141. številka. Ljubljana, v soboto 21. junij'a XVII. leto. 1884 1 Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejemali za av strij sk o-ogerske dežele za vse leto IS gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po S kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole firankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravn ištv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročim, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta....... 3 , 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S posipanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 n — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ TJpratmištvo „Slov. Naroda". Ali se smemo nadejati? —o.— O tisti Šeststogoldinarski nagradi, ki je po Kranjskem deželnem zboru razpisana za postransko ljudsko nemščino v naši kronovini, nakopičilo se je v kratkem toliko aktov, da je vsakdo mej nami že gotov s svojo sodbo v hrupnej tej pravdi! Sedaj pa na prstih jedne roke lahko seštejemo tiste čudne naše patrijote, ki nam praktične koristi poudarjajo iz imenovanega deželno-zbor-skega sklepa, kateri se ne sramujejo javno „esco-bardovati", kadar našemu kmetu dokazujejo, da je šeststogoldiu.-irska nsgrada tista Jakobova lestvica, po kateri je slovenskega kmeta sinovom jedino mogoče priplezati v prvo latinsko šolo in naprej v srečne mature hip"i .o naročje! Kdor pa resnico hoče opazovati ' :raževati, rekel nun bode, da se je na Kranjskoj- tej praktični potrebi pred velikodušnim činom f .ice nagrade uprav tako ustrezalo, kakor se njej ustreza sedaj, ko se od razpisane nagrade skoro nihče okoristiti neče. Do malega po vseh kranjskih ljudskih učilnicah naši učitelji v „posebnih" urah pripravljajo mladino za nemščino, in honorarja za to jim nobeno leto ne zmanjka, ker ima zdi se, nekaj večnega v sebi naredba, da morajo Slovenci nekoliko nemščine pokazati, predno se LISTEK Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Po znanem običaji bi jaz najprej moral vprašati: kak utis je napravil moj zadnji listek, moj prvenec, kaj so govorili ljudje in kolika je bila senzacija po mestu in po deželi; ponašati bi bo moral, kakor kokoš, ki jajce znese. A ko sem bil ravno v tem, da bi si odpočil na svojih novih lovorikah, začujem hudo propoved izza Dunajskih gardin in prečitavši jo, čutil sem vbo bvojo podredjenost, plitvost in ničevost in še dosti jednacih —OBti, videl sem veliko daljavo, ki je še \raej menoj in mej vrhuncem listkarskega našega ParHasa in upalo mi je srce, preverjen sem bil, da se nikdar ne bodem popel do zaželjene višine, temveč, da ^i je sojeno, Bamo gledati na vrh in mreti v globokem občudovanji in srčnem koprnenji. Kako diven mora biti razgled iznad onih neJ botičnih visočin! Tu se strmečemu očesu predstavlja: jih vzprejme v srednje šole avstrijske! Najnižji honorar za te „posebne" ure pa je tolikšen, da morate vi učiteljem najprej sploh prepovedati posebe plačevauo poučevanje, stoprav potem se morebiti kdo oglasi za vašo nagrado, a potem bodete nam s šestimi sto goldinarji ubogo malo nemščine kupili, kajti tudi nemščina naših učiteljev ima svojo ceno! Takisto se pa imenito tudi učiteljem na Kočevskem drug posel v „posebnih" urah boljše izplačuje, nego da bi tiste ure v poučevanji slovenššine oprezovali na nagrado kranjskega deželnega zbora. Zato pa je bila Mengiška pridiga o „praktičnih" blagrih Sest-stogoldinarske nagrade vse drugo prej nego praktična za kranjske razmere, bila je le prah v oči našega kmeta! Nekoliko več je tacih mej nami, ki menijo, da vsa ta zadeva ni vredna tolikega besedovanja, baš za tega delj ne, ker obstaja vsa le na papirji; oni ne vprašajo ni po nagibih, pred to lansko stvorit-vijo deželnega našega zbora merodajnih, ni po morali, katere se nam je za javno narodno Življenje učiti iz cele zadeve. V skrajnostnem protivji z le-to mlačuostjo pa so tisti, ki nobenega tolažila nemajo (niti se ga jim dati ni posrečilo) v usodi svojega srca, razžaljenega po narodni njega čuti VBled tacega narodnega sklepa! Lepo je število rodoljubov, ki jim za šeststogoldinarsko nagrado ne obstane in ne velja noben opravičevalen razlog. Nobenega odgovora si ne vedo k vprašanju : zakaj so narodni poslanci kranjskega deželnega zbora pomagali do sklepa, ki nema nobene koristi za deželo, ki pa kom-promituje prejšnjo narodno politiko, slovensko tradicijo v kranjskem deželnem zboru, do sklepa, ki kakor žarjavica peče du£o in vest vsega slovenskega naroda? Ti rodoljubi se ne dado uverili o verov-nosti izjav, mnogotero nam došlih iz poslanskih krogov, da je namreč politična rezona velevala tako postopati in da ni šlo drugače, nego izmej dvojnega zla izbrati si — manjše zlo. Zaverovani pa so ti rodoljubi v svojo misel, da bi tudi brez te nemške ovacije na slovenski zemlji Še danes ta dan miui-Btrovala na Dunaji grof Taaffe in baron Conrad, ter da bi tudi tako še za naprej imeli v svoji sredi sedanjega častitega in zaslužnega predsednika barona Winklerja, da torej ni verovno, če se je s kompetentne strani strašilo in se sedaj izgovarja z jedinim nagibom, z usodnimi vladnimi izpremembami! „Črna vojska, bosopete človeške prikazni, zaripljeni obrazi, ne presnaži, mršave glave, bolščeče oči in pa orožje v debelih pesteh: gor jače, cepci, vile se-nene in gnojne!", v ozadji pa lomastijo divje pošasti hripavih grl in široko raztegnenih ust! In nesi se še nagledal tega krepkega prizora, Že vzbuja na dru-gej strani tvojo pozornost nežna živalica s krasno donečim in dišečim imenom „m ep hi lis puto-rius" in ko se še dvojiš, v katerej deželi biva ta prikazen (kajti knjige nemaš, da bi nalašč pogledal va njo), kar ti pripleše cela tolpa indijancev, tuleč in vihteč svoje „tomahake" in zdajci znaš, ako si kdaj čital Coopera romane, da zreš okolu ogla v Ameriko in polasti se te „neki mešani čut". Nesi še imel toliko časa, da bi bil natančno pogledal, ima li kateri izmej teh indijaucev „bra-dovico na nosu", kar se pred te prisuče zopet kaj novega, izvirnega, nekaj, česar še nesmo imeli, prisuče se „uš v narodnem kožuhu". Dasi-ravno te preleti nekaj kurjej polti podobnega, čudiš Be vender tej duhovitej sestavi. Tako malo besed in fffA'fl krepek izraz! Kaj pravim, izraz, slika, ge- Malo zaupanja kažejo opisani rodoljubi do mož, kateri, soditi po njihovih mandatih, morajo biti mej prvimi v najodličniši slovenski deželi. Ali slaba bode bodočnost slovenskega naroda, ako bi že sedaj morali si mislit', da so nam naši zastopniki nezvesti, da nam naši voditelji brez premiselka zapravljajo pravice in delajo našemu narodnemu programu upropastujoče „praecedense"! Zato odganjamo od sebe proč vsako tako pesimistično misel tudi v zadevi, o kateri danes govorimo. In zdi se nam, da je baš to zaupanje v svoje poslance pomirilo tudi naš slovenski narod, ki je bil ves osupel po demonstraciji, vzproženi čezenj od lastnih sinov, a se je konečno udal v misel, da pač njegovi možje na Kranjskem neso mogli drugače, nego dovoliti žrtov iz lastnega rodu! Narod ni na odgovor klical mož, ki proti njemu neso hoteli demonstrovati s šeststogoldinarsko nemščino, nego zahteval je izjasnila od poslancev, ki so bili glasovali za tak denar, češ: nKaj me bije s?" In reklo nam se je: »Morali Bmo, vladi za ljubo". In mi verjamemo to, ker nesmo še obupali nad najboljšimi možmi slovenskega naroda na Kranjskem! V največjem delu je torej slovenskega naroda v šeststogoldinarski tej zadevi sodba ta, da kaže za ta pot potrpeti, ker je to za tapot botel politični inperatii. Visoki vladi je moralo biti mnogo do tega sklepa, ker mnogo se je trudila, da jej je volja ta obveljala tudi! Vlado so si torej u d o 1 ž i I i naši poslanci s tehtno storitvijo, ker so jej dali poleno sesekati na narodnem, našem telesu! Le tedaj bode javno mnenje pomirjeno, ako bode čutilo in izkušalo, da naroda zastopniki neso prevarjeni, marveč da vlada, v tistih imjaoč storjeno usiugo, tudi vrši povračila! Uprav sedaj pa nam more visoka naša vlada pokazati svojo blagonaklonjeuost in spomin naj jo nagiba, da smo se mi njej za ljubo lansko jesen zatajili sami sebe! Vodstvo kranjske hranilnice hoče zlorabiti denar, kateri izročen je njegovim rokam, da z njim podpira občno dobro kranjske dežele. Z denarjem, ki ga je nanesla vkupe vsa dežela s svojim slovenskim rodom ustanovljati drago šolo za „privandrane" Nemce v Ljubljani, to se pravi sovražno tujstvo jedoega mesta podpirati, to je norčevanje iz vse dežele, katera ima na vse strani sto in sto drugih potreb! Tudi to je jaBno, da hoče nemški klub, ki je zidan nijalna slika je to, kakeršne bi ne zmogel niti slavnega Hollen-Breughel-na prespretni in domišljije polni kist! Gledajoč to sliko, dvojiš se, bi jo li uvrstil mej lovske slike, ali pa mej one, katerim v Nemcih pravijo: „s ti 1U eben", preverjen si pa, da na noben način ne spada mej živalske slike in da bi slavna Roza Bonheur si vsaj dvekrati premislila, predno bi ta predmet naslikala na platno. Navedeni prizori bili so toli krepki, v tako kratkih a debelih potezah nacrtani, da se za raz-sajoče paglavce, ki „kamenje mečejo in blato", niti ne zmeniš, še manj pa za kurja očesa, — glej inserat: Hiihneraugentinctur —da gimnazije na Golovcu in vseučilišča na Kurešku niti ne pogledaš, da celo starih krav, ki se smijo, nič kaj ne „obrajtaš", marveč da se nehotoma spominjaš slavne naše ABCDne vojske in na um ti pade našega Pre-širna nemški sonet, v katerem se vpraša: Kako to, da je toliko blata izbruha) mož, ki je že pred leti tako pametno pisal? Navajati bi bil moral te besede izvirniku, a v našem gorovji nemam dotične kuj:ge pri roki, zategadelj prosim, na skalo Ljubljanske hranilnice, s tako šolo opravljati le politično svojo misijo mej nami! Če si ogledujemo mater in očete bodečega rojenca, to vemo, da nam ni pričakovati drugačnega sadu, kakor je — nemški „Schulverein" s svojimi „šoldkimi" nameni! Vse to vidimo, mi vidimo, da se z našim za drugo potrebnim denarjem snuj j nemško politično semenišče, iz katerega se bodejo novi nemiri val li po naši deželi! Vse to vedo tudi tisti, ki imajo hranilnične zaklade v svojih rokah, a to oni tudi hočejo in so veseli, da to morejo, če mi kaj imamo zoper to ali nič ! Ali politična oblastva. ki imajo skrbeti za blagor naše dežele, ne smejo dopuščati, da se denar dežele brezvestno trati in se z njim odpirajo vrelci večnih prerirov. Visoka vlada ve, da narod v kronovioi kranjski niti 600 ri3'urujoč;h gld. ni voljen dajati za nepotrebno nemščino, in da jih je lani dal le na željo njeno. Ako se torej neče dežele po nepotrebnem razburjati in njej imenje za« pravljati, bode gotovo politično in pravo, da se v deželi ne pripuščajo še veliko hujše demonstracije, da visoka oblastva spravijo „ad aeta" predrzne namene kranjske hranilnice! In to Bi tudi slovenski narod pričakuje ter obeta /a svojo zmernost in za podporo, ki jo je že čestokrat, zatajivši samega sebe, dal visoke vlade sklepom! Protest Ljubljanskega mestnega zbora proti sklepu kranjske hranilnice, ustanoviti v Ljubljani nemško ljudsko Šolo. V Ljubljani, 20. junija. Predseduje gospod župan Grasselli. NavzoČ-nih je 22 mestnih odbornikov. Veririkatorjema zapisnika današnje seje imenuje gospod župan gg. odbornika Ho raka in Pa kiča. Začetkom Eteje stavi mestni odbornik g. dr. Ivan Tavčar nujni predlog v zadevi sklepa kranjske hranilnice, da naj se ustanovi nemška ljudska šola v Ljubljani. Predlog se glasi: „Glede ns. to, da je občina po zakonih v prvi vrsti poklicana, ljudske uč lnice. ustanavljati; glede na to, da se narodni zastop Ljubljanskega glavnega mesta nikdar ni piotivil zahtevam nemških someščanov, če so bile utemeljene v zakonu in v res- I nični potrebi, in da je za tega delj že od nekdaj po mestnih učilnicah nemškemu jeziku in njega | pouku odkazano m^rodajuo mesto; glede na to, da je vsled dotičnega sklepa kranjske hranilnice javno mnenje pO vsi pravici močno razdraženo, ker vsakdo i čuti in vuli, da je omenjeni sklep gola politična demonstracij'*, koje stroške naj bi plačal hranilnični zaklad; in glede na to, da bo ta sklep obrača proti sedanjemu zastopu Ljubljanskega mesta, kakor da bi le-ta v ustavi določene pravice nemških svojih someščanov zatiral ali vsaj zanemarjal; in glede na to, da se je sklep v tem smislu po svetu iti v slovenski Ljubljani po nam sovražuem časopisji v resnici tudi tolmačil, naj slavni mestni zastop sklene: I. Resolucijo: „Občinski zastop Ljubljanskega mesta izreka svoj protest proti sklepu kranjske hranilnice v Ljubljani, s katerim se hoče v slovenskem tem mestu s hraniluičnim zakladom ustanoviti privatuo ljudsko učilnico z nemškim učnim jezikom, in sicer za tega delj, ker je mestni zastop vselej pripravljen ustanoviti nemško ljudsko šolo, če bi se nje zakonita potreba izkazala in dognala". da čitatelj, kateremu je možno, vzame knj;go v roke in prečita sonet do konca in našel bode odgovor. Omenjeni sonet Preširnov ohladil je radikalno v meni vse hrepenenje po Hstkarskega ParnaBa vrtoglavih visočinab, nekak blažen mir povrnil se je v moje nedrije in ker je bila baš nedelja, bil sem praznično razpoložen in praznično oblečen. Praznično pa je bilo tudi vse občinstvo, drevesca ob ulicah in cestah, slavoloki, preproge, cvetlice in luči po oknih, po vseh trgih in prostorih pa slovesne procesije, pri katerih sem v svojo veliko radost opazoval vedno naraščajoče narodne peče. Smelo rečem, da je bilo pri sv. Jakobu, pri sv. Petru in pri Frančiškanih najmanj 150 zastopnic nežnega spola v krasnih pečab, da so bile vse te zastopnice brdke in ravno zaradi peć še brdkeje, a tud; sicer tako okusno, fino in bogato opravljeue, da jih je vse gledalo in da so tako popolnem dosegle svoj namen, kakor je povedan v starem izreku: „Spectatuin veuiunt, speeten-tur ut ipsae". Alfa. »• O- M II. O ti resoluciji naj se primernim potom poroča visoki c. kr. deželni vladi. Nujnost predloga se brez razgovora odobri. Mestni odbornik g. dr. Ivan Tavčar pravi k meritornemu utemeljevanju svojega predloga, da ni treba za istega mnogo navesti. Od kar so naši Nemci izgubili vse pozicije v zastopih dežele, imajo jedino le še kranjsko hranilnico, v kateri demonstru-jejo, in katere novci, mislijo, da morejo hiti hlapec nemškemu in nemškovalnemu podvzetju. Ti oligarh kranjske hranilnice, ki se nadomestujejo sami iz sebe, kakor grm, če se v jeseni poseka, sam iz raznih debličev požene prihodnjo spomlad, delajo pod krinko dobrovoljnih naprav politične demonstracije, kajti vsaki svoji dobroti prilijd nekaj političnega ol,a, t'iko da se dobrot kranjske hranilnice opravičeno že bojimo. Vse meje pa prekorači sklep kranjske hra-niluice, ustanoviti v Ljubljani ljudsko nemško šolo, kateri sklep je nenaraven in je vzbudil po vsi deželi veliko razburjenost, da so se od mnogih krajev že poslali protesti proti njemu. Ako kdo, je gotovo mestni zbor Ljubljanski poklican proti temu sklepu protestovati, kajti ta skiep izgleda tako. kakor bi hotel mestni zbor Ljubljanski kratiti svojim nemškim someščanom njih pravice, ko jo vender vedno pripravljen, ustanoviti nemško ljudsko šolo, ako se potreba za to dokaže. Ker je skrajni čas, da mestni zbor v tej zadevi izjavi svoje mnenje, priporoča predlagatelj svoj predlog. Pri glasovanji se isti vsprejme jednoglasno. Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) Če se vozi žagano blago za jednako tarifo kakor surov les, se pač slednji ne bode dosti pošiljal. Marsikatero prevažanje in odpošiijatve izostanejo in izgubijo se mnogi odpadki pri oddaljenih žagah, kateri bi se inflče pač spravili v denar. Po mnogih izkušnjah se more trditi, da se povprečno za ku bični meter žaganega lesa potrebuje 1 Va kubičnega metra oblikovca, odpade torej tretjina oblikovca na krajnike in žaganje. Po teži se potrebujeta za naložitev voza z žaganim lesom dve naložitvi z oblikovci, ker se na pr. deske in latve, predno se odpošljejo z železnico, morejo posušiti, ter suhega žaganega lesa le blizu 500 kil kubični meter tehta, oblikovca pa, kateri se ne more tako posušiti, tehta 650 do 800 kilo kubični meter. Če se ozira na razne cene blaga, se dobi naslednji resultat : Jeden naklad na železniški voz močnejših hlodov za žaganje daje okolo 16 kubičnih metrov a okolo 6 gold. = 96 gold.; jeden naklad žaganic ima povprečno 20 kubičnih metrov & 15 gold. kubični meter = 300 gold.; žagan les bi imel torej blizu trojno vrednost. Pri tem računu so se vzeli močnejši hlodi, katerih se more naložiti 100 metnčnih centov; menj ugodna je razmera pri slabejšem in svežem oblikovci, s katerim se ne more vsa nosiv-nost železniškega voza porabiti in kateri ima veliko manjšo vrednost. Tovarne za lesovino in staničvino (Cellulose) rabijo teuak les, prve le svež Its, ki se dopošilja s skorjo, katerega se more samo 12 —14 kubičnih metrov na jeden železnišk voz naložiti; ceua takemu lesu je na kraji, kjer se naklada, komaj 4 gold. za kubični meter, torej reprezeotuje naklad železniškega voza komaj vrednost 48 do 56 gold. Če vožnja od kraja, kjer se les seka, ni cena, dobi lastnik gozda komaj kaj za les, tovarne ne morejo več plačati, ker so se cene lesoviui in lesnim krovcem za papirščino zelo znižale. Da se je oblikovec in žagan les postavil v jedno vrsto, je gotovo abnormno. II. „Slavno c kr. ravnateljstvo se prosi, da izjemno tarifo V. od 1. julija 1883 tako spremeni, da se pri lesu za kurjavo, pri krajnikib, lubji in oblikovci na vseh relacjah cene izjemne tarife I. po poti kartiranja uporabljajo, nasproti pa naj se v izjemnem tarifu V. nahajajoče znižane cene za posamične relacije in odpuste vozarine s tem, da se vrnejo, odpovedo ter v primernem obroku ustavijo." Mej razlogi utemeljitve tega predloga se navaja, da se v istini težko uvidi, da se izjemna tarifa I. samo uporablja pri rudah in rudniškem oglji in ne tudi pri lesu za kurjavo, pri lubji in oblikovci, kateri nemajo povprečno večje vrednosti, večjidel še mnogo manjšo; saj je mnogo lastnikov gozdov ob železniški progi, kateri lesa za {kurjavo niti v denar spraviti ne morejo, ter bi bili s 5 kr. za 100 kilo na mestu, kjer se pripravlja, zelo zadovoljni, vender ima cent lesa za kurjavo nftvprečno komaj 40 °/„ tiste vrednosti za kurjavo, kakor rudninsko oglje. Gospodarstveni razlogi gotovo govorijo za to, da bi se lesu dala tista prednost kakor rudninskemu oglju, posebno pa se mora državna železnica na to ozirati, da so najboljši gozdovi v onih krajih, v katerih imajo lastniki od njih večje dohodke, in čim manjši so dohodki od gozdov, tem menj se briga lastnik za nje, tem bolj gozd pojema ter se ta prostor spremeni naposled v pašnike. Čim večji dobiček dajejo gozdovi, tem lažje je umno gozdarstvo in to je gotovo imeniten faktor za državo. (Dalje prih) Politični razgled. Notranje dežele. V Lj ubij au i 21. junija. Kakor se govori, snide se na Dunaji adml-ralltetnl lovet pod predsedstvom cesarja, ko bode pomorski manever končan. Ta sovet se bode imel posvetovati o potrebnih reformah pri pomorstvu. JPraška notarska kamora uložila je na deželno sodišče neko ulogo v češčini. Deželno sodišč e je pa sklenilo, da se ta uloga reši v nemščini, ker je notarska komora c. kr. naprava, in se mora kot taka posluževati v notranjem občevanji z uradi nemškega uradnega jezika. Moravski Nemci z vso silo agitujejo za bodoče volitve za v doželul zbor. Mej njimi se skoraj povsod kaže lepa jedinost, kije posnemanja vredna. Drugače pa Čeh , ti sicer tudi ne drže rok križem, a mej njim se kaže nesloga. Neko češko kmetsko društvo postavlja svoje kandidate proti kandidatom češkega ceutraluega volilnega odbora. To moramo mi jako obžalovati, kajti ravno sedaj bi bilo treba največje sloge, ko utegnn jeden sam mandat odločiti ali bodo Nemci ali Čehi de zauaprej gospodarili v deželi. — Pa tudi v velikem posestvu se razmere za Čehe slabšajo. Tdko sta se grofa Kaunitz 'in Desfours tidejkomisnega posestva odločila ol konservativcev in pridružila se k zmernej stranki. Tako ni celo nemogoče, da bi konservativci podlegli tudi v tej volilnej skupini. Liberalci sicer sedaj še ne mislijo v tej skupini postaviti kandidatov, a utegnili bi se že premisliti, ako bi videli, da so so razmere zanje /.boljšale. Češki listi.se pritožujejo, da se namestnik grof Schbnborn vso premalo briga za volitve. Zdaj ga še v Brnu n;, ko bi bila njegova prisotnost najpotrebnejša. V hrvatskem saboru bila je predvčeraj debata o Vukotinovičevem predlogu, da se nastavi poseben odsek, ki se bode bavil z vprašanjem, kako povzdigniti uarodno gospodarstvo v Hrvatske j. Govorili so za predlog Vukotirjović, Kamenar, Brand-ner, Majcen in Starčevič. Poslednji je pri tej priliki očital večini, zakaj da s tako važnim predlogom pride še le proti koncu zasedanje. Prodali ste narod Madjarjem, rekel je, in ti delajo z nami, kar se jim poljubi. Jedni srenji se je naročilo, da naj za prodam gozd kupi ogerskih državnih papirjev, ki nemajo uikake veljave, kajti Madjarjl bodo prišli na uič in mi ž njimi. Proti temu se je šla pritoževat posebna deputacija k banu, pa jo je pustil tako dolgo čakati, da je odšla. To je storil mož, katerega so Madjarji nam poslali, da naše ljudstvo odira. Včeraj se je v saboru začela budgetna debata. Ogersltn vludna stranka pridobila je zopet nekaj mandat" Do sedaj je izvoljenih 228 vladnih privržencev. Hrvatski poslanci bi sedaj nikdar ne mogli nagajati vladi, ko bi se tudi pridružili opoziciji, kajti vlada ima brez njih zadostno večino. V minje države. Srbska skupščina bitro nadaljuje specijalno posvetovanje davkovskega zakona. Dozdaj je že rešila v smislu vladue predloge davek od zemljišč, hiš in kapitalov. Vlada je zbornici v četrtek predložila budget. Oaiiclfa storila je daljši korak, da osnuje bodoče francosko-indijsko cesarstvo. Od 1867. leta pod francoskim varstvom bo nahajajočo Kambodžo bo Francozi si popolnem prisvojili, kakor poroča telegram iz Saigona. Kralju so dali letno penzijo. Francozje so se že 1857 leta začeli mešati v zadeve zadnjcindijskih dežel, začeli so takoimenovano misijonarsko vojno, ki se je končala s tem, da je čez šest let Francoska dobila protektorat nad Spodnjo Cocbinchino. Glavno mesto je jedno leto prej prišlo po dolgi blokadi Francozom v roke. Pet let pozneje prišla je Zgornja Cochinchma v njih varstvo. Obe deželi obsezati več kakor 2500 geografičnih fitir-jaških milj. Sedaj pridobljeua Kambodža je jako rodovitna dežela, zlasti rodi mnogo žita. Nekdaj je jako cvetela, sedaj je pa propala. Glavno mesto Udong je obdano s tremi zidovi. Vsa uprava dežele prišla je v roke Francozom, ki so že protektorji Anama in Tonkinga, in se vedno bolj približujejo osreduima državama Siamu in Brmi. Govorilo se je že, da so/francoski inženirji poklicani trasovati birmansko železnico. Nov« belgljaka vlada je že začela svoje delo. Bi'abaf.tskegu guvernerja je odstavila in ga nadomestila % Nivelleškim klerikalnim poslancem. MATiister notranjih zadev je zaukazal, da se delo I ustavi pri zidanji novih šol po vsej deželi. Uradni-I kom je dala razumeti, da jej je ljubše, da svojih otrok ne pošiljajo v državne šole. Prejšnja vlada je a preveliko »iio ustanovljala nove šole, in v njih preveč zanemarjala verstvo, ta pa dela ravno nasprotno, in hoče tudi to razrušiti, kar je prejšnja dobrega storila. Dopisi. Z Dunaja meseca junija. | l/.v. dop ] Poslednja zabava slovanskega pevskega uruštva mora se prištevati mej izvanredue. Dvorana in vrt hotela Zillinger bila sta polna odličnih gostov, vsprejetih od mnogoštevilnih krasnih pevk, kojim bil je posvečen večer. Pevci peli so malorusk Lawrowskega zbor „Do zori" in Iv. p 1. Zajcev hrvatsk zbor „Davorija" s znano natančnostjo in prav ognjevito; gospa A. Freundorferjeva igrala je na glasoviru C. A. Weberjev „Rondo" ter bila živahno pohvaljena. Troglasni ženski zbor ...Mi hiška-, sladba vrlega društvenega pevovodje gosp. A. A. Buchto, ki ga je posvetil ženskemu zboru, pela se je vrio dobro. Priznanja bilo je toliko, da so pevke morale zbor ponoviti. Velik možki zbor, Berg-m a novo „Pijanovo d^dictvi" z bariton- in tenor-solom (gg. Buchta ia V i lime k) in Geneejev „Italjanski salat", v katerem je prekrasno pel solist MlČoch, vzbudila sta mnogo veselosti. Gospića SI a-vina Kampelikova igrala je z veliko spretnostjo Al ar do v „Souvenirs de Mozart" na goslih. Gospića Matilda Koerberova odlikovala se je s pesnijo češkega skladatelja P i vode „Vesnicka" ; vsled silnega ploska pela je še češko narodno pesen. Kedvčdov mešani zbor slovenski pel se je jako nežno in s čutom. Mnogo smeha prouzročil je šaljivi prizor Pauknerjev: „Spiknuti v Cbroustovicach", predstavljali so ga izvrstni solopevci gg. S kriva nek, J i rik iu Freund. Slovansko pevsko društvo zapelo je poslednjič še dva lepa zbora. Obšireu program izvel se je povse na čast društvu in vsakemu navzočneinu ostane prevesel „dumsk^ večer" v prijaznem spominu Slovenska kulouija na Dunaji bila je ta večer izvanreduo mnogobrojno zastopana in mej tem, ko je v dvorani bil ples, peli so Slovenci v vrtu krasne svoje peBni in imeli dosti hvaležnih poslušalcev. X. Izpod Nanosa 17. junija. [Izv. dop] Poročevalcu „Izpud NanosaJ, ki je poročal o izidu volitve župana v Hrenovicah, vršeče se 9. t. m„ priporočati je pač, da kadar si še kaj tacega loti, naj to dela bolj temeljito; ne tako površno kakor je v svojem poročilu od 11. t. m. učiuil. Ta poročevalec bi moral vedeti, da nejasua poročila ne večajo nič, nuj se na koncu teh še večjo slavo komu prepeva. Da bi bila vclitev burua, pač nesmo zapazili, mogoče, da je to dotični poročevalec na svoji strani zapaz 1, kjer se je morda „za se ne komu zameriti" tako voliio. Zato pa pravi ta poslednji, da so zmagali oni „ki veno ceniti korist županstva v Hreno-vicah." Tu je pač dovolj jasno, da je šlo le za županstvo, ne pa za župana. Zato bi prihodnjič, ako bi še na tako volitev šli, kar pa nas Bog obvaruj, ne rekli, da se bode župana, nego da se bode županija volila. Iu temu pač nihče oporekati ne bode mogel in tudi oporekati že sedaj ne more. Vsaj jo izvoljeni župau predlagal pri prvi volitvi predno se je ta pričela, da županija oziroma pisarna mora biti pri Fari. Toraj, ako bi se volilo župana, kateri bi ne hotel biti „popotui župan" naj se volitve odpove. Tako se pri nas „komandira" indirektno, koga se voliti mora. Zato so bili tudi oni, „ki vedo ceniti korist županstva v Hrenovicuh proti temu, da bi se z listki volilo, prosto po lastnem prepričanji. Poročevalec pozabil je, in to hote, povedati uzrok slave, kojo izreka v do ličnem poročilu trem gospodom. Zikaj, da ni hotel z barvo na dan, ne vem. Da se pa topla želja, kojo ogromna večina Hrenoviške županije že več let goji, še jedeukrat ponavlja, treba je odkrito povedati, da komaj in komaj se že pričakuje postave, katera bode privolila, da se omenjena županija razruši, kar se bode takoj ter z velikim veseljem izvršilo. Tedaj se bode od vseh strauij slava izrekala onim, ki bodo na to dejali, ter deloma že Bedaj delajo, da se sedanji škod Ijivi občinBki red z boljšim, občanom bolj koristnim zamenja. Dotični poročevalec naj v prihodnje bolj te-melito ter jasno poroča, da ga ne zadene prialovica: „Kopitar ostane naj pri kopitu". Iz »t. .Jurij«, pri Kranj i 10. juuija. [Izv. dop.] Včeraj ob polu desetih zvečer vziramil nas je klic: Ogenj, v Voklu gori! Goreti je začelo na podu posestnice M. Logar. Pogorelo je 15 hiš z mnogimi gospodarskimi poslopji. Strah je bil velik, zlasti, ko je mej požarom močan veter navstal. V takih slučajih zares vrli Šenčurja nji bili bo a svojo brizgljo hitro na mestu in so z ueutrudljivim delom obvarovali velik del vasi, da se ogenj ni Še bolj Siril. Tudi oddelek požarne bramVe Kranjske piihitel je jako hitro na pomoč. Hvala jim! Posebno strašen je bil prizor, ko se je unela hiša posestnika, po domače Perneta, kajti bilo je v smertnej nevarnosti več ljudij. Gorela je streha in iu gornji deli, a spodaj so bili še ljudje, ki so spravljali blago v varnost. Kar se ostrešje udere in goreči tramovi pali so ravno pred hišoa vrata. Izhod je bil zaprt. Ljudje v toliki nevarnosti po-skačejo iz hiše črez goreče tramove. Bilo je 6 moških in 4 bose ženske. Ti začnejo kričati, da je gotovo še jedno d-?kle notri. Skočili so trije notri in preiščejo hišo, a dekle je bilo odšlo že poprej na polje, živino čuvat. Živine zgorelo ni, ker so jo do Časa izgnali na polje, a tožili so drugi dan, da vse dobiti ne morejo. Zavarovani so bili razven jednega vsi, jeden pri banki „Slaviji". drugi večinoma pri vzajemno zavarovalni banki v Grade'. Na kak način je ogenj navstal, še ni znano. Sumniči se, da je to naredila zlobna roka. Domače stvari. — (Kres) a petjem in umetalnim ognjem priredi kakor vsako leto telovadno društvo „Sokol" v ponedeljek 23. t. m. zvečer ob 9. uri na Gorenjem Rožniku. — (Kranjsko obrtno društvo) je imelo pretečeni četrtek sejo, pri kateri se je sklenilo, da se bode osnovanje obrtnih zadrug pospešilo in da bodo redne javne odborove seje vsaki četrtek, pri katerih se bodo vršila znastvena predavanja. Prihodnji četrtek prede.val bode gosp. Anton Geba o telefonu. Zbirališče je v Kolodvorskih ulicah v gostil-ii ci g. Štruklja v posebni sobi. — (Slana) je palila po noči 18. in 19. t. m. ' po Ljubljanskem barji in po hribih v okolici. Največ se pozna krompirju in fižolu, katera sta v hrib- j skih krajih prav močno poskodovaua; na več me,tih I celo uničena. Jednaiie prežalostue novice so razšir-| jene tudi iz drugih krajev naše dežele posebno z j B ok, kjer sta krompir iu fižol popolnem uničena. — („Kmetijsko potno predavanje) ! imel bode dež potovalni učitelj Gustav Pire dne 29. t. m t. j. na praznik sv. Petra in Pavla v Zgornjih Gorjah pri BI du. Predavanje se prične po popol-dunski službi v t.mnošnji ljudski šoli." — (Poselski red za Štajersko,) čegar osnovo je deželni zbor Štajerski bil v lanskem zborovanji sklenil ter pedložil za Najvišje potrdilo, tega potrdil* ni dobil. — Kmetske pritožbe zavoljo poselskih zadev so pa že tako pogoste, da bode tudi pri nas treba mislit, na jednako postavno osnovo, kateri bi seveda več sreče želeli, nego jo je imela osnova za štajersko deželo, izimši glavno njeno mesto. — (Slovensko bralno iu podporno društvo v Gorici) blagoslovi v 6. dan julija svojo zastavo, za katero je že nabranih 330 gold. 50 kr. Društvenice Tržaškega podpornega društva podare trak v vrednosti 125 gold., a Goriške Slovenke nabrale so za drug trak 115 gold. Tržaško podporno društvo bode pri slavnosti jako številno zistopano, tudi od drugod bo velika udeležba. Kaj pa Ljubljana, kaj naša uarodua društva ? — (Sveče je krala) vlačuga Dolenšek iz Št. Jurija pri Celji v kapeli Matere Božje v frančiškanski cerkvi iu jih hotela prodati pri svečurji na sv. Petra cesti. Policija jo je prijela in odpeljala v zapor. — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 18. t. m. zatožen je bil pri drugi obravnavi 37 letni čevljarski pomočnik Anton Fin z iz Ljubljane hudodelstva tatvine in prestopka vlačugarenja. Pred obravnavo zatoženi Antou Finz izrecno zahteva, da se mora obravnava vršiti v nemškem jeziku, ker slovenski ne zna. Finz je nezakonsk otrok in svojih Btarišev ne pozna. V šolo je hodil le v dva razreda., tako, da podpiše svoje ime, dokaj več ne zna in tudi Čevljarstva se ni priučil, da bi bil dobil spričevalo. Tatvina, goljufija iu vlučugareuje to je Fiuzu ugajalo. Zatoženi pripoveduje deloma jokaje, da sta ga le bolezen in lakota pripravili k tatvini. Kaznovan je bi! zaradi tatvine desetkrat, zaradi golju- fije dvakrat in sicer 1. 1. 1862 komaj 13 let star pri Ljubljanskem magistratu na 4 tedne; 2. 1. 18G4 pri deželni sodniji v Trstu na dva meseca; 3.1. 1865 pri okrožni sodniji v Celji na 6 mesecev; 4. 1. 1865 v VVelsu pri okrožnej sodniji na 2 leti in 3 mesece; 5. 1. 1868 pri okrajni sodniji v Lipnici na 8 dnij; 6. 1. 1872 pri deželni sodniji v Ljubljani na 6 mesecev; 7. 1. 1873 pri sodniji v Gradci na 1 teden; 8. 1. 1874 pri okrožni sodniji v Novem Mestu na 3 leta; 9. 1. 1878 pri okrajni sodniji v VVeitzu na 5 dnij; 10. 1. 1878 pri okrajni sodniji v Klosterneuburgu na 4 tedne; 11. 1. 1878 pri deželui sodniji v Gradci na 8 mesecev; 12. 1. 1880 pri okrajni sodniji v Celji na 3 mesece ter se postavil pod policijsko nadzorstvo. Dolgo ni dihal nepoboljšljivi Finz svobode in že je začel s kradjo. Kmalu se je sestal s bvojo ljubico, vlačugo Uršulo Korošček, katera je sodelovala, ko so v po i ru>.m cerkvi sv. Jaueza ua Paki, na spodnjem Štajerskem krali z limanicami iz cerkvenega nabiralnika novce. Sploh ima Fiuz kra-dež iz cerkvenih nabiralnikov za poseben „s;»oit", kajti tudi v We° pod nonnalom. XD xx n. ©j rs "te @l borssa dne 21. junija 1.1. (lavtroo tele&rafifino poročilo.) Papirna ran ti ........80 gld. 45 kr. Srebrna -enta .... .....81 f 30 2IUta rou..........102 „ 30 „ 5°,„ marčna renta.........95 ■ 75 „ Akcije narodna banke.......358 B — • Kreditno akcijo...... • • 306 , 40 a London........ ... Srebro ... ......... Napol.. ........... c. kr. cekini . ...... . . Nemške marke ...... 4% državne »rećke iz 1. 1854 250 gld. Đrtavne srečke iz 1. 1SK4. 100 gld. 4°/0 svata z\aT:\ renta, davka prosta. Ogrska zlat.: rtstS ..... 4 Ar n n 9 ~ .... „ papirna renta 5*/0..... 6°/0 štajerske zemljišč. od.es. oblig. . . Dunava reg. srećke 5*/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V*0 „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Klizabetine zapad, zeleznu-e Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice Kreditne srećke......100 gld. Budnlfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 . Trammway-druSt. vel j. 170 gld. a. v. < ADOLF EBERL, d stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec slikanih napisov. Lakirnik. L a h t n a fabrlkaclj u 121 gld. 90 kr. — i 9 • 69 • S 76 i 59 60 125 75 „ 169 — m 102 • 20 % 122 • 60 90 88 • 70 104 50 „ 115 75 121 76 107 50 105 - 75 n 175 75 18 50 110 _ 40 217 80 a ► ► ► < oljnatih barv, lakov in firnežev. ► Prodaja na debelo in drobno. ^ I^jlll>lj*XIl«,, (301-8) ► Marijin trg, tik frančiškan«koga mostu ^ Cenilniki so pošiljajo na vse struni, kdor jih želi. ^ h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in /. najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parni k „Eaist _A.xa.g-Ha,* _ „O-erm-emla,", Potniki naj se obrnejo na J. TEEKTJILE, generalnega pasažncga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta [za potnike SSOO gold. — Vmesni krov 60 gold. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kinlliano d' Aut. PoKlaveu. genera'ni agent. (379—11) J Umetne 132—45 t 1 z oho la zobovja i J ustavlja po naj novejšem »un-n k.iiisk i-ui načinu J 2 brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in * ♦ vse lolmc operacijo ♦ t i i zobozdravnik A. Paichel, ♦ ? poleg Hrn(leckyj«\ «'ga inostu. I. nadstropje.

itI. Kava neposredno lm Hamburga razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg. v vrečah po 4*/4 leg. netto, nezacarovano, vender brez poštnine, z zavitkom vred, nemudoma po poštnem povzetji. 4s/4 kg. av. v. gld. » „6.30 „ „5.40 - «5.40 n „5-30 - „5.-* „4.70 - „4.40 „ || 3.90 - »4,- - .3.60 Mocca, pristno arabska, plemenita „ . Menado, izvrstnega okusa ••'•tu Perl-Ceylon, jako fina in mila . „ „ Melaago (zmes), posebno priporočati „ „ Ceylon Plantation, jako slastna ., „ Java, zlatorumena, jako fina . . „ „ Cuba, ir od roz člena, briljantna . . „ „ Afrik. Mooca, fina in zdatna . . „ „ Santos, fina in močna.....„ „ Rio, okusna........„ » , CaJ v izvr8tnej izberi, '/» kilo od av. v. gld. 1. (328—3) do gld. 6.—. Iščejo se tudi dobri agenti. f""'JOSIP RADNICHAR, M v 1. j ii l * I j a ni, Židovske ulice dt. O, priporoča svojo bogato zalogu (178—14) za gospode, dame in otroke, * dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. ■ 9 i pripravljen po Romanu \ litimi-u v Šibeniku (v Dalmaciji). Pođđrniolca: V Trstu, Via della pesa št. 8. Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan. , Palento val a ga je vlada združenih držav Sever« - Amerikanskih in odlikovala z zlato s v c 11 n j o !! Kako se je priljubil ta lek v zadnjih desetih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pisma, ki so došla izumiteljn. Ta lek gotovo pomaga pri slabem prebav-Ijenji, koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri morBkej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in sploh jako utrjuje zdravje. Vsakej steklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti. Da si- pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce. paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku in v brošuri ime Romano Vlahov zaznamovano in ravno tako užgano na zamašku. (340 — 5) Zaloge imajo: v Ljubljani: II. L. Wenzel, M Kirbisch, Ant. Stupan, Fran Erfelt, G. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. P ccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Rud. K'"mig, restavratčr južne železnice; v Laških Toplicah: Teodor Gun-kel; v Laškem trgu: W. Gedlicka, hotel Flosser-, v Celji'. Tom. Schuch, hotel Elefant, A. Bareck, lekarnar Baumbach, Karol Potricek \ v Mariboru: M. Berdajs, Vilhelmina Irstitsch, Ivan Pobeschin, Jos. Schibert, sladčičar A. Reichman; o Celovci: Jos. Ivofi; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tffr-~ j novsky; v Trbižu: A. Fiebinger, hOtel de la Gar. V1ZITN1GE priporoča „Narodna tiskarna" po nizkej ceni. Rofach kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnifina postaja: Poljčane. Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje Z mlekom in Siratko. — Glavno oznacenie bolezni prebavljivih organov. I Ki"i Slonu" v T_^jiil>ljaiii. Mnogostranskim željam ustrezajo, uvela se bodo tudi za c3.a,xn.e vsak teden čL-va. cLtii raba in sicer v torek od 8. do 11. ure dopoludne in v petek od 12. ure opoludne do 8. ure popoludne; za gfospoc3.e pa vsak člstn. od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne, samo v torek od 1. ure do 3. uro popoludno. Za banjsko, šotnu, železna, žvepleno, Hullainske solne in kapelj iz smrekovih igel jo vsak dan od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer za gospodo in gospe, kakor tudi za vse ugodnosti preskrbljeno. (405—1) f Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic: Adelaidin ntndenec, Bilinska ki«la voda, ('arinthia-studenec, Eiuski Viktoria-Htudenec, Emski hrenČeki, Franc Josipov grenki vir, Friedrichs-hallna grenka voda, Gieichenbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir, Kinin vir, Klausenski jekleni vir, Gicsshiiblerska kisla voda. 11 nilska jodna voda, Hunyadi-jevu grenka voda, Karlsbadska mlinširsi. Gradska voda in vrelec, Marienbadska križna voda, Preblavska kisla voda, Kron-dorfska kisla voda, Itilnaska iu SaidschiidHka grenka voda, R<»daivj^ka kisla voda, Ilakoczv grenka voda, Rogatska kisla voda, Rimski studenec, Otenski Viktoria-studene«', Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kislina, Karlsbadska vrelska sol, Marienbadska in Hallska jodnn sol, Krnske pustile, Bilinske pustile itd. Žo 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirne fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenice napolnene s pravimi friš-niini imenovanimi vodami. S spoštovanjem Peter Lassnik v Ljubljani. '" (Popise o T7©cLaH in. "brošure zastonj.) OOODOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOO Nove Matjes slanike (385—2) najboljše, v sodčkih po 5 kilo za gld. £.50 in gld. 3, vožnine prosto, vender izvzemši carino priporoča Carl IFr. S\o.rg-tia,rd.t, Hamb-arg-. Takoj delujočo Uspeh zajamčen. rf«. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plesali, izpalili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. ,T. O-rolieli v Brnu. V l./iiit/fttiii ae dobiva pri g. MUttni'ttu Mahr-ut v Trstu Veter Sloeovioh, via Banita 13; © Gorici lekar C. Cria-toffulctti; D Reki lekar C. Šilhavi/; v Celji Fd'. Pelle; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar d. Tromba. Tam bo tudi dobi: 17 ..., JI a II A'- -\ orijentalsko lepotilno sredstvo, ki JEjcIU U" Jlt?l)l 9 nar-sja nežnost, belino iu obilnost telesa, odstranuje pege in kise — cena 85 kr. pf Ni sleparija! -&a (888—6) hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske. -----*>gts-<^— Zaradi sklepanja računov za prvo polovico 1884. leta bo hranilnica in zastavljavnica od I. do 15. julija i I. za občinstvo zaprta. Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice, v Ljubljani, đnć 16. junija 18 84. (899—1) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. LaBtnina in tiHk „Narodne TiBkarne". 596343