASAME Pf filOO iN 19*1.
End the Discord on France
In Lisbon a little group of noxious Frenchmen—Cagoulards and former Vichy governors in Africa—are reported to have been getting their hcads together. They are not powerful today—but they are a few ;»mong m«ny French reactionaries who hope that discord and confusion vvill prevent emergence of a democratic postwar France.
We have faith that they vvont succeed. But the fact is that Wash-ington, by withholding the recognition of the French National Committee vvhich French public opinion demands, is sowing discord and confusion. Washington's policy, however innocently, inevitably encour-ages rival, reactionary French forces to plot for povver.
Nor is it only among the French that this snubbing of the French National Committee spreads discord. It clashes with the policies of Russia and Britain. Mr. Churchill has tried to follovv the Washington line on France, but British public opinion is now mak ing so strong a demand for full recognition of the committee that the cabinet may soon be forced to act, vvith or vvithout the concurrence of our government. There can be no doubt, moreover. that Washington in its French policy is out of step vvith majority Amcrican opinion, which greatly admires thc French National Committee.
The administration, novv giving the world outstanding Jeadership in other spheres, seems to be the vietim of some weird, fatal' attraction to error in French policy. It vvill risk most serious world-wide reper-cussions unless it rights the course before the invasion. It should recog-nize the committee as the provisional government, and agree to the representation it deserves on the European Advisory Commission.—The Chicago Sun.
I ii TO YOUR PROfIT-ANO YOUR MUOVV TRADE UNIONISTS -TO INSIST ON THIS UABiL VVHEN VOU tUY YOUR NEX1 HAT.
A friends of ours reports a dis-tressing sign of intellectual decay among the youth. Chalked on a sidewalk, along vvith the usual uro-genital monosyllables, he saw these vvords: "Snap, Crackle, Pop."
Publishers' Weekly reports that a reputable Nevv York bookseller has been forbidden to mail out his current catalogue unless he deletes one-line entries of "Candide," "The Well of Loneliness," and Balzac's Droll Stories " lt seems that the Post Office has a list of unprintable t it les. We called up the New York Postmastcr on that one. The man to vvhom vve vvere referred was not familiar vvith any of the books mentioned, but he said yes, there is sueh a li«t, and he is in charge of enforcing it." "Candide" has been on the list since 1931. "The Well of Loneliness" since 1933, and "Droll Stories" since 1927. Vincent Miles, Post Office solicitator in Washing ton. decides vvhat books are unmen-tionable.
Lillian Smith, author of "Strange Fruit," vvas recently invited to ad-dress the Book Forum of £olumbia. South Carolina, but the ifivitation vvas withdrawn after a flurry of protest from other organizations. The aecretary of thc Fortnightly Club, for example, wrote to the chairman of the Farum thus: "The problem of racial adjustment is to us so serious that vve are impelled to protest against the discussion of it by Miss Smith. The themc of her book seems to us to be one that better not be tossed about at present ... In čase she does come may vve earnestly ask that she speak on the Orient and not on thc Negro problem at aH."
When Sailors Return, They Will Be Workers, Not Their Enemies
By RAYMOND HOFSES, Editor Reading Labor Advocate
The Soviet-Polish Impasse
There is not much time left to find the way out of the Soviet-Polish impasse In the course of the summer the Red Army will probably complcte its reoccupation of thc controversial western provinces and cross the Curzon Line into undisputed Polish territory. A dangerous situ-ation vvill then arise if there is no Polish government in existence which ]enjoys both popular support in the country and good relations with the Soviet government. The Polish government in exile claims it commands the allegiance of the vast majority of Poles—a difficult matter to prove under present circumstances—but it certainly does not command the confidence of Moscovv. Some commentators here profess to see in the Russian demand for a friendly regimc in Poland an insistence on a com-munist puppet government. The close relations between Moscow and the definitely non-communist Czechoslovakian government ought to
clispel this idea The Soviets have not made any pronouncement on thc j Catholics has been most generous future social system o( Poland. They have. not unreasonabiy. indicated that they vvill not tolerate a Poland dominated or influcmced by elementa who, to quote Walter Lippmann. "even before they are liberated from the Nazis conceive themselves as thc spearpoint of a hostile coalition against the Soviet Union." Recently hostillty to sueh elements has become manifest among the London exiles. Criticism of reactionary of-ficcrs, brought to a head by revelations of anti-Semitlsm in the army. has resulted in a demand by the National Council that the commander in chief, General Sosnkowski, be divested of his appointment as sue* cessor to the presidency. Against this timid first step to check the mili-tarista vvho surrounded President Raczkievvlcz must be set thc enforced icsignation of Štefan Litaucr, an able journalist who has worked for <igrecment vvith Russia, as chief press officer of thc Polish Ministry of Information.—The Nation.
The American "Fuehrer" Idea
Upon vvhat principle or set of principles will the coming presidential campaign be waged? Since vve are in the midst of vvar, it might be that "Americanism" should be the slogan—until it is rememberod that both major parties could subseribe to the general idea. lt might bi* that a word unity of peoples vvould be vvorth talking about—except that Demo-erats might be embarrassed by their southern supcr-race practioncrs and Republicans by their super-class economics.
Hovvever, despite a lack of principles, there are a large number o t people vvho knovv exactly what they want. To them the issue is sim-plicity itself. The issue is—Roosevelt.
Roosevelt—just that!—is the corc of unity for so many groups that <>no vvonders vvhether the Congress should not be disbanded, at least for the duration.
The American Labor Party split on the charge of some of its con-stituents that the party had fallen under the domination of Communists lt is a charge, by the way, that ALP stalwarts vigorously deny, But the American Labor Party is for Roosevelt.
Last vveek the spliter-off grou^ organized a "Liberal" party. They rion t like the ALP and that dislike is cordially reciprocated. But they heartily agree vvith each other—on Roosevelt. The Commies, seeing no present reason of having a separate political party, have gone out of aetion in that field and constituted themselves as a "political associa-t,0n"—vvhich vvill support Roosevelt in vigorous agreement with the ALP and the Liberals, vvith vvhom they disagree with equal vigor on basic social and economic principles. And then there is the Democratic party, standing opposed to the ALP, the Liberals and the Commies, but apparcntly getting ready to agree with the above three—about Roosevelt,	<	•
«
What conclusion can one arrive at by pondering this strange hodge-podge of hero vvorshippers? What other than that principles don t matter; that the only thing that matters is the "leader"?
The Fourth Termers like to protest their democracy. But to their protesta square vvith their undeniable belief that the safety of the nation can be served in no other way than by retaining just one man as the nation s leader?
Wc have heard a lot in reccnt ycars about the desirability of government by lavv rather than by leader. Wc have been told that principles. not individuals. are vvhat matter. But we remember that necessity k novv s no lavv. Perhaps there are not principles strong enough to support the capitalist economy. That may be the exp!*nation for the fact that ro many divergent elements are able to unite on one man. —» Reading l^abor Advocate.
On April 15 this column reported that Catholics in the diocese of Con« necticut vvere not allowed to have anything to do vvith Russian War Relief. A fevv days later Mrs. B. D Burhoe. secretary of the intcrfaith committee of Russian War Relief, phoned us and said Connecticut'f
FDR S TRIPLE ENDORSEMENT
lt was interesting to read an International Ncws Service account of the manner in which servicemen in the Navy are going to look at conditions at home after thcy return from thc war.
The story quoted Capt. Robert D. Workman, who, being chief of aH Navy chaplains, might bc presumed to bc a vcry important man indeed vvhen discussing the opinions and attitudes of vvorkers who became sailors not so very long ago.
And vvhat he says is that, after the vvar job is over, the Navy is coming back home to see about stri kes. » In fact, they're going to "clcan house." Chaplain Workman further says that the Navy men can't see why the folks at home "take vacations" and explains that vvhat he means,is "ganging up and walking out."
As a softener for "them harsh vvoids," the Chaplain-ln-Chief said he "expefcts" that the Navy boys vvill do their vvork in thc "democratic" way.
Well, that should take a load off the minds of thc multitude of Americans who remember the strike of Labor's cxploiters which ca used the depression that startcd in 1929 and lasted until the destruc-tion of vvar caused workers to be needed agaln. Those people vvho have been vvondering how on earth jobs vvould be found for everybody, vvhen thc vvar orders ccase and ten inillions or more soliders are addod to the ranks of job-hungry civil-ians. should novv feel easier.
Or should thcy?
Perhaps they see, as I do, that the pious expectation of using veterans to keep vvorkeri in their places by ways and means that are "democratic" is vague and meaningles« Perhaps they recall Anacostia and rcflect tjiat this nation was a demo
and svvord to drive destitute ex-soldiers from miscrable shacks under the shadovv of thc Capital domc.
Perhaps they realize that "demo-cracy" can mean anything or noth-ing; that it can mean millions of hungry people; that it can mean plovving under food the people vvant; that it can mean forcing vvorkers to serve vvhere thcy are ordered to serve for thc profit of a privileged ovvning class And that, after thc vvar, "democracy" con-ccivably can bc twisted into mean-ing that some veterans vvill be organized into an American Storm Troop vvhosc business it vvill be to keep their fellovv Americans, in-cluding even some disillusioned and resentful Navy men, from taking any aetion detrimental to the exist-ing disorder in general and to the interests of the ovvning class in par-ticular.
Ycs, that ali might come to be blessed as "democracy" in the days that lic ahead.
One can't be certain, of course, that Chief Chaplain Workman vvas completely and accurately quoted. But if thc story about his is cor-rect, then he is vvrong in exactly the same degree that his predietion vvas Intended to be general.
For most Navy men won't be Navy men long after they get their diseharge papers. When they take off their uniform they vvill become vvhat they vvere before the vvar and vvhat their fathers have been right along—vvorkers!
And, vvhether the good Chaplain knows it or not, it won't be long before the veterans are going to be living and thinking and reacting as vvorkers.
Supreme Court Hits Eleetion Thieves
Our High Court continues to smash ancicnt prccedents. Thc latest has to do vvith fraud in elections in vvhich Federal, as vvell as state and local officials, are running.
In the 1942 eleetion in Kentucky. it vvas allcgcd that ballot boxes vvere "stuffed" in tvvo Harlan county precincts, and that Senator 4 Happy" Chandler, novv junior Senator from thc Blue Orass state, vvas the bencficiary.
Thc lovvcr court hcld there vvas no Federal lavv to punish sueh a čase, but the Supreme Court, dividing 6—3. declared that, under the Federal Criminal Code. a votcr not oniy has thc right to votc, but to have that vole honestly counted.
The minority argued that the majority was "stretehing" the statute ond suggested that the right way out vvas to ask Congress to amend the lavv.	s
Not being legal * sharks," vve can t say vvho should have won the legal argument, but ccrtainly thc people of thc United States vvill hail a decision vvhich tends to purify elections.—Labor.
and cooperativc and vvould vve pub lish denial of the item. We said vve vvould be glad to. The denial cama last weck. Here it is: "Dear Mrs Burhoe: I am pleasod to inform you that there is no truth in the statement vvhich you teli me appeared in The Nation of April 15, 1944 Catholics of thc diocese of Hartford are entirely frec to participate in Russian War Relief. I have never asked my people to disregard an appeal for charity from any source. With ali good vvishes, I am sin-cererly yours, Maurice F. McAu-liffe, Bishop of Hartford.
Pestunje Europa: Nazi orders and
rtecrees in Poland are novv signed vvith officials' titles but not their names.
By NORMAN THOMAS
• Our text for this article is tvvo front page headlines in the Nevv York Times of May 21st: ::New Party Fixes 400.000 Vote Goal for Roosevelt," and "Communists Dis-band Party in U. S..; Back Roosevelt for Fourth Term."
To get the full significance of this
i to endorse is today the champion of no progressive legislation; has been silent on the poli tax issue. advo-cates labor conscription, strongly inclincs tovvard postvvar military conscription. and has a foreign policy vvhich hcads straight to new^ vvars by underwriting vvhite im-perialism in the Far East and Sta-
tvvin endorsements of Roosevelt,! Iin's sphcre-of-influcncc polities in
TRAINED FOR VVAR JOBS
Twelve million vvorkers have been trained for vvar j oba in the four years since the oatioftal defense program began, the War Man-povver Commission revealed. Federal, state and local agencies co-operated in this vast trainlng program, tc commission said.
WH0'S WH0 IN WASHINGT0N
Look magazine asked 68 Wash-ington writers to name the 10 most useful men in Washington. Those selected vvere in order: General
Marshall. Cordell Hull, Franklin D^y?
Ilappy is the man to vvhom Heav-en has given a morsel of bread. vvithout laying him under the obli> cracy vvhen one group of soldiers gation of thanking any other for it obeyed an order to use fire. gun 1 except Heaven hlmself.—Cervantes
Roosevelt, Admiral King, Donald Nelaon, Charles E Wilson, Bernard Baruch, Harry S. Truman, Jesae Jone« and Harold Ickes. The per-sons deemed the least useful vvere Francis Perkins, Henry Morgen-thau, Claude Wlckard, Henry Wal-lace, John E. Rankin, Joseph F. Guffey, Hamilton Fish, Harry L. Hopkins. France« Biddle, Paul V. McNutt.
The poli reveals. If anythtng, only that the majorlty of the men vvho made the selectlons w^re of a conservatlve tem per. Of the ten "most useful" you find a prepon-derant number of conservatlve and busineaa figures. More important on the second list of ten most useful vve have Senator Byrd. James Byr-nes. Senator Taft, Congresaman Martin (of Martin, Barton and Fish). On the least uaeful, the liberals ganged up and named Rankin and Fish, but the other eight are ali Nevv Deal figures.—
Muvray •varett.
LOT OF W0MEN WHEN SHOOTING STOPS
What vvill hafrpen to millions of vvomen vvorkers after the vvar? Will they hold their galns, and vvhat can they do to ensure post-war secur-
Those are setlous questions, and the National Women's Trade Union League attempta to answer them In an interesting publicatlon which can only be referred to here.
It'« advice is for worklng women to joln a union and throw ln their lot vvith the 13,000,000 other vvork ers vvho make up organized labor The unions. it ls pointed out, have protected them during the emer-gency, and vvill be needed more than ever when the shootlng stops
remember that the nevv Liberal Party in Nevv York, vvhich hopes for 400.000 votes for Roosevelt, left the American Labor Party because it vvas captured by the same Communists vvho for Roosevelfs sake (ostensibly) are becoming a mere Communist Political Association. Tvvo minor parties—the American Labor Party and this nevv Liberal Party—vvill compete in Nevv York vvith one major party, the Democratic, in persuading voters to votc for thc same President and Vicc-President and United State Senator, vvithout any outstanding issue to dividc them.
This is more bevvildering vvhen one remembers the scurrilous Communist abuse of RooscVclt vvhen he vvas a genuine Nevv Dealcr, and thc liberal and labor suspicion of some of his acts in his present role of Dr. Win-the-War.
Roosevelt Toda.v
The Roosevelt vvhom these svvorn enemies novv vic vvith one another
M » ■ i-
"AXIS DAYS ARE NIJMBERED!"
Londowners in Clover, Investira t ion Shows
The contentlon of landlords that they are being impoverlahed by rent control does not stand up before a survey coverlng S76 cities made by the National Association of Real Estate Boards.
It shovvs that occupancy of real estate ls higher than ever before re-corded, and ali selling priče« for real estate, especlally for home pro-perty, are higher than a year ago.
Je»l* ClorgRI—King FentMrrt, fnc.
Europe.
One can understand hovv Communists, vvhosc sole principle Is lovalty to Stalin, can for his sake during the vvar endorse Roosevelt and capitalism. One eannot understand hovv their foes in this nevv Liberal Party can expect real success by adopting about the same tactics and program. The nevv party may get 400.000 Roosevelt lovers vvho don't like the company of Tammany Hali or of Earl Brovvder to vote under its emblem provided that the unions vvhich back it spend enough money. I doubt that it vvill vvin even that mcasurc of succcss. If it does, vvhat vvill that prove?
Liberals More Liberal
To be sure, there are paragraphs in thc Liberal platform vvhich go nearer to the heart of things than vvill thc corresponding planks of the Democratic platform. But they vvill bc lost to vievv in the general scriinmagc, partly because the platform vvill be subordinatcd to the candidate in the public mind. part-ly bccausc the platform itself is no trumpet call to a nevv political alignmcnt. It is sound rather than rousing in its rejeetion of imperial ism, and timid rather than convin-cing in support of "public ovvner-ship of utilities. of natural resources and monopolistlc enterprises vvhcrcvcr this is neccesary to main-ta in produetion or to serve other desirablc ends." .
Don't these Liberals knovv by this time wl>at thcy think necessary in this field, and do they really believe that a nevv party can be buitt primarilly on devotion to an old party leader vvhosc progressive quality today, vvhatever may have been true in tho past, is dedticed simply from fear of his Republlcan opponent?
Issnes That Matter
Thus lt becomes dWlly clearer Ihat the Socialist Partv and only the Socialist Party vvill speak out plainly on the three great Issues that matter:
(1)	The vvinning of the carliest possible peace that vvill last
(2)	iHie necesslty of democratic socialization of the commanding heights of our economic order to conquer poverty and unemploy-ment.
(3)	A realistic reakgnment of our tvveedledum-tvveedledee political system and the creation of a mass comonvvealth party in order to check the drift to an American fascism.