™™ {•*Lt, ' .■ •"* '' • ,
't, . • " .sHir*" •• ***.?•, , v. v. v • f. ' j	d
niiiniiiniimiijiuf't
(aročnltia j| $ 2.00
na leto. j|
i \
oaiitUirjiitiniBigLDiBitai^
liV*
vh
M

. ■
. 't; .;
)
fell*! i *

(
■EHf'jHk H
L V-.,"
\
6119 ST.
' V' '' Xyf*.
CLEVELAND, <


. NO. 87
"f.
CLEVELAND, OHIO, V TOREfc i NOVEMBRA 1910
itne novice.
v pravi nas kritik o pred-nedeljske igre Sokolov: Sad greha?
ZA SOLO.
V Clevelandu smo prišli glede dramatike že taka daleč, da hko vidimo danes najboljše naitežje drame. 11a odru. Kar >i malokdo vrjel, da dobimo na ler tudi "Sad greha", se je jodilo v nedeljo. Ljudstvo je bilo prepričano, da se bo i-gralo nekaj izvarednega, zatorej je prihitelo od vseh stranij« vidi krasno igro. Sedaj pa kar in mediits res. Zrno igre težko vsak pogrnit. V i pri je mnogo globokih mi-ij, katere izražajo zlasti ga.
" :va, njena hči, župnik in [lemenčič. Gospa Taševa je ila izražati težke, grozne be-?de. le tupasem je premalo se .11 globi la v resnost dejanja. fMaskirana je bila veliko preda da, a v obče jc bil njen nastop jako primeren in je takoj uvideti, da »e zna uživeti v enal^p uloge.
Pavliria, njena hči. to sarkastično dete modernizma, sad loderne vzgoje, je igrala jako ro. Njo ki je med da naš n j i-»i fploverskimi diletanti v Cle-mdu, porabna za glavne
velik udarec za mater. Ta silna novica izrečena iz maščevanja, ubije mater. Malo trenutkov pozneje pride sin Pavel. Povedb mu, kaj se je zgodilo. Pavel skoro zblazni. Hudiči so ljudje, hudiči, zlobniji od zverine, govori, hiti pod streho in se obesi. Da je treba za proditciranje te uloge človeka, ki je mojster v mimiki, govoru, ki ima originalnost in močno voljo, vsakdo lahko ugane. In tb je bil Karol Arnvbruster, Naj to zadostuje, ker vsaka hvala bi bila odveč. Izjaviti pa moramo, da smo lahko hvaležni in ponosni na Mr. Arirjbrusterja.
Manjše uloge so bile dobro izpeljane, kakor Franc liregar, jurist, ki je pa bil včasih pre-mlačen v govoru in ljubezni, po katen je tako zelo hrepenel. Izvrstno je pa svojo ulogo rešila Katarina, ga. * Kalanova. Pretresljivo in do solz ganljivo. Tone Muren seje nekoliko preveč zadiral. Imel je sicer prav, toda naši igralci morajo računati na občinstvo, ki udari takoj v tsnieh. če kdo kaj bolj moškega pove, pa magari naj bi bile na odru tri smrti.
jože Celina je bil dober in je precej ugajal nastop. T.e v govoru mu tupasem izpodlcti.
V obče: Igra "Sad greha' je bila igrana jako dobra, kar pomeni precej, ker igra tako težke vsebine, še ni bila na odru slovenskih diletantov v Cleveland ti. Obisk je bil boljši kot se je pričakovalo. Vsa dvorana je bila natlačena polna,
loge vsakojakih iger. smo vi
nedeljski uiogi -Pavline mnogo ub&nfcUn* i»4i
dobro zastopnico onega, kar je pisatelj igri hotel imeti, tem na ne smemo reči, da bila nedeljska uloga Pavline ena najboljših, kar jih je kedaj imela. Videli smo jo že igrati veliko boljše, s čemur pa zopet tečemo trditi, da Pavlina ni ^izvrstno igrala. V igri "Sadi •ha" je bilo strasti), globo-l^kih mislij in če se v te popof->ma ne zatopi, igra ni na vr-utnctt učinka. Sicer smo pa la-ko hvaležni, da imamo igral-ki lahko prevzame tako te-•iloge, uloge, ki predstav-jaio osebo skoro zverinskih itil Tn za njen dober nastop oramo biti Pavlini hvaležni, jako izvrsten je bil pa žnp~ ki ga je predstavljal g. F. Jtfelaj. Njegov govor je bil pro-;n. gladek, jasen, prepričeva-mi in skoro režiser ne bi mo-dobiti boljega človeka za ulogo. Brat gospodinje hi-S. ki ve za grehe v družini, ki ;i o ljubezni med bratom sestro, ki je poleg tega du-lovnik. kako težko je temu ttu izražati svoje mnenje 1 i se je popolnoma utopil fojo ulogo in jo mojstersku jljal
jsor Pavel Klemenčič na letovišče na počitnice, li se v onej hrši, kjer bi-Pavlina. Slednja mu pove, kako jo Sovražijo, kako ona rnii vse in da namerava politi nečloveškim ljudem, ki nad njo. Profesor »menčič ji pomtdi zavetišče — obljubi ji zakon, kar se .tu* v resnici zgodi. Ona se pa ii staremu profesorju na frat na mahoma, ne da bi pomikaj je v resnici naredila. >n je nesrečen; mlada žena hoče tnaščevati celo naid :>jtm možem, ki ji je sto-A^.mo dobroto, maščevati hoče, ker so se dru-maščevali nad njo.. Mož erat prosil, naj gre njegovo staro, na ; bolno mater. Ona ni ho-ker ni hotela hodit v stisko bajto". Ko pa zve, mati na smrt bolna, gre * njej, ji pove in obdol-l da je pijanec,
no n« moglo. Lahko rečemo, da je bilo 400 ali več oseb. Med drugimi smo videli vse polno naših trgovcev. Vsem se je bralo zanimanje na obrazu. Igro je sicer nekoliko motilo kričanje otrok ob najbolj kritičnih trenutkih, tupasem se je Hngtvo smejalo, kadar je kdo najbolj žalostno govoril, pa kaj hočemo: pri nas je že tako. Te slabe razvade ne odpravi nihče
Društvu "Slovenski Sokol" pa izrekamo najlepšo zahvalo za tako lepo igro in pričakujemo, da nas to sezono še večkrat presenete z dobrim nastopom. Xazdar!
—Poročno dovoljenje so dobili : Viktor Opaskar, 20 let in Nežika kaplan, ir) let. Alojzij Mrvar, 20 let in Mary Joherl, 17 let. Novoporocencem obilo sreče v novem stanu.
—V nedeljo poldne se je vršila farna seja v prid slovenske šole v Clevelandu. Kakor jc bilo povzeto i Z poročila, farni odbor, ki je bil izvoljen, jako dobro in uspešno deluje. Že zadnjič stno omenili, da jc Gim4 pivovarn« dala $250. razne druge kom pa ni je so po Mr K natisu poslale 60 dolarjev iit tako dalje. Pa tudi rojaki ne zaostajajo. Če t>o šlo v tem navdušenju naprej, dobimo kmalu novo potrebno slovensko šolo.
—Radi poročila nedeljske igre "Sad greha", smo odložili nekaj mestnih novic.
—Opozarjamo na povest "Poštni roparji", ki se prične v petkovi Številki našega lista. Povest je od kraja do konca jako zanimiva.
Cleveland ski City Hall bodejo v kratkem podrli. To delo pievzame The Forest City Wrecking Co. ki je ponudila mestu $1954, če sme podreti stari "gomestrat" in obdržati ves zid, V tridesetih dneh pa začnejo 2 zidavo novega me-poslopja, ki bo st
Ločitev cerkve.
Na Portugalskem se je( ločila država od cerkve po ameriškem načinu.
200 MILJONOV IZ SAMOSTANOV.
Lizbon, 2t). okt. Republikanska vlada je izdala dekret, ki •:e tiče ločitve cerkev od države. To je, da se cerkev nima prav nič umešavati v. državne nosle, kakoi se tudi držav:' ne -me v cerkvene." Ločitev cerkve o.) države je narejena po vzgledu /.jed. držav, kjer so popolnoma samostojne cerkvene občine Tudi vladni sistem se u pel je po ameriškem načinu. Mesto kralja, ki je \ ie-kel ne leto en Hlilijon dolarjev Zp. svojo lenobo, pride predsednik z majhno letno plačo. Vlada je zaplenila po samostanih nad 200 milijonov dolarjev kateri denar se sedaj porabi, da se odplača dolg. ki ga je naredila prejšna vlada.
K°met in rastline.
Boston, 29. okt. Profesor Benett se je včeraj izjavil, da je opazoval na Halleyevem kometu rastline, ki so tam do4>ro rastle. Skušal je tudi dokazati pa m mogel.
t*
— *T
16 ponudb.
London, 20, okt. Oproščena spremljevalka na smrt obsojenega dr. Crippena je dobila dosedaj že šestnajst ponudb za ženite v. Neki list ji je ponudil $1000. da spiše svoje dogodke v družbi z dr. t rippenom he Neve je svoto odklonila, ker pričakuje boljše ponudbe.
Dovolj mesa.
Chicaski veleinesarji pričakujejo letos dovolj klavne živine v klavnice. Govorijo tudi, da se bo meso precej zniydo; dosedaj je bilo vzrok veliki draginji mesa pomanjkanje klavne živine; če bi le kdo vrjel tem mesarjerr. Pravi vzrok je ta. da morajo Armourji in Swifti v Chicagt polniti z milijoni svoje žepe.
Obsojeni proŠt.
Berolin, 23. oktobra. Nem ško sodišče je obsodilo prosta Origlevicsa na tri mesece trd-njavsVfga zapora, ker je pri pridigi ob Ve liki noči navduševal Poljake, da ostanejo zvesti svojemu jeziku in .se borijo proti Nemcem. To je tudi znak nemške kulture, ki ne dovoli drugemu narodu, da bi se sam izobraževal
Potrebujejo se farmerii.
Guverner države Missouri je imenoval pomožnega komisarja za naseljevanje, ki se bode preselil v New York, kjer bo odprl svojo pisarno, katere naloga bode pribaviti kolikot mogoče veliko število larmer-iev v državo Missouri. Ta ko tnisat bo hodil tudi na Ellis Island, kjer med novimi naseljenci agitiral, da se naselijo v Missouri, kier je zemlja dobra in rodovitna. Dobre farme nosijo vejike dobičke v Mis sounju Država prodaja v Mis souriju od 5510 do $30 aker zemlje. Eno petino te svote mora naseljenec takoj plačati, ostalo pa plača v obrokih, ki pripravni. Lansko le I
Od straMjev iz Pennsylvanlje.
Claridge, Pa. 27. okt. Razne okolnosti so me napotile, da se zopet oglašam v vašem j cen. listu, pisal bi rad o n^ših razmerah in o položaju širajka v Westmoreland Co. pa V začet-11 se ne da mnogo pihati, pač >a več naraste pozneje, kb se emkrat pero ogladi. Mttlim pa, da be ta dopis dobrb došel vsem. ki se zanimajo (za naše razmere in štrajk. jPrevSein )i rad vzpodbudil one, ki so pri zadeti pri tem štrajkii in so štrajkarji, ter čitajo paš pre-iubljeni list Ciev. Amerika. Teh se najde dovolj v okolici Herminie, Madison, Pleasant Valley in več ali manj v Claridge. Te bi rad opomnil, naj bodejo trezni, posebno »edaj, ko raznim kompanijam slaba prede in se poslužuje raznih zvijač, samo da bi nas pridobili za 0110, kar oni žele, namreč, da se vrnemo na delo pod starimi razmerami, katere so res navidezno kot se vam obljuibu-ie velik kos mesa, v resnici pa cost, ki ostane psu, Z ji a 1*0 je, da so hotele razne družbe v Trwinti prirediti nekak shod, tot v spravo, da bi se pobotali kot aid za ^ničvrednega konja. Obljubljeno vam je bilo vse, še več kot vi zahtevate in to v raznih točkah lestvice, katero so oni napravili pi> svojem računu. Povabili so vaj vse do zadnjega in ne vem je bi-
itHf iyrH- ftr print nega za vas ali ne. Predvsem pa je bil vstop* na njih "ini-tengo" zabranjen uradnikom okalnih unij in štrajkovskim voditeljem. Torej pripravljeni o bili navidezno ugoditi vašim zahtevam, pre vsem pa so lili odločno proti priznanju naše organizacije U., M. W. of \mertka. katere znaka se boje kot hudobec križa. Na vašo srečo ni bil nitko tako neumen, da bi se vsedel na njih lim in se niel .v zanjke, katerih se še sedaj ni otresel. Ko so videli, da je njih nakana spodletela, hudovali so se čez nas zaj^dno s svojimi pajdaši, češ, da nam ne bodejo nikdar več nudili u-godnt prilike za sklepanje kakih pogodb nam v prid. Zažu-gali. rogali so. dtei bodejo naša ostavljena mesta na mah napolnili s skabi, nas pa proglasili svetu za lenuhe in delomrzne-/e. Objednem nas zmečejo pod kap, v kolikor še nekateri stanujejo v njihovih kočah, misleč Sedaj se bodejo pa začeli po kolenih plazeč poganjati in prositi za milost in šli bodejo na delo radi za 0110 plačo, za katero fo nam delali prej, ko bodejo videli, da jim druzega ne preostaja. Toda zmotili so se. Mi se nismo vrgli na njih ponudbe in se nismo ozirali na njih žuganje Čez noč so že spremenil svoj načrt. Osrednji odbor unije nam je poslal lesa vrednosti petindvajsettisoč dolarjev za zgradbo začasnih naših zavetij, da prebijemo zimo: nekateri farmerji so nam ponudili svoja zemljišča, na katerih se bodejo postavile kb-čire. tako da nam ne bo potreba poginiti vsled mraza 11a prostem in glede jestvin je ou-bor tudi naredil potrebne korake, laso da smo vsaj nekoliko brez skrbi j in imamo milejši pogled v btxločnost. Ko so kompaniije videle vse. kaj nameravamo, i n da je naša organizacija <se vedno na naši strani, so začele sami vabiti izgnane štrajkarske rodbine nazaj v svoja kompanij-«ka stanovanja, kjer je prost premog in druge stvari brezplačno za dobo štr;
vem ali se je kdo vrnil na njih ponudbo ali ne. To so samo falotstva praktično napravljena. Nadalje se tudi sliši, da se v okolici Wesmoreland City in Adanisburga raznašajo lepaki na katerih napravljena za nas okraj z malimi diferenv-cami z ozirom na premog, ki ie baje malo višji kot v okra jih trdega premoga. Na teh lepakih je podpisati predsednik distrikta organizacije V. M, \V. of America, Er. Eeehan. Cuje se. da so imeli ponekod že tozadevne seje za glasovanje in sprejem dotične lestvice. Koliko je na tem resnice, ne vem, in tudi ne pišem, dokler se- ne hod cm sani prepričal iti' videl, pa težko, da bi vrjel, Najbolje je, da je človek v vseh takih slučajih jako previden:.
Vrjetno je, da kompanijam ne kaže druzega kot priznati in ugoditi našim zahtevam ali pa bankrotirati, ker kompanije ne bodejo mogle več prenašali velikanskih stroškov, katere samim »jehe po nepotrebnem napravljajo. Stotine deputijev in druge golazni' vsake vrste nese krasne tisočake mesečno iz njih blagajn, v katerih so se prej pasli vedno novi tovariši v obliki milijonov, toda sedaj jih tudi ti zapuščajo. Tudi oni, ki se mogoče še tišče v kakih kotih, jim je dolgčas p* nekdainiit tovariših, katere je
19	Za nje ne bode nobene milosti.
- knpKnHiiiilil**" sknpaj —rr*ne*kr|^r	on; ne pozna|^*n
Nastop zime.
Po južno - zapadnih ^državah vlada velik mraz in v Pennsylvaniji je močno sneiilo.
Anarhisti mei
m

SNEG IN MRAZ
"Washington, 30. a»kt. Vremenski urad prerokuje letos zgodnjo zimo. Mrzli pas je preplavil vse jugo zapadno obrežje od meksikanskega zaliva. Iz juga poročajo o velikih zimskih viharjih. Po nekod so imeli toplomer že 12 stopinj pod ničlo. Po Kentuskvu in po Tennessee je šel močno sneg in zmrzovalo je vsepovsod. Po se vero z a pad 11 i Pennsylvaniji se je v nedeljo dvignil tako velik snežni vihar, kot je mogoče le vstedini zime. Alleghan-ske gore so vse s snegom pokrite in železniški vlaki imajo celo oviro pri prometu.
omenim. kar sem slišal, da nam bode tudi organizacija American Federation of Labor poma gala tako da smo si svesti zmage v času, ki ni več daleč od nas.
IO skabih nam ui treba govoriti, s temi hodimo že obra-ftMiali. Tudi za nje pride dan plačila, ko bodejo morali radi in neradi pobrati sila in kopita.
m
Pri zborovanju v počast Fer-rerju v Parizu, so anarhi- ; sti r»zgnali Ferrerovce.
1 / ~ i
LJUTI BOJ.

Pariz, 31. okt. Več članov parlamenta je imelo—v soboto | zvečer zborovanje, kjer so hoteli počastiti spomin ustreljeni nega španskega vodje tnodfcfv nizma. Govorniki so predlagali, i da se Španija loči od cerkve, da pregleda svoje kriminalne 1 zakone postavi Fcrrerja v čast* $ ker je bil po "nedolžnem" ubit Ko je govornik to, predlagat so se spuntali anarhisti v • i rani ter so tidrli s stoli in paJi- i cami nad govornika, katerega ^ so pregnali iz dvorane. Sedaf, s je pa nastal pravi boj. Borild so potrgali klopi in sploh vse, kar jc bilo v dvorani in 'udrihali eden po druzemu. Najl pameten je bil se oskrbnik še, ki je ugasnil električno
Pozneie so napadalci raa, sili, da fo španski anarhisti bo sejo prekiniti, ker se v cipu proti vsaki ustavni v) in da bi tudi sedajni čas Ferrerja gotovo glasovali usmrtitev, če bi bili Spat
Denar—zanič.
pridna roka premogaria West moreland Co. s sramotno plačo, katera je bila za kapitaliste.kot mala napitnina. Ne bode dolgo, ko bo prišel "hav -1— bav" in vrgel prazen žakelj na ramo, iz katerega bo izpuhtel vonj po nekdanjih zlatih tisočakih, ki so jih imeli ne kdaj v varnem zavetju
Zato rojaki ki ste prizadeli v sedanjem našem težkem položaju, ne bojte se! Kmalu pri <fe čas. ko bodejo oni prišli do nas z naročilom, da se vrnemo na delo, da so nam privolili v naše pravične zahteve, ne pa da bi nas lovili v zanjke kot konja na oves. Torej pazite in bodite oprezni, ker sedaj je čas, ako zamudimo tega. se nam isti mikdar več ne povrne po dali se bodemo nazaj v suženjstvo in se sami okovali v verige v katerih smo ječali toliko let. Spominjajte se dnij, ko ste ponižno plazili okrog "bo-sov". kakor kužki, ki se dobri-ka gospodarju, da mu da skorjo kruha. •Ostanimo še nadalje zvest« našim načelom, držimo se tega. kar <nio enkrat začeli in kar nas je stalo toliko žrtev. Geslo naj nam 'bode: Od boja do zmage! Tn zmagali bodemo tudi mi
Imamo podporo od unije, pomagajo nam rojaki in drugi vsestransko. Zakaj bi se jie držali trdno? BiH so časi, ko se nismo imeli nikamor obrniti za pomoč v slučaju !štrajka. imeli smo slabe voditelje, ki so se dali podkupiti in propadli smo. \ dandanes je vse drugače-Saj bode naš boj v korist našim otrokom in njih otrokom, ki se bodejo hvaležno spominjali na nas, da so bili enkrat njih predniki, ki so si priborili svobodo in pravico za svoj kruh v Westmoreland Co. na katere se je streljalo kot na pse, ki nimajo znamke, a stre Ijalo se je na one, ki nosijo znamke organizacije m pse so pustili na strani. Se enkrat pravim, da držimo skupaj, ker sramotno bi bilo. za nas, ako propademo: potem smo vrženi v usodo, iz katere se ne -mo
ne za nas.
Po cestah, posebno v Claridge, patrulira vse polno državnih policajev in deputijev, ki tudi ob dohodu vlakov na na pošti stražjijo, da se ljudtje ne "drenj^jo" preveč. Zato visi na oknu plakat, da vsak ve in se ravna po njem. kot je zapisano. Namen je seveda drugi. Navadne s trenom dohajajo •ska'bjc, katere je seveda treba čuvati in varovati, da ne pridejo v nest šlrajkarjem, ki bi jih morda kaj pobožali. Dosedaj se še vseeno nobenemu skabu ni zgodilo ničesar slabega, dasi so bili brez vsakega varuha.	'
V nadi, da se nam boljše razmere vrnejo, sklepam ta dopis. k: se mi je nekako potegnil. Oglasiti so pa hočem še, ako mi prilika nanese. Pozdrav vsem onim, ki se bore za svoj kruh in čitateljem Clevcland-ske Amerike.
P. S. Omeniti moramo; da smo prejeli od Joh Potočarja iz Collinwooda, O, svoto $5 2t kot podporo našim štrajkar-jem. Svota je bila nabrana 11a vesebci Slov soc. kluba, št, 2. t5. oktobra, za kar se prisrčno zahvalujemo in se priporočamo še v nadalje v podporo milim rojakom Ako bi nam oni ne pomagali, danes ni nas na površju, ker onemogli bi bili že zdavnej. Zatoraj srčna hvala vsem darovalcem, ki so nam pomagali — živeti.
Pozdrav! John Batič.
-f^tSalvestoii, iWfnJ selniški komisar v tem je sklenit, da pošlje cij družbo, ki je prišla kraje,kjer 90 bili prej. so komisarju ponudili $2t 5e jih obdlrži v mestu, vei komisar o tem ni hotel sar slišati. Vendar je toi en Amerikanec, ki mu dem diši
N*pad na konzule.
Iz Dunaja se poroča, da so dunajski krogi silno jeze. ker dunajski pevci, ko so bdi Ameriki niso bili sprejeti pri predsedniku Taftu. Vso svojo jezo znašajo na avstrijskega konzula v New Yorku in na poslanika v Washingtonu, ki ni hotel delovati, da bi se pevci sprejeli. Vlada v Washingtonu je pojasnila, da prertsed-" zato ni hotel »prejeti du-vcev.
1*0-
Zanimivo.
Poroča se, da je na sv i.7qo.ooc.ooo ljudij. Vsakofe ki naredi naša ura tik. se rodi eno dete, in vsakokrat dahnete eden umre. Povpr umre na leto 35 milijonov dij, lodi se jih 45,milijo Pravijo učenjaki, da bo čez 1 let na svetu pet tisoč mi nov ljudij, da pa bo dovolj p »tora za vse. Ni čudno; saj daj bodejo že lahko v zrak« stanovali.
m
Velik štrajk. .
Lizbona, 26. okt. V tem stu je zastrajkalo 8000 voznikov. Njih službo opravljajo vojaki, da vozijo najpotrebne; stvari iz mesta in v m Strajk je tembolj neljub, ae nova v!ada trudi, da p prebivalstvo.
Lorillardov fini duhan.
Če kadite cigarete ah pipo, bi radi dobili najboljši tobak za vašo pipo. Berite oglas o4 American Tobacco Co. v listu in poskusite tobak, kat rega tam priporočajo. Lor je prvi tobak v Ameriki; daja se vsepovsod. Njegova Ijdbljenost v teku tolikih je najboljši dokaz za to.
trorillard je milega duha prijetnega okusa : vsak enkrat kadi, ga bo kupil. Stokrat so že ponarediti L< Raditega morate
- - JI i HM —

■ i"!

in pctsK. —
tiskovna drušbi
Naročnina:
ERIKO: ......$i-oo
„ J.VROVO: ........$3.00
; CLEVELAND po poiti..
tne številke po 3 cente.
brca podpisa in oaob-ne sprejemajo in ne
pisma, dopisi in denar pošiljajo na:
druiba 'AMERIKA' [19 St. Clair ire. N. & Cleveland, Ohio.
AMERIKA" >d Tuesdays and Friday« — Published by — The AMERIKA PubL Co.
(a corporation.) 6279 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
Read by 15.000 Slovenians liners) in the City of Cle* id and elsewhere.
rates on requeet Cuy. Princeton 1S77 R.
"Entered ss second - class tr January 5. 1909, at the office at Cleveland, Ohio *.r the Act of Mar. 3. 1879."
87. Tue. i/ 10 Vol. Ill
88
ripple Alliance.
ijo se kakor otroci skri-uco. Isttejo se in potem se In sloga vlada med dokler, se ne skregajo se bo to zgodilo pri trozvezi — Avstrija I Nemčija. Politična tr-je taka, da mora eden drugi pa dobiti. Rav iko je pri kvartopircih se za mizo in kartajo »s večer in celo noč. Pred ju ijo zoro ae pa skregajo in
fjo. Konec igre. reliko ljudij je danes, ki ve j jo, da bo evropske trozve ;čna. Blagor n-jim! To so optimisti. Mislijo, da je lako, kakor oni slišijo in jjo. No, kolikor ljudij, to-mislij. Vsakdo lahko mili. kakor zna in kakor hoče. >lje misli on, ki veliko je. Tri cesarska zveza Avstrijo, Nemčijo in Ita dasi traja že nekaj iet, je ta na pesek. Tej zvezi pre skorajšni konec, in mogoče le se prej, kot kdo misli, i o je jasno kot beli dan. fzrok: ker je ta zveza rahla, ; pri rodna in že od rojstva bolehna. Odkar obstoji ta reza. glojejo na njej črvi. Iz zveze lezejo črvi a la "Cime liči" na italijansko-avstrij-ski meji, tam na Primorskem in na južnem Tirolskem. Av-Stro-Ogrski se jako mudi, da pokrepča zvezo z Italijo. Dogovor za zvezo preteče leta 1014. Kako se torej ta Avstrija žuri, da pregovori Italijo še za nadaljnib deset let te tro-ce-sarske zveze, že danes letajo diplomati semtertja ter se ljubezensko objemajo.
Kdor pozna politično igral-
izkomčcvala ves položaj. A strija je plačevala, se borila in tepla, Nemčija je pa vlekla dobičke. In to se ima zahvaliti svoji izvrstni diplomaciji.
Kakor znano se Nemci jako boje Fraticozev, združenih z Angleži. In setflaj zadnje čase se je govorilo o francosko-itali-janski-augleški zvezi. Nemčija se sedaj jako boji, da ne posta ne Itplija francoska zaveznica, da ne odstopi iz avstro nemške italijanske zveze in pristopi k francoski, To Nemčijo navdaja z velikim strahom. Za francosko italijansko zvezo stoji Anglija, ki je danes gospodarica na morju. Cc se pa pripeti, da se Italija priklopi Francozom, ki so zavezniki Anglije, tedaj ie Nemčiji za vedno odklenka-lo. Nemčija je zgubila svojo politično moč in veljavo. In to hoče torej Nemčija na vsak na čin preprečiti. Ona hoče v kalnem ribariti, zato pa poriva Avstrijo naprej v žareči ogenj po kostanje. Nemški diploma t je so poiabili velik ddil svojih možganAv, <la pregovore A v strijo. da bi izstop Italije iz trozveze največ škodoval sami Avstpji, da bi to pomenilo veliko nesrečo za Avstrijo, da bi se Avstrija radi tega mogoče celo razsula. Prebrisani nemški diplomatje so v Avstriji utrdili mnenje, da se bo Italija, ko •zstopi iz trozveze priklopila ruski zvezi ter bo potem na padla Avstrijo v zvezi z Rusijo ter tudi po Balkanu širila svoje meje. Avstrija bi bila na ta način osamljena, ker sama z Nemčijo proti francosko ita lijanski utski angleški zvezi ne more ničesar. Italija t>a Avstriji vzela pomorsko trgovino. Za to je pa naravno dolžnost Avstrije, da čimprej ponovi zvezo z Italijo. In Avstrija je začela pogajanja in še sedaj napenja vse svoje sile. da privabi T tali jo za ponovitev tri cesarske zveze pred letom 1914. Dobro poučeni italijanski krogi v Rimu, pravijo, da dela Avstrija silen pritiicV na Italijo. Vsa avstro-ogrska diplomacija je na nogah. Ti kroge trde, da če Italija ne bo ponovila trozveze z Avstro Ogrsko, da bo Avstrija takoj planila nad Italijo z oboroženo silo. Koliko je na tem resnice, se bo spoznalo ko se otvori italijanski državni zbor. V parlamentu se bo o tej zadevi govorilo. Znano je, da bo Italija najbrž ponovila tro-zvezo še pred otvoritvijo parlamenta To vest potrjujejo tudi avstrijski krogi.
Poznana je zmožnost italijanske diplomacije. Vemo ,kaj mislijo avstrijski narodi o Italiji; verno tudi, kaj misli itali j an ska narodnost o Avstrijcih Vemo tudi o francoskih diplomatih, ki z vso silo delajo, da bi Italijo privlekli k angleško rancoski zvezi. Verujemo tu di, da bo Italija se naprej osta a v Iro-carski zvezi. Italija kot danes potrebuje mir. In ta mir e danes edino mogoč le v tro esarski zvezi, Ko bode pa Ita-ija popolnoma pripravljena, močna in sposobna za boj. te-aj je pa tro- cesarski zvezi ulklenkalo. Tedaj ne bo potreba več nemške in avstrijske iplomacije, tedaj bo odločeva-1 italijansko francoska diplomacija. In to vse se bo zgodilo cmalu.
odločno oporekajo. Ker se ni dalo dognati,, kdo je Franceta jKerna smrtonevarno poškodoval, je sodišče vse obdolžence obsodilo in sicer: Krča 11a šest, M ubija na tri, oba Serika ua dva, Uzokarja na tri in Sta-reta na osem mesecev jeee
Dolenjski vinogradniki topijo o slabem vremenu za clo-
Aoritev grozja. Kjer bi bilo še upati kaj pridelka, manjka le-jtih, suhih solnčnih dni.
Ljubljanski vodovod y Kle-
čah so razširili z novim strojem in vsled večje uporabe vode (za Spodnjo Šiško in Jezico) preuredili zajemalnico.
Umrli so v Ljubljani: Valentin Bučar, 23 let.— Marija Mahne, 70 let.— Katarina Paplcr, zasebnica. 40 let— Alojzij Po-reber, tovarniški delavec. 40 1. — Matija Brezovar. postrešček 59 let.	,
84 beguncev 17. pešpolka.
Ravnokar je izšla tiralica za šti-riinostmiesetimi begunci 17. peš polk a, ki so bili deloma rezervisti, deloma bi morali nastopiti vojaško službo. Skoro gotovo so vsi v Ameriki.
v Untrl je v Stai Loki splošno znani posestnik Franc Hafner p. d. Martanca. — Umrl je v Komendi pri Kamniku v 77. letu svoje starosti posestnik Andrej Svetlin, oče magistrat-nega uradnika v Ljubljani. — Umrl je v Kranju trgovec in posestnik Franc Omersa. — V Jalblanici na Notranjskem je umrh dne f>. okt. Marija $te-fančič p, d. Skrljova. žena obče spoštovanega moža
Ljubljanski Jtrg°vec H Sutt
ner se je preselil v Gradec, Ka l<or znano je prodal svojo trgo vino / urami in zlatnino gospodu Mcire-ju..
z stare domovine.
KRANJSKO.
Tepež pri "zapleČvanjif.
nico starinske Evrope, ta go- Fantje Tožef Kerč, Janez Mti-tovn ve. zakaj Avstrija snubi bi. Jožef in France šenk. Fr
Italijo že sedaj za ponovitev zveze. AVstro-Ogrska dela po nasvetu Nemčije, ki je edina gospodarica Avstrije. Nemci imajo dobre diplomate. Porabi jo vsa sredstva, da dobro pri-pravi in uredi svoje bodoče delovanje med evropskimi oblastmi. Nobenega trenutka ne spustijo, kadar se jim nudi prilika. da se kaj okoristijo na račun Avstrije, ki mora molčati in poslušati mogočnega nemškega cesarja Avstrijski je star: on ne ve več mnogo, kaj : godi. Zato je vpljiv Nemčije večji. Bodo&nost bo prav pokazala, da je Nem-vodila za hrbtom pod
Pomnožite v orožništva. (i lasom vesti z Dunaja se orožni štvo izdatno pomnoži v vseh kronovinah, posebno v južnih deželah.
Umrl je pri Sv. Križu na Vi
pavskem, trgovec Anton Ber-blič v 68 letu svoje starosti.
Občinske volitve v Veliki Loki. Naprednjaki so pri občinskih volitvah zmagali v treh podobčinah v tretjem in v prvem razredu. Klerikalci so gro zno poparjeni.
Skrajna podivjanost. V Žum-
rovi gostilni se je med drugimi nahajal tudi občeznani prete >ač Andrej Koželj z Bleda Začel je takoj zabavljati navzoče mu Martinu RepeUt.Ko mu je Ic-ta odgovarjal, zamahnil je z odprtim nožem s tako silo proti njemu, da se je prevrnila miza. za katero jeskočil Repe. Repe je pobegnil iz gostilne, a Ko zelj mu ie sledil z odprtim nožem. Da bi zabranil nesrečo, ga je skušal Boštjan Kavalar pomiriti, zato ga je držal nazaj. Koželj se je obrnil ter mu vso silo zasadil nož v prsi, Obdolženec, ki se zagovarja s silobranom, je bi! obsojen na iS mesecev težke ječe.
zanjo še vedno sve
topiseimke besede, da človeku
ni dobro samemu biti. Ta glas njenega =rca je našel odmev v srcu 30 let starega vdovca iz nekega drugega kraja. Med 30 in 50 leti je sicer precej razločka. a če se pomisli, da je bila tega zdaj Šele 30 let stare ga moža prva žena polnili 70 let slnra. ko jo izroči mater! zemlji, so mora že verjeti, da se mu starost njegove neveste ni zdela prevelika. In morda ima tudi kako potrebno nagne-nje za starejše kosti. Iz kratka 30 letni mož se je odločil, da se poroči s svojo 50 letno nevesto in pred nekaj dnevi sta stopila pred altar. Poroka je bila ob C. zjutraj, a ko je bila končana maša in sta novopo-ročena zapustila cerkev, je bilo že 7 ura. Ob pol 9., torej poldlrugo uro po odhodu iz cerkve, pa je mož že pritekel k dekanu in ga prosil pomoči ker se hoče ločiti. Samo poldrugo uro je nosil zakonski jarem, pa ga je bil že tako sit, tfci se je hotel ločiti. Dekan je mencal in mencal, ehtn in ehm, pa če še niste, pa one, pa oiv gav, cerkev morda ne delala težav. ali pri sodniji bodo sitnosti itd. itd. Moš, ki je bil tako-rekoč se gorak pri poroki prejetega blagoslova, se je nekaj časa z dekanom posvetoval in pogajal, a naposled je pobral šila in kopita, Samo to je še vprašal, kam i(re vlak prej, proti jugu ali proti severu, in potem jc je odkuril, kakor bi imi gorelo pod nogami. Žena s katero je bil smiio poldrugo uro poročen pa tuguje zapuščena doma. Pa m-.j kdo reče, da se •ne primerjajo na Kranjskem amerikanski slučaji.
Že zopet klobasar Andreto Iz zelo zanesljivega vira se poroča: Pred 4^akimt štirimi tedni zbolela je nekemu kmečkemu posestniku v Vnanjih goricah pri Brezovici lepa, težka krava Žival je bih poleg boleziti še breja, in bi imela čez kaka dva tedna povreči. Krava je bila vedno slabeja in bilo se ie bati. da pop ine. Tudi vaški izvedenec je izjavil, da je krava nevarno br ina. Toda kaj storiti ? Zaklali «.0 ubogo žival, že popolnoma razvit plod so zakopali na njivi v bližini posestva. Da jc bila krava res bolna priča, tudi to, da so dobili pri kravi skoro pet škafov vode. Meso je bilo na prvi pogled neokusno, ker je bilo mokro in sluznato, in ga nobeden o-koli, niti domačih ni maral. Se veda, kar na kmetih ni za ra bo, to je za ljubljanske želodce delikatesa. Prišel je klobasai Rajko Andretto. in kupčija je bila sklenjena. Zdaj pa čujte Zaklana težka krava s kožo vred 85 kron. Enaka, zdrava žival bi stala najmnaj 400 K do 500 K. Ce bo za tako ceno ctipoval. bo Andretto lahko conkuriral še argentinskemu mesu. kar se tiče glede cen car se pj> tiče drugih reči, ka kor oc;Iedanje mesa, zdravniš-cega preiskavanja živali, pa ne emo kaj poreko merodajni faktorji, oziroma oblasti Tako lahko menimo, da ne pojde
V
rfcev H Rovu pri Kamniku je bilo vlomljeno v dva nabiralnika in iz njih ukradenega okoli 5 K denarja. Osumljenec je nek o-
koli 35 let star tujec. *
Urnrla je v Radomljah dne 11. okt. Terezija Majhen ravno na večer svojega 52. roj stnega dne.
— Društvene tajnike po A meriki prosimo, da nam nis» jo glede cen za pravila, zdrav-niške liste, društveni papirt kuverte, prestopne liste, potne liste, obiskovalne liste in plačilne knjižice. Imamo nešteto priznanj od raznih društev za fino izdelane društvene tiskovine. Cene so nižje kot pri drugih tiskarnah. Delo trpežno in lično- Vprašajte za cene, predno se obrnete drugam.
—Ženskno dobro blago, klobuki, 150 raznih oblik, že okrašeni po $4.45 I345 in $2.45 pri Reimerju, 3423 St. Clair ave.
—Ženske dolge, črne suknje, polne dolžine in lepo delane po $4-95 P™ Reimerju, 4323 St. Clair ave. blizu križišča.

:: * ZAKRAJŠEK IN ŽELE
mili

•loveu«Wa pogrehnika
........................1 .............,..,.. jt
Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjava, da ] l otvorila nov pogrebni zavod in sicer se urad «» ja na - 6106 — 08 St. Clair ave. •» Za vse nesreče v tovarnah ali kjersibodi imava za to pripravljene vozove, da ponesrečence lahko tro odpeljeva na dom ali v bolnišnico. V zalogi imava lepo izbiro mrtvaških krst (trug), vencev in vse priprave, ki spadajo v to vrsto.
Za razne prilike kakor poroke, krste, izlete, hd. imava vedno na razpolago lepe odprte kočije. Postre- ] X žba točna in solidna. Kadar nas potrebujete, pokliči-«k te nas po telefonu ali pa se zglasite v prodajalni na
G106.0S Sr. Olair Ave. Se priporočava ZAKRAJSEK & ŽELE Tel. Cuy. Princeton 1277. L.
?
MHftlMBMIMMt^
Avstro • Amerikaoska
Črta.
NajprlpravmejSa ln najoenejAa paro-brodim črla za Slovence ln Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzl poštni ln novi parobrodl na dva vljalra: ,
Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania.
Druge nove pnrnlke, bodo vozili 19 milj na uro .grad I Jo.—Parni ki odpluje-Jo Iz New Yorka ob sredah ob 1 popoldan ln Iz Tista ob sobotlh ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vrt par-nlkl imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo In ao moderno ure-fenl.—Hrana je domaČa.—Mornarji in zdravniki govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene ln vos ne Ns:ke obrnite se na nafie zastopnike ali pa na:
PHELPS BMS. i Cl.
6m'I Agt'i, 2 Wislitfll SI., Kn-Yift.
VILJEM J. BOZETT,
prodajalec na debelo vsakovrstne moke in krme za živino. N ilnlžje cene. Seno In »Ume v »alnb.
6605 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Sprejemajo se tudi telefonska naročila.

— Ženske kiklje pri Reimerju 4423 St Clair. Kiklje nove mo-cfe. Po ?4-95, $2.45 in $195.
POZOR ROJAKIf
Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo in najboljše sredstvo za ' rast las, proti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškinp in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem v rokah in nogah se popolnoma odstrani, ravno tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani.
Vprašajte pri ' J. WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
Slovensko Zdravišče
m- V NEW YORKU "W
glavni zdravnik in ravnatelj
Dr. J. E. THOMPSON
Or. THOMPSON je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal« da lahko bolnika ozdravi* j brez da ga osebno pregleda ; nJemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako pram Je bolnik od nJega še tako odaljen. Njegova Izkušenost v zdravljenju vam garantira, da Vas zamore ozdraviti ln ako boleHate naj si bode na kateri koli akutni, kronični, zunajni ali not-rajnl bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni.
PlMi pilita v MtorlMfco« Kriku ter Ih nwlafl|«|t« edino le na elede«! natlov i
"SLOVENSKO ZDRAVIŠČE"
Dr J. E. THOMPSON
342 West 27th St.	New York, tf. Y.
Uradne ure ao: Ob delavnikih od I do 4 ore popol. V nrd*l|nnd n-'* S «f* j
Satkovic Brata,
w stavbena«« kontraktorja
Delata vse načrte; kdor naroči delo dobi nalčrte zastonj. Rojaki, oddajte stavbenska dela in poprave pri poslopjih domačinom ne pa tujcem! Se pripoorčata Satkovič Brata, 1192 Norwood Rd.
mmmmmmmmiimmiimmm
Lizoknr iu Janez Stare, vsi iz Predoselj, so prišli k hiši Ant. Ribnikarja, kjer so inleli svatbo. Tja so prišli tudi trije farn-tie iz bližnje vasi 'Orehovje in sicer l;rciice in Janez Kern ter France Lulkanc. Kmalu se je vnel tned Predoseljčani in Ore-hoveljčani hud pretep. Predoseljčani so z raznim orodjem udrihali po tujih fantih, zlasti po Francetu Kernu. ki je bil poškodovan na glavi, zadobil je pa tudi v hrbet smrtonevarno vbodlino. katera je prodrla v prsno votlino. Pa tudi njegovega tovariša sta bila tepena. vendar pri tem niso bile poškodbe nevarne. Obdolženci se zagovarjajo tako, kakor da bi po sedemletnem vdovs bili le branili, kar pa priče dar prišla
Nov slovanski dnevnik v nemškem jeziku. Dne 23. okt.
je izšel na Dunaju nov slovan-ki dnevnik in sicer v nemškem ieziku. Naslov "Slawicshes ragfclatt". Ustanovilo ga je ne-eai slovanskih rodoljubov in rodoljubkin. List bo nestran-carski. ampak bo samo gojil in varoval slovanske koristi.
Nova doba tudi na Kranjskem. Črnogledi nezadovoljneži rde v enotner, da na Kranjskem ni napredka in da zaostn-amo daleč za drugimi deželami. To morda velja v kulturnem in v gospodarskem oziru, a v različnih drugih ozirih to nikakor ne velja. Tako so n, p so pri nas že ljudje, ki imajo uprav amerikanske nazore o ločljivosti zakona, kar dela za naše duše in naše denarnice jako skrbnemu škofu mnogo preglavic. Kako daleč so gotovi ljudje že prišli v tem oziru, priča slučaj, ki se je primeril v nekem iako znanem trgu na Kranjskem. V bližini tega trga živi vdova, ki ima sicer že pet križev na hrbtu, ki je pa
Ker ni mogel vstati. V- Gost ičevo gostilno v Gor. Logatcu so prišli Gregor Jankovič, delavec v Ivalcih in njegova tovariša Janez Černe in Jernej Gregurka. Ker so bili vsi vinjeni, niso dobili pijače. Jankovič je začel tovariša pehati, •11 ker Gregurka ni mogel vsta* ti. izruVal je iz bližnje ograje kol in začel z njim udrihati po Gregurki, vzlic temu, da ga je Gregurka milo prosil, naj ga pusti. Poškodoval ga je na glavi in mu zlomil desno ulno. Jankovič se zagovarja, da je bil takrat do nezavesti pijan, čemur pa priče ugovarjajo. Obsojen je bil na tri mesece ječe.
Umrl je v Zatičivi gostilničar Viljem Fritz.
Kolera v Ofcilnici. Okrajno glavarstvo v Kbčevju jo poslalo dne 12. okt. posebno komisijo v Grintovec pri Osilnici, kjer se je primeril kolerasum-ljiv slučaj. Zdravstvena komisija je dognala na eni osebi pravo kolero. Prebivalst^ drži šr dovolj
n		mi				p	1		n		M	v	0
Rojaki ne poslušajte!
Obrekovalcev in lažnivcev iz kterih ne govori druzega nego Črna zavist
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
(lastna hlda)
6104 St Clair Ave. N. L, Cleveland, 0.
stoji danes tako trdno kakor še nikdar popreje. Kdor pošilja
denarje v staro domovino
lahko mirno spi in si je svest, da ti pridejo po posredovanju te tvrdke
v najkrajšem časa domu.
Potniki, kteri kupijo
^ parobrodne listke
so pri tej tvrdki lajMje in ujsolidneje postraani.
To ve več
-i
m
J ,*
.'i ga kmalu prijaznejšega ija, mimo male Moravske »line. Lepe vasice in sela slo-ol) zelenih holmih, skrite večinoma za košatim sadnim dre-jem; dobro obdelane njive se ite s temnimi bukovimi ali sivimi borovimi gozdi in logi dolžini pa, kjer se vije mi potok navzdol proti zahodu j^a obrobljajo zeleni travniki Tuintam se kažejo zidane stene , domačih boljših gospodarjev in iznad višjih hribov, ki varujejo ta dolg, gledajo prijazno bele cerkvice.
V tej dolini v selu Straža jc sjj imel stari Molek lepo posestvo kjer je gospodaril pametno in varčno, kakor se je bil nauči od svojega očeta, in kakor ga je modrila fse vedno vsakdanja izkušnja. Žena, sin Luka in hči Anka — vsi so bili dobri in pošteni ljudje, in nihče ni ve del o Molkovih kaj slabega. Eno seveda so staremu gospodarju — irtiel je že šestdeset let — podtikali, namreč da je sil-svojeglaven in trmast. Menda je bilo res tako. Ako si je Molek kaj v glavo vtepel,je moral > izvršiti, da je bilo še toliko zaprek. Tn če je spoznal enkrat kako misel za pravo, potem ga nisi odvrnil od nje. To mu je povzročilo časih marsikatero sitnost. In o enem takem do-iku bom tu pripovedovval Na reKki ponedeljek je \ Moravčah letni semenj. Tja priženejo vselej iz bližnjih itr Idaljnih krajev, celo od onkraj Save, mnogo živine in tujih.
>sebno laških kupovalcev ni-:dar ne manjka, kupčija je ve-čidel dobra, in ljudje izpečajo tedaj radi kaj. da dobe novce ža dolgi čas do žetve, v katerem ni lahko kaj prodati, in je mnogokrat sila za drobiž in še večja za debel denar.
Na velikoponedeljskem semnju je bilo, ko je tudi star Molek prodal par lepih volov laškemu kupcu in dofbil zanje pol-četrti stotak. Novcev ni bil potreben. zakaj on je bil z vsem >bro založen, in tudi ta denar je bil že večinoma drugim t:a posojilo obljubljen, ker Molek je rad pomagal in ni nobenega odiral; a vesel je bil ta dan vendar, (ta se kupčija tako dobro izvršila, in v svojem veselju je dal potem v krčmi za liter vina, kar je sicer redko-krat storil.
"Dobro si opravil, Molek! Srečo imaš!" so dejali sosedje >ri krčmarjevi mizi.
"Pa takih volov tudi ni bilo na semnju," je zavrnil Mo-«lek ponosno; in jih ni na Mo-Tavškem. — pa jih nil"
Vsi so pritrdili, le eden ne; »a drugem koncu mize je selci mešetar Miška, ki ga Molek nikdar ni hotel pri kupčiji ali prodaji, in ki zato ni bil prav prijazen staremu gospodarju; ta Miška torej je takoj oporekal porogljivo: "Seveda ne' Videč jih ima! Ničesar več i naj ne zaslužim, ako vaših ne odvagajo Vidčevih in še vašo ,telico po vrhu, tisto brezasto!"
To je bilo razžaljenje, da ne kmalu takega, zakaj Molek je >il na svojo živino ponosen, ka-cor na svoj grunt. Zaropotal 'je, da so kozarci zazveneli po mizi.
"Kaj — ti, ti bdš ogvoril? Kljuka ti bosonoga! Spravi se od mize!"
Mešetar je videl da ni nihče dnigih na njegovi strani, in ker ni pil svojega vina. se je umek-nil naglo. A malo je še moral podražiti starega.
"Veste kaj, oče?" je dejal obrnivši se med vrati. "§| meni posodite malo tistega denhr-ja/ ki ste ga danes vzeli; — vzeli kakor za maslo!"
"Vun pojdi, prosim!" je vpil Molek.
"I no, če nočete, pa pustite! Pa Bog daj srečo!"	^
Stari je še nekaj zakričal za
odhajajočim, in v svoji jezi je dal še za en liter vina. A udo-
Domov
klica! v sobo. Sin odrasel, ze šestindvajsetletni fant, se je sicer obrnil ter dejal: "Poj-dem l" a šel vendar ni takoj.
Stari tudi ni čakal, nego v svoji nevolji sam krenil po ka-menitni stezi proti Straži. Pa čim bližje je prihajal svojemu domu, tembolj se mu je iasni-lo lice. Pozabil je nadležnega niešelarja in njegovo zabavljanje. pozabil celo, da sina Luka ni bilo za njim; le dobra kupčija mu je bila v mislih, in naposled je zadovoljno in radostno potipal dvakrat, trikrat v žep v debelem kožuhu, je li še listnica s štirimi stotaki v njem. Čisto lepe nove bankovce je dobil, tako da je bil izprva še gledal, so li pravi ali ne, a bili so dobri.
Hladen dan je bil, in iznad Limbarske gore je že od sinoči sem pihala ostra burja, ki ni kar nič pristajala velikemu tednu. A sedaj se je vreme iz-preobrnilo. Molek sicer ni prav vedel, ga li vino greje, ali pa se je jug oglasil; tako nekako gorko mu jc postajalo, in ko je dospel do domače hiše, si je o-brisal s čela pot.
"Pomladansko se dela, pomladansko!^ je dejal ženi Rezi ki je v vratih čakala ter gledala, od katere strani se vrne stari.
"Popoldne se je prevrglo." je pritrdila vesela. Soseda ji je bila že povedala, kako dobro je Molek prodal vola. Anka je prinesla večerje, in v tem se je vrnil tudi Luka . O kupčiji ni nihče zinil besede, čakali so, tfa prvi izpregovori oče. In ta tudi res mogel molčati, komaj je bil odložil žlico in končal svojo molitev. — hlapec in dekla sta bila odšla, — segel v kožuh, ki je v njem tičal še vedno navzlic gorki sobi — ter privlekel listnico na dan. Anka je pospravljala po mizi, Luka pa je užigal pipo, sedeč1 na klopi pti ječi. "Glej stara, to so naši volil" je zinil Molek bahato in razgrnil štiri stotake I m) mizi
"Spravi, spravi, kaj boš kazal in se bahal," je dejala mati dobrovoljno.
"Saj boni* Misliš, da jih bom «kozi okno vrgel? Pa naši voli so le — voli, da jih ni. — pa jih ni!"
Vtem je bil Molek slekel kožuh, nesel ga v kamro v skrinjo, potem pa pobral stotake. jih vtaknil lepo v listnico in isto porinil tudi v kožuh. Vrnivši «e s ključem od skrinje, je še dejal malomarno: "E kaj.dol-ne bodo pri hiši! Goropeč-niku bom dal pol, Ravtarju pa pol, pa bo po njih! Vsak dan prosita!"
"I, pa izgubljeno ni!" je menil Luka
"Izgubljeno ni! Pa čakati bo treba, čakati I" je mrmral stari.
"Pa obresti! Saj jih plačujeta!"
Očetu se ni zdelo več vredno odgovarjati.
Stopil je pred vrata in pogledal na desno in levo po nebu. "Kar orali bomo jutri!" je~de-jal vrnivsi se; "gorko postaja in za jate vi ii6 bo prava!"
II.
S tem je bil tudi ves pogovor končan, iu odšli so k počitku.
Pomlad je prišla v deželo. Posolnčnih (bregovih so lezle rumene trobentice'iz tal, in ob gozdnem robu se je jel raz-cvitati beli golovec. Povsodi pO polju so orali, vlačili in sejali oratarji so že goloroki hodili za drevesom; tako gorak in lep je bil veliki teden.
Tudi pri Molkovih je bilo dela dovolj in ker je bjlo vreme tako toplo, celo stari gospodar ni več pogledal svojega kožuha, nego po dnevi go-orok, kakor drugi, zvečer pa v domačo suknjo opravljen, je zapovedal in veljeval po njivah in po hlevu.
(Nadaljevanje.)
Jla
II I, L
NSTI TUTE
RESNICA JC TO, KAR DOKAŽE IN PRIPOROČA!!
SamohvalauJbmuogUunje, ker prlstumj*mnogobrotaihuspehov, nhfalnlh In priporočilnih ptom rojakov ram juno keie pot po katerej imate iti ln kam »e ▼ boJasnl obrniti, kjer Vem bode poltena, gotova ln hitim
J
leeoLUNS
Uatanorltelj.
Zdravnik* ee najbolje apoen* po njegarrem delo van iu.
Od Dr. B.O. OOLUlfft-A aplaen* knjig*.
ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE.
e bila pri poena ta od vseh Os talili EorafnikOT kod naj bolj ia in n»Jraaiirne-ja do sedaj izdanih ln ■pisanih adravnilkih knjig. Basloli ram kako al earavje ohraniti in kako se r alnfiaja boleanl ozdraviti.
naj bi knjigo o dobi
Vsaki Sloveneo Imel jedno tako kn; v svoji hiši katero povsem zastonj. Polije se samo 10 oentov v srna-kali za poStnlno ln kn ji* go dobi bresplaAno.
Berite nekoliko vrstic, lavnega pripoenanja ln priporočila. Dragi ml adravnik I Naananiam Vam a naj ve« jim veseljem, da m arino aabraljnjem aa tako hitro pomofi. V slnftajn da me le ka
Vam srfino aabraljnjem aa lako hitro pomoA. Vas obrnil, ker aem prepriftan, da VI aa bolnike rojakom najtopleje priporočam. Sprejmite moj h
po Valih adravfflh popolnoma oadravtt. Badl tega se
* i zaupanjem na tega Vae vsem
da me le ksdaj kaka bolezen cMMe, se bodem j ■ zaupanjem na
skrbite ln se potrudite vmkega botro vadnvitL " pozdrav
Takih zahvalnih in Ker slavni in ■vetovni i
ANTON FINE, Box 196, Bt. Mam. Pa.
' 1 dan. In zakaj?
isdrav,
_____ja pripomorejo. Zato 111
& polju dndodelnega edrevHenj*. Tn ss ne n61 nad mnof Tudi istim bolnikom, kateri ao podražili le mnogo drugih namesto sboljiali ie bolj poslablalj ter na vsa adanje nad njimi ob ~ znati je ananje. I/.vežbani zdravniki od The Oollii
" ter takoj pravilno, a najboljšimi zdravili zdravijo, tako da vaaoemu pomagajo, kdor jim zaupa ter i ad teg* se ne ozirajte n* prazne ln vabljube obljube raanovntnih zdravnikov, kateri ee ŠUjeio med id Vami o Al ti in praktioirati, od katerih le niste nikdar ni« sliiall In katerih soanost Je jako kratka, rate pričakovati nič dobrega ter se pazite predno ee na taka aanjke ujamete. _ starej ali no ve j, bolezni, kroaični, moikej ali lenakej, naravni ali tajni, alabl krvi, nepravllnej prebavi, le-lodčnej boleanl, glavobolu, preblajenju, hripavosti, reumadsmu, naduhi ali jetikL Ali bolezni pllnfi, Jeter, sna, glavi, nosu, vratu, prsih, trebuhu, krilcih, hrbtu, ledicah, mehurju, napihnjenostl trebuha, ušesih očeh, v ustih, belem toku, nerednem čilčenju, notranji ali vnanjl kotni boleanl L t.d. vprašajte aa svet zdravnike od The OoUlris N. T. Medical Institute kateri Vam bodejo drago volje in bresplačno najbolje avetovali.
Ako stanujete v blillinl pridite osebno, ako ste oddaljeni, opišite boleaen prav natanko ter naslovile pisma na nlwrnsga ravnatelja, Dr. E. E. Hyndman M. D. of
The Collins New York Medical Institute
140 W. 341li Street - New York, N. Y.
Uradne ore m osebne oblake so: Vmki dan od lOdo 6 popoldan. Ob nedeljah In praanUdh od lOdo 1 popoldan,
vsaki torej in pelsk avečer od V do 8 ure svečer.
dobe zdravniki the Collins N. T. Medioal Institute naetotine vsaki N. T. Medioal Institute ne uporabljajo samo najvišjo ananost in skušnje ampak
bolniku v najkrajšem čaau ln najmanjšimi stroški
Eur so na prave j
Zato jih adrulenl u
, imen
nasvetu.
delujejo s dobrim sroem in sočutjem, ter store svoje najbolile, da vaakemu bolniku ▼ najkrajšem čaau ln najmanjšimi atroški
j ur-t,nj<iki i)	m Hm 1
uči nad m nnogo dra »nad njim
i od The Oollina'N. t. Medioal Institute'spoanajo vsako boleaen dobro, jo
Rajo, kdor:'
I slavno je in
bolniki,
neveščih in nelakulenih adravnikor, kateri so n. obupali nail adravnikl hitro, gotovo In v kratkem pomagajo.

cilj dosežejo. Vsledtega a se hočejo Se le nad Vami učiti ln prakfcioimti zdravnikov ne morete pričakovati nič dobre Ako trpite na starej ali nove j, boleanl,
ter redno svoj ■ izkušene, Od takih
m
m -.5
Mali oglasi.
POZOR.
Na prodaj lepa, olxtelana farma, ki obsega 95 akrov; farma se nahaja 22 milj od mesta in le^i ob progi Burton električne železnice, Vprašajte pri Mr. SclniMer, 5802 St. Clair ave.	(95)
ZADNJI OPOMIN!
Velika prilika.
Hifta na prodaj z 8 sobami, moderno narejena iz trdega lesa. kopališč«, peči in druge ugodnosti. Cena $2600, Polovico naprej, ostanek pozneje Vprašajte na 1444 E 65 •St.	(86)
V najem se °dda dobro znana trgovina, ki je pripravna za vsako obrt;sedaj je tam grocerijska trgovina. Ot>Č£ znan prostor- Vprašajte pri Mrs. Skebe, 5 Points. Coliinvvood, O. ali pri Frani: Turk. 1361 E. 55th St. Cleveland. Oo.	(qo)
Proda se za ceno $2700. $1400 je treba plačati naprej, banka da posojilo $1300. Več se po-izve pni lastniku na 1.361 E. 55th Si.	(90)
Vesela novica.
Vesela novica za tiste ki bolehajo na katarju, v nosu. grlu ali pljitčah, za kar je vselej posledica jetika. To se sedaj lahko ozdravi. Koliko vas čitateljev ve. da v Avstraliji, južni Kaliforniji, v Texas in Colorado raste posebna vrsta dreves eukaliptus zvan, ali pa smreke. Tam kjer rastejo ta drevesa ni katarja ali pljučnih boleztnij. Cvetje od teh dreves napolni zrak. ki v se vdihan napolni pljuča in uniči vse bolezni.
Toda sedaj ni treba nobenemu. ki boleha na katarju ali pljučah,. da bi šel v omenjene kraje, si napravljal velike stroške, kajti najnovejše in nabo-Ijše zdravilstvo je iznašlo aparat, tz katerega se oljni zrak vdiha v se, ki vam ne le bolezen olajša pač pa tudi popolnoma ozdravi. Tak aparat je sedaj v Clevelandu. in vsakemu Slovencu je ena zdravniška preiskava in en poskus na tem aparatu zastonj. Oglasite se v uradu zdravnika, bivšega koroirerja.
Dr. E. L. Siegelstein, 308 Permanent Bldg. na Euclid ave.
Ker sem svoje cenjene dolžnike že enkrat opomnil po ča- t	, ,	. , , sopisih, da se oglasijo in pla-1 kuP,tl dobro zemljo po n.zki
čajo svoj dolg. pa se nihče ne.c<?m' ker sc ,a,lkI°. P.L** ™a,f zmeni, zato sedaj naznanjam,, ^ota,na	(,aJe The C,ark
da je to moj zadnji opomin, Manchester Co.
ker če še to nič ne izda, objavim vse te ljudi z imenom v časopis, ker takrat ko sem da-
t
velike lote
mera 40x150 prodajamo.'Cena ial, sem bil dober..sedaj pa ga različna od $80 naprej. Ta
hočem nazaj imeti, sem pa hu- j zemlja je v
dofben. Vsak hoče imeti svoje,!	lu)()Vt Vlllttff?
jaz pa tudi.	I
Math Hrastar, 5920 St. Clair j bližnja vas mesta. Zato vsak ave. Cleveland, O.	(87) lahko prostor sam ogleda, če
želi kaj kupiti; tukaj ne more zgubiti svojega denarja, ker je
Šivalni stroji.
ze cez
en tisoč ljudij
Šivalni stroji (mašine za šivanje) noye in že rabljene kupite po najnižji ceni v trgovini	.....
L šivalnimi slroji na 60,4 St. Clair ave. kje> dobite tudi slo
vensko prodajalko,' ki vam vse potrebno razloži.	(89)
POZORf
Naprodaj candy store, z jako dofbro trgovino. Jako pripravno za Slovenca ali Hrvata, ker prodajalna stoji ravno nasproti cerkve in šole. Proda se pc. nizki ceni radi odhoda iz Ceveanda. Katerega rojakov vesei, naj se zglasi v soboto aH nedelio na 1,374 E. 40tl1
' ------ . .. (89)
pripravljeno za svoje domačije. Tudi do
Naznanilo in priporočilo.
S tem naznanjam vsem rojakom, da sem kupil saloon od Frank Weichicha, ki se nahaja na 4831 St. Clair ave. vogal St. Clair ave in E. 49th St. Vsem rojakom se priporočam za najboljšo postrežfbo. Priporočam tudi svojo malo dvorai-no, katera je zastonj za razne ženitovanjske veselice in druge manjše slavnosti. Sprejemajo se tudi slovenski fantje n»a board. Jakob Lončar, p. d. Žit-kotov iz Cerknice, 4831 St. Cair ave	(88).
Naprodaj skoro novo pohištvo
za tri sobe. Rabljeno samo
300 Slovencev
je kupilo zemljo in vsak je po steno postrežen. *Se vsak lahko prepriča in pride pogledati vsako soboto popoldne in celi dan v nedeljo, ko je tam gospodar.
The Clark Manchester Co. 13 ?7—28 Williamson F.ldg. Euclid ave. za podrobnosti pa lahko vprašate John Kovačič, 1059 E. 62 St. ali John Gorifiek, >265 F, 54th St.
Naprodaj n^va hiša v sloven ski naselbini z 11 sobami, prinese $27 renta na mesec. Pr<Ma se za $2700. Več se poizve pri lastniku na t361 E. 55th St.	(87)
Napr°dai 75 barelnov vina po
$18.00 barel. Čisto zelo dobro staro vino. Prodaja L. Recher. R. F. D. No. 1 Euclid, Ohio.	(88)
SVARILO.
Rojaki, varujte se nekega mladega postopača, katerega ime je Mlakar. Doma je nekje iz litijskega okraja. Na Eveleth
tri mesece" Se proda jako po"- Minn- ie Pri*el l8' iuliia- Poceni. Vprašajte po šesti uri vil je, da se je prej nekje po zvečer nai 106 E. 63rd. St. rennsilvamji in po Uevelandu
(g£)J klatil. K meni je prišel brez obleke in denarja, ker se mi je smilil, sem ga vzel na hrano.
>volji! se ni vec, dasiravno mu bila vino in togota zle-malo v lase. Odpravil se je
i domu. Odhajajoč e nehote ozrl v
—Poceni kovtri pri Reimerju, 3423 St. Clair ave. blizu železniškega križišča. Posebno joč dober kovter raznih oblik po
SOH $2.00 *
Slovenska večerna šola.
$5.00 ZA TRI MESECE.
Lepopisie, slovnica, in učenje na pamet navadnih pogovorov iz "Ahns Interprete". — Novi učenci se vedno sprejemajo.— Pouk v torek in petek zve'čer ob 7.30 v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. (89)	< Vodja.
koncu hiše in mtfoi
—Pri Reimerju, 3423 St. ir dobite tefke, volipne
Naprodaj jako dobro ohranjeno pohištvo, še jako malo rabljeno. Proda se po jako niz/ki ceni. Vprašajte na 1026 E. 68th St.	(89)
Sreča vas išče!
Naprodaj farma, obsežujoča 30 akrov dobre zemlje, posejana s trtami, ki dajejo najmanj 30 ton grozdja vsako leto. Pridela se tudi veliko breskev. Proda se za $18.000 s hišo in z vsemi pripravami vred. Plača se takoj 8000, a ostanek, kadar se hoče in kadar se more. ker je vseeno, kadar plača, farma je blizu slovenske cerkve v Euclid, O. in prav pripravna za Slovenca ali Hrvata. Nadalje prodajam lote vsake vrste od $70 naprej.
slovenske
Toda ker mii je delo smrdelo in ječmenov.ec dišal, je 22. okt, neznano kam zginil, in takrarfj je zmanjkalo Jos Škerjancu, zastopniku Clev. Amerike, verižica za $7.00, pisalno pero $3. novi čevlji $3.00 in v gotovem denarju $26.44. istem času je zmanjkalo Frank Škerjancu $55.31, Karolu Ferollu ura za $10.00, Jos. Škerjancu ml. $46. in na hrani je odnesel $21.95. Postave je bolj majhne, obraza zagorelega, oči ima rujave, brke ima bolj majhne in rujave, ter bolj lahko govori. Kdor rojakov ve. kje se sedaj nahaja, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. Charles Gerchman, Box 438 Eveleth. Minn.	(88
Slovenski kro
I
......... ""■■» ■ - --■--"---Tr. ■TttTimimiiHNi
E. A. 8CHELLENTRA0ER,
LEKARNAR. 3JČI St Ctafr A v«. N. E. Govorimo sloventko.
Preženit© kaAelf
z Schellentragerjevim prsnim balzamom. Hitro kašelj, prehlad ali pa denar vrnemo. 35 in 50c stel ww»mm>MiiMWHnwnmnnMni
mmmm
ZA TUJE OGLASE NI ODGOVORNO NE URE!
NE UPRAVNIfiTVOf
==
STRIPPED
^OKIH*
PLOmiARO eOHt*MY.
■ j t me/ e/rt.Mj
STRIPPED SMOKI TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cii

Njegov vonj je prijeti
Lorillardov je čist in mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prva vrsta rezanega tobaka, ki se prodaja v Ameriki in se lahko povsod od vsakega
prodajalca kupi. ' Cigaretni papir prost z vsakim
< m
zavojem
Varujte se ponarejanj!
Pravi Lorillard ima ta riuleči, diamantni utis
THE AMERICAN TOBACCO CO.


Najnovejše
CIGARE
se Imenujejo
"Slovenski Sokol"
Te cigare so štirih vrst in kakovosti, katere vse jo to lastnost, da so boljše kot vsake druge cigare, slovenski gostilničarji po Ameriki, zlasti pa v landu bi morali imeti te smodtke. Izdelujejo in _ dajajo se na korist podpornega društva "Sokol".
t it ii i! ii i! t ii i

Edini prodajalec za te cigare je
Jos. H. Miller,
917 Woodland Ave. Cleveland, 0.
Pošiljajo se tudi izven mesta. Pišite na prodaji cene. Nadalje prijoročam Slovencem največjo boljšo zalogo žganja na drobno in debelo. Bi letna delavnost med Slovenci Je znana in vsi prodajam le dobro blago po dobrih za žganje se sprejemajo
M
m
m
Rarol may; m "fliertfco" priredil L 3. f, DRUGA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
»rokleta bodi tvoja brada! mi daš konje nazaj?"
'Torej je prišla tvoja zadnja a!" reče in dvigne puško.
nice. Toda čakali smo tri dni j, pričakali ničesa. Šele četrti dan pride jadrnica v luko. Od pomorščakov zvem, da je ladija na morju toliko časa križarila,
Kakor hitro se tvoja puška' dokler niso srečali velik parnik, e tvojega lica, ti bo se- na katerega sta se oba tujca moja kroglja v glavi," mu nkrcaln. Povedati pa nihče ni ičem. Kar se tiče tvojih mogel, kako se je parnik ime« ij. jih mi neobhodno potre- nova! in kam je bil namenjen.
o. Radi tvoje izdaje smo Kaj stno hoteli? Porabiti naše dogodke in naprosil <
itipeljnti na sled lih Meltonov, ki sta stremilla <ako prideta v posest celih tni-jjonov. Clia lopova sta v Afri-i umorila mladega Hunterja, .inkar ^ta zbežala v Ameriko, !a s pomočjo enakosti katero je imel mladi Melton z Hunter, jem in s pomočjo ukradenih papinev dobita milijonsko (ted-šeino po starem Hunterju.. Takoj ko smo prišli v Southampton, sem brzojavil odvetniku Fred Murphvu v New Orleans. Ker brzojavke nisem dobil nazaj, sem mislil, da je bila gotovo odana v prave roke. Takoj ko sem odposlal brzojavko, sem mu pisal tudi dolgo pismo, v katerem sem mu popisal v*
Xe\v
jodnja la< isti. S to ladijo
jcgubili dvajset ur, radičesar amo sedaj hiteti, da po pra-zamujeno. Cuj, ti pame-šejk! Poveljniku telesne a že sem že včeraj pisal, da Into zjutraj prosti. Povelj-HHbride sem in bo sam vodil operacije, ko bodete plače-;li vi krvno ceno. Toda jaz pn biti milostljiv s teboj: tri kamele, na katerih smo i k tebi. so last poveljnika iie straže; ti jih torej ni-nam, temveč poveljniku vzel. ijomeček za kamele, mu jemo te tfi kobile." po tem govoru blisko-ri in izstreli. Ob pra-času se še umeknem, da zleti mimo mene. Tuli očem streljati. Toda inetou že dirja proti šejku, leti 7. vso silo s konjem jkovega. podere oba na utrga j>oleg šejka jahajo-vojniku puško, jo preko-njegovo glavo, nakar k nam.
, extra fino!" kriči E-"Totla sedaj naprej, da
te golazni." opominu tudi sledimo, se zmenili za kričanje Jahamo ves dan na-da bi se zmenili za Ice. Tudi sledove onih 10 mi preganjali, ni-li Saj pa tudi ni a, ker so bili v taki d nami, da jih nika-moglt dohiteti. Na-ipanje je bilo, da v ne dobijo ladije ter ti na nas. ečeru pridemo do rov j a, kjer dobimo I in vode za konje, nismo imeli nobene hra nas, in v okolici ni bilo ;ga čiloveškega bitja srno ali la-čiii podati k počit
prvo priliko in odpljuti proti Kvropi, kamor sta se oba lopova gotovo peljala, da prideta prej v Ameriko, /vedel sem, da odide jutri parnik v Mar-«clje. Tako sklenemo, da se peljemo tja.
Popoldne sem sedel sam v svoji sobi hotela, ker tovariša sta odšla, da nakupita nekaj potrebnih stvarij. Ko tako sedim zamišljeni, naenkrat nekdo močno potrka na vrata in v sobo plane — kirge-bej. Sedaj pa pripovedovanja ni bilo konca ne kraja. Kirge-bej je na moje pismo takoj odšel v vadi k Uled AjunO.ni, kjer je s,svojimi vojaki dosegel, da se je plačal^ krvna cena, nakar je hitel v Tunis, ker je bil pre-nričan. da me ta nidofci.
Ker srno hoteli druzega jutra že naprej, je bilo treba
vptnika, da preskrbi vse potrebno, da prideta oba Meltona v vapor, takoj ko se pokažeta New Orleans
Nekako tri tedne pozneje sem dobil odgovor. Zahvalil se j<i za moje sporočilo in nazna nil, da je imel že ugodne po slediee. Kot prijatelj Small Hunterja se ie ttfkoi zavzel, (hi bi zvedel kakšna usoda ga je zadela, da ga je sodišče posta vilo za oskrbnika vsega milijonskega premoženja. Oblastem j" naznanil o mojem br-zojavr, in o mojem pismu. Kratek čas pozik-je je res priše napačni Hunter s svojim očetom in hotel dvigniti dedščino. Oblasti so prijele starega in mladega Meltona. Mladi Melton je bil pravemu Hunterju tako zelo podoben, <ta bi gotovo dobil dedščino izplačano, da
odpeljemo, Howgh!"
Kadar je VVinnetou spregovoril to besedo, je bilo to znamenje. da je vsak ugovor zaman. Moral sem se torej ukloniti njegovi volji.
Štiri dnij pozneje se podamo na liulijo; Winnetou je na la-diji prej okreval, kot bi se to zgodilo na suhem. Ko dospemo v Xevv Orleans je bil tako krepak in močan, kot bi nikdar ne imel bolezni.
Seveda ni ni treba omenjati* da je z nami tudi Emmery potoval. Ko smo se nastarili v hotelu, sem šel najprvo iskat
I odvetnika. Kmalu dobim nje-l^fovo stanovanje Slugi v predsobi dam jivojo karto, in mu rečem, da naj pokaže gospo darju, nakar me slednji takoj
ta-
m*
spolniti še vse uradne dolžno- fiisem jaz to preprečil s svojim sti glede legitimacije in glede pismom. Tudi je preiskava do-umore Small Hunterja. In ker gnala, da je imel pravi Hunter se je Kirge-bej posebno potru- dvanajst prstov na nogah, do-dil. nas je paša sprejel v avdi- čim jih je imel napačni samo ienco, sam podpisal potrebne deset.
listine, kakor tudi konzul Zje- Tako mi je pisal odvetnik, dinjenih držav. Enkrat v jx)- /ajedno me je naprosil, naj mu sesti teli listin, mora veljati pošljem vse dokumente, ki pri-oba Meltona življenje," če pri- eajo o krivdi obeh Meltonov, deta nam v roke.	da se slednjim lahko dokaže
Drugega jutra se vkrcamo sleparija. Jaz sem mu pritrjena ,parnik. Kirge-bej je šel z val. vendar mi je pravil neki menoj celo na krov, da se pre- notranji glas, da naj nikar pred priča, če je vse v redu. Potem časom ne izročim teh doku-se pa poslovimo in ladija nas mentov. V pomorskem mestu, odnese naprej za pobeglimi kakor je Southampton se dObi-
;ga jutra naletimo pri lah na prijazne Arabce, gostoljubno sprejmejo )j srebrnjkov dobimo dovolj, da shajamo do lmeta.
<lyva dnij ježe in proti druzega dne smo bili mestu. Moj prvi korak do stanovanja poveljnika Od njega zvem, seveda primernem bakšišti, da štiri dnij nazaj ni odšla iu ladija iz luke, razven t brzojadrnice.
»va je ta brzojadrniea ?" ist Muze Babuama iz Tti-
JAli je imela jadrnica samo iror ali tudi potnike?"
potnika sta se ukr-
"Kdo sta bila?" "Stotnik paše iz Tunisa, ki je bil namenjen v Tunis in neki mož iz Amerike." "Kdaj je jadrnica odplula?" "Danes zjutraj. Potnika sta hitro prodala svoje 'kamele, nakar sta se takoj podala na krov, ker sta prišla baš zadnji trenutek pred odhodom,"
'Koliko časa traja, da pri-:de ladija v Tunis?"
"Gotovo tri dnij." | S teni odgovorom sem bil za-voljnc. ker no konjih pridemo v dveh dneh v Tunis. To leltona v Tunisu šla na suho.
na vsak način pa lahko rnleta na krov kakega večjega pa mika. Tega mnenja je bil tudi Km-m na v Hamatnetu ni-nismo hoteli prenočiti, ibno ker pride tja lahko tujin nam napravi sitno-odločiino. da jahamo neko-v notranjost dežele in preprostem.
jutra se napotimo »poldnevu d runs, kjer
Šcik
lopovi--—
KOnec druge knjige. TRETJA K N JI G A. Prvo poglavje.
7.OPI-T NA ZAP \ DlT. Od zgorej omenjneih dogodkov so pretekli štirje meseci. Dvanajst' tednov se je, bori Winnetou z življenjem in snu t-jo I
Njegova sicer tako krepka narava, je precej trpela /a ča- Celo nekaj sa bivanja v Afriki, kjer je skrivanji." oopoiuoma drugo vreme kot v Ameriki. Ko smo dospeli \ Marseille, smo se lahko hitro prepeljali v Southampton. Komaj je pa Indija odphrJa iz pristanišča. se je moral W in ne ton vleči na posteljo. Sprva 81110 mislili, da je slabost, ki ga je napadla, navadna morska bolezen; ko pa slabost ni hotela prejenjati, smo vprašali ladijskega zdravnika, ki je izjavil, da trpi Winnetou na vnetju jeter. Ko smo prišli v South-amton, je bil Winnetou tako slab, da smo ga morali nest i iz ladije Naprej torej nikakor nisnio mogli potovati Kumie-rv, ki je bil v mestu znan. je najel eno najboljših vil. kamor smo prenesli našega bolnika." objedfieui najeli dva najboljša zdravnika.
On, ki je sturti stokrat gledal v oči, se je nloral tukaj boriti s smrtno' ^boleznijo. Zdaj smo mislili da.naenkrat umre. zdaj mu je postalo nekoliko bolje. Mislili nismo ua ničesar druzega kot na oskrbo ^našega najdražjega prijatelja. Z Km-mervem sva sedela noč in dan poleg njegove postelje. Toda šele trinajsti teden bolezni so nam zdnrvniki povedali, da je najhujše minulo, iu da potrebuje bolnik samo odpočitka in miru
io vsakovrstni Česopisi. Na razpolago se.m imel tudi nekaj časopisov iz New Orleansa. ki pri te stvari niti z besedico niso omenili. To se mi ie zdelo precej čudno.
"Najbrž oblasti skrivajo stvar," reče Emmery.
"Zakaj5" ga vprašam.
"H m »Kaj vem!"
"Meni pa to čudno zdi.
sumičim pri tej
k sebi pokliče« Ko pride sluga iz sobe ven, me ne pokliče k odvetniku, pač mi nemo pokaže na stol.
"Ali je videl Mr Murphy mojo karto vprašam.
"Ves."
"lil kaj je rekel?"
"Nothirg."
"Nič? Saj me vendar pozna."
"Weill" in sluga prisiljeno zgane rameni
"|a:< imam opraviti z jak
"Torej nečeš poslati dokumentov v Ameriko?"
"Ne. "Odvetniku hočem pii sati d.a so dokumenti preveli ke važnosti, da bi jih mogel izročili pošti "
Pisal sem torej odvetniku iti po preteku treh tednov zopet dobil pismo, v katerem Fred Murphv sicer popolnoma priznava previdnost, vendar me prosi, da mu dokumente vendar pošljem po kakem zaupnem možu. Tudi tega niseni hotel storiti, posebno, ker časopisi iz New Orleansa o celi stvari še niso ničesar omenili. Ker ni->em jaz ničesar odgovoril, je tudi odvetnik molčal.
Pisal sem pa drugo pismo na Mrs. Werner, soprogo milijonarja in Kratica PtiČarja, Pisal sem jim vse, kaj se je zgodilo, in jim zatrdil, da pri-deio prav gotovo v posest zapuščenih milijonov. Odgovora nisem dobil nobenega. Do San Francisca je bilo seveda dalj kot do New Orleansa. in ljudje so lahko medtem časom svoje stanovanje spremenili.
Ko je Winnetou toliko okreval. da se jc lahko na prostem ^ppehaj.aK sem mu predlagal naj ostaije še nekaj časa v mestu. jaz grem pa medtem osebno v New Orleans. Winmetou me pogleda z začudenimi očmi
•Opočitek in mir! Apač se je in vpraša: -mejni, ko je slišal besede, da "Ali moj brat resno govori? ■ii ie shujšal do okostja.	, Ali je moj brat pozabil*da Old
•"Odpočitek?" vpraša. "Jaz ni-.Shaterhand in Winnetou spa-
______' 1 .	•	• Ml
mam časa. Mir? Ali se more VVinnetou odpočiti v tej deželi5 Dajte mu njegovo prerijo, njegove pragozde, potem dobi kmalu svoje moči nazaj. Mi
data skupaj?"
"Tu ie potrebna
ugeina.
nujno stvarjo Pojdite še en krat notri in recite, naj im takoj pokliče k sebi!"
"Well!" Sluga se obrne in zopet zgine za vratmi svojega gospoda rja. Ko pride nazaj, me niti ne pogleda, pač pa stopi k oknu in opazuje mimo idoče ljudi
"No. kaj je rekel Mr. Murphy?" vprašam, ko stopim k oknu. "Nothing."
"Zopet nič? Nemogoče! Ali ste mu res povedali, kar sem vam naročil?"
Tu se obrne sluga proti meni in se zadere nad menoj:
"Ne klepetajte preveč Sir! Mr. ' Murphy je vašo vizitko dvakrat pogledal in ničesar ni rekel; to se pravi, da morate čaka ti kot vsaJkdo drugi, dokler ne pride vrsta na vas. Vse. dite se torej in pustite me v miru."
No, kai je pa to! Surovost sluge me ni ženirala; toda kaj naj si mislim o Mr. Murphyu, ki je dvakrat bral mojo karto, na me ni hotel pozvati v svojo pisarno. \To, razjasnilo mora priti.
Bil sem poslednji med dvajsetimi ljudmi ki so čakali odvetnika. Mine ena ura, dve uri in tudi tretja ura se bliža koncu leo je prišla vrsta na mene. Od vetnik ie bil mlad. kakih 30 let star mož, zvprašujočimi očmi
"Mr. Murphy?" vprašam in se lahno priklouem.
"Da," odvrne. "Želite-"
"Moja ztlja vam je znana Jaz orihajaiii iz Southaptona."
''Southampton?" reče maja je >. glavo. 41 Ne morem se spominjati, da bi kdaj imel Kaj opravka s kakim človek mi .iz Southamptpna."
"Tudi potem ne če ..ste po gledali mojp karto?"
"Tudi potem ne."
"Čudno. Prosim da pomislite nekoliko. Rn li bolezni VV »mie-toua niseiiH mogei prej priti k vam."
"Winnetou? Najbrž mislite slavnega glavarja Apačcv?"
"Gotovo."
"N'o, ta jaha gotovo s svojim Old Shaterhandom kje po preriji ali po skalnatem gorovju okoli. Kako ste mogli v South-aniptouu zvedeti, da je Winnetou zbolel ?"
"Winnetou je zbolel v imenovanem rty?stu na smrt; jaz sem Old Shaterhand, ki ga je oskrbe val tekom njegove bolezni. Prišel sem k vam, da. vam osebno izročim dokumente, katere bi msral po vaši želji že prej poslati v Ameriko."
Odvetnik skoči s svojega stola. kjer je sedel, me nekaj časa začudeno pogleduje, nakar vzklikne:
""Old Shaterhand? Torej se mi jc s|)oInila moja velika "želja.1 Kolikokrat sem slišal od vas, o Winnetou, Old Fire-
Stvar se»silno mudi, ti pa še hatulu iti mnogimi drugimi, ki nisi popolnoma okreval." |so vas sj>remljali po zapadu "Winnetou bo prej okreval Dobrodošli, srčno dobrodošli!
moramo naprej. Moji bratje na veliki vodi kot v tej veliki, Srčno sem želel, da pridete en-
vedo. kako nas sveta dolžnost hiši. On potuje s
kliče naprej." Razume se. da nismo zamu-
se odpelješ?" "Se ne vem."
jadr- »lili ničesar, kar bi nas moglo "Moj brat naj
i'w".v ■ :..i	-V.; i
teboj. Kdaj krat k ni eni in sedaj ste tukaj.
Res sem želel, da pridet.e en-'krat k
ko."
"Zakaj?"
"Ker me niste spustili v svo jo s^bo; čakati sem moral sko ro tri ure "
"Mi je zelo žal. jako žal. Sir Poznani pač ime Old Slutted hand, toda vašega pravega mena niseni poznal."
"Pa se motite/ker sem van dvakrat pisal in sem podpi a svoje pravo ime, in ste mi dva krat odgovorili "
"Se ne moreni spomniti Ni sem še nikdar pisal v South anipton. V kakšni zadev: ste pa pisali na mene?"
"Glede zapuščine Hunterja.'
"Small Hunterja? Ah, zapu ščina' Nekaj milijonov! Bi sem upravnik te zapuščine. Do bre posle sem naredil z njo 2del bi. da bi iupraviteljstvo nad to zapuščino še dalj časa trajalo."
"Kaj? Pa saj vendar ne mislite reči, da je stvar že uravnana ?"
"Kaj pa sicer? Pravi dedič se je že zglasil."
"I11 je dobil dedščino?"
"Do zadnjega centa izplačano3"
"Najbrž družina Ptičar v/. San Krancisca ?
"Ptičar? Sf; nisem imel nikdar z njim opraviti.'
"Ne? Komu se je pa izplačala milijonska dedščina?
"S: na I Hunterju."
"Milijon hudičev! Torej sem Vendar prepozno prišel! Sat sem vas vendar pred Small Ilimterjem svaril "
"Kako? Kdaj? Pred Small Mtinterjem ste nie hoteli svari ti! Sir. vaša beseda v časti; vi ste slaven in spoštovan zapa dni lovec, toda izven prerije se 11a ne razumete na nobeno gtvar. Vi ste me svarili pred Small Hunterjem ? Moram vam povedati, da je Smal Hunter moj prijatelj."
"Vem, namreč, da je bil Ali more biti mrtvec vaš prijatelj?"
"Mrtvec? Kaj pa govorite? Small Hunter vendar ni umrl, pač pa je še živ in se veseli s trojega življenja." "Ali smem vprašati, kje5" "Odpotoval je v Orijent. Sam sem ga spremil na ladijo, na kateri ie odpotoval najprvo na Angleško.
"j^a Angleška Hm! Ali je potoval sam?"
"Popolnoma sam. brez služabnika. Razprodal je vso za-ptfščiuo za gotov denar, nakar je odpotoval v Tndijo, kakor sp mi dozdeva."
"In svoje premoženje je vzel s seboj, kaj ne?"
"Da"
"A!i se vam ni to zdelo čudno. Turist, ki se podaja na lotovpnje, pa vzame vse svoje premoženje s" seboj, ki je vredno več milijonov?".
"To nikakor ni čudno, kei Smal' Hunter ni furist. Namen ima da si nakupi posestvo v Egiptu ali kje v Afriki. In to je tudi vzrok, da je vzel vse svoje premoženje s seboj,"
"laz vtim pa dokažem, da je imel la Hunter vse drugačne vzroke. Prosim., da mi najprvo poveste, če je itnel na truplu kako posebnost?"
"Posebnost? T^ako? Zakaj pa vprašujete po tem?" "Najprvo odgovorite." "Bodi! Seveda je imel neko posebnost ..ki je pa rna zrnia* nje nismo mogli opaziti. Imel je namreč na vsaki nogi šest prstov." "Ali veste to gotovo?*' "Tako gotovo, da bi lahko prisegel "
"In al: je imel mož, ki jc vzel milijone, tudi na vsaki 110 gi šest prstov?"
"Kako morate tako čudno vprašati? Ali menda postava pravi, da se mora vsakemu, ki dobi zapuščino, pogledati na prste na nogi?"
Ne Toda mož kateremu ste izplačali milijone, je imel samo deset prstov na obeh nogah.
Dalje prihodnjič.
m
; t M
' « f i M. . . ' ,	. • 7 1	■ . >:.' (i' liM
V vsakem žaklju Fores King moke.
KUPONI m katerimi dobite
Iii&tvo asa wvoj dom.
Napišite svoje ime — izrežite to in pošaljite nam in mi vam pošljemo katalog naSih daril.
The Weideman Flour Co.
f. 53rd St. & Bi; 4 R. R.

Ime..................................................................................
Naslov..............................................................,...,.. .i...........
................f................................................(Pišite natančno)
Vi nas poznate, Izvršujemo vsa fotografična naročila.
1
fiusposki Bros
1841 Euclid Ave.

JOHN (lORNlK, ^^
Priporočam se vsem rojakom v nakup lepih, modernih trpežnih jesenskih in 2imskih oblek. Prodajam ob> leke po meri in prodajam* že narejene obleke. Priporočani se si. društvom v napravo uniform in izvršujem vsa druga krojaška naročila.
Tel. Princeton 2402 W. SVOJ k SVOJIMI

i
I
Večkrat mi kdo očita, da nt more dobiti odgovora, kadar kdo kliče naa na telefon,, operator mu namreč pravi, da mu ne odgovorimo, raditega izjavljam sledeče: Nas se more vsako minuto takoj do-biti na telefon, ponoči in po dnevu, ob nedeljah in delavnikih, vedno je kdo pri telefonu. Kdor #e dobi odgovora, mi nismo krivi, pač pa nemarnost operatorjev pri telefonu. Mi smo obljubili $50 nagrade Te- r lephone Co. če nam dokaže, da samo enkrat nismo odgovorili, kadar j* zvonec zvonil. Mi imamo eno linijo pri telefonu, ki je najboljša, da se ne more nikdar reči. da je linija bussy, ker telefon je samo za našo trgovino, in iz te v hiSo, kjer stanujemo, da zvonec zvoni na obeh prostorih. Kadar nas kdo ne more poklicati, mu svetujem, naj zahteva supervisorja in. naj odločno zahteva, da nas pokliče, ker smo pri telefonu noč in dan. Naši telefon številki so nekaj drugačni «rot na koledarjih.
Cuyahoga Tel. Princeton 1381 Bell. Tel. East 1881
Te številke ostanejo za vedno. Kdor pa želi po* noči naše postrežbe, naj se oglasi v hiši ali v stanovanju, ki je ravno čez cesto nasproti mrtvašnice, ali druga hiša zadaj za Schulistom. Tu se nas vedno dobi ponoči na zvonec.
ANTON GRDINA,
trgovec-in pogrebnik.
6127 ST. CLAI* AVE. STAN. 1053 E. 62nd ST.*
iilli-l-i^^^^-H-'H-l I lil ii , t f _ « ».
* * (Vi	rlh 1V1 i* >	• • »	< W * t W fc »
FOtOGRAFIJE!
m ^ ' >	* '____:_
FOTOGRAFIJE! J »
—Pri Reimerju. 3423 St Clair blizu železniškega križišča, dobite na

-v
t ii

J. S. JABLONSKI,
slovenski, fotograf
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroike slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
o
6122 St. Clair Ave.