LISTEK. Šaljivi prirodopis slovenskega učitelja. (Konec.) Debeli učitelj. — Debeli učitelj uprizarja učiteljstvu škanda!, uprizarja ga tistemu učiteljstvu. ki se poteguje za zvišanje svojih plač, ker s svojo debelo osebo stavlja beračujoče učiteljstvo na laž, ravno tako. kakor stavijo deputantje pri posameznih kompetentnih višjih osebah učiteljsko bedo v kai čudno luč, ker so — najelegantnejše oblečeni. Pa mojem mnenju naj bi prišli v iraku, naj bi imeli bele rokavice na rokah in svetlikaioč se ciMnder v rokah, a na ta način: frak naj bi imel na levi strani, tam, kjer nosijo stari veterani svoje vedno novonalikane hrabrostne križce, papirnato medajlo z napisom: »Entliehen beimi Kleiderverleiher und Trodler Max Pieifendeckel um 1 K pro Stunde« — na cilindru pa spredaj listič z napisom: »Aus Riicksicht wirklicher Armut unentgeltlich geliehene Drangabe zum Fraok!« Rokavice, da — te bi si pa kupil; če bi iih vrgel komu v obraz, vrgel bi vsai svoie! — Debeli učitelj torej idela učiteljstvu škandal. Sicer pa ni vedno sam kriv, da ima takšen volurmen. Neki tovariš-debeluhar v hribih mi je — ko sem mu očital debelost — zagodel v obraz: »Kaj hočem1! Jaz in moji prešiči jemo škorai eno in isto, a jaz sem, debel. prešiči pa ne. Ali ni to smola, hujša od kolofonije, ko bi sam vendar rad imel zadevo narobe?!« — Debeli učitelii — potolcite se po tre¦buhu, kolikor vas ie tukaj! — toiažite se torej, da nam ne delate namenoma ali iz hudobije s svojo debelostjo škandala! Učitelja idealista daTidanašnji ni med nami, zakai če bi kateri hotel biti, bi ga svet kmalu' radikalno1 ozdravil. Pač pa procvita v nekaterih eksemplarih učitelj reafjst. Če je realist najdebelejše struje, tedaj trdi. da nofoen ptič ne poje tako lepo, kakor kokoš, kadar je izlegla jajce in kqkodaka; da noben ptič ne cvrči tako prijetno, kakor pišče, kadar se peče v žgoči masti; najidealnejši čveteronožec mu1 je debel prešič in naižlahtnejša rastlina — vinska trta; krompir, dobro in mastno ocvrt na krožniku, mu bolje prija. kakor oni na njivi. Neveste — do'kler je še samec —• m-eri po obiltiosti1 mošnje ali številu hektarov in nadstropij, prijatelje pa po koristi, ki mu io prinaša pritateljstvo. Učiteli špecialist. — Teh ie minogo v naših vrstah in so tudi raznovrstni, kakor se ravno brigajo za razne pano^e ali kmetijstva. ali pa pouka in vede. Eden je sadjerejec. drugi čebeloreiec, tretii je oboje v eni osebi. četrti je prirodoslovec — in če peti ubija satno čas. je gotovo tudi špecialrst, zakaj vsaikdo ne zna tega. Kaj pa uganiaio špecialisti? Samo1 kratka in splošno hočem nekaj povedati. preveč se ne upam, ker je danes mnogo špecialistov rned nami Torej — če je prirodoslovec. pobira hrošče in jih izkuša ubijati z elektrrko. ki si jo plodi doma v kakšni diverzni bateriji; metulje lovi z mrežo. muhe koj s pestjo; če na svojih pohodih sreča polža, ga niti ne pogleda, ker že na pamet ve. da ima štiri rogove, katere lahko skrije pod kožo, kakor mačka kremiplje. — Drugi zopet redi prvo1 leto francoske kunce. dru'go leto vali z valilnim a.paratom piščeta. tretje leto se intenzivnejše vrže na sadjereio. četrto leto se mu zde bučele iako koristne, peto leto pa spoznava. kako dobre so kraoe in klobase doma zrejenih prešičev. — Tretji je lovec, in ke.r mu puška nese premalo, si lzkuša dobiti bolj'ših dohodfcov s pasjerejo; pse, ki na Spodnještajerskem niti mačk poditi ne znajo. prodaja potom inseratov na Gornještajersko' za dobre srebrnjake kot lovske; vendar o irjihovih lovskih uspehih molči lovska zgodovina. Taki in enaki so opravki špecialistov, o katerih si iz že navedenih vzrokov ne upatn več povedati. Samo en slučaj hočem še navesti. Bil je špecialist za kmetiistvo, in sicer tako izvrsten špecialist, da je razen odvTačanja toče znal vse. Nekoč si je za kokoši naročil Barthefsovega klajnega apna. na podlagi katerega kokoši baie nesejo jajca same od sebe, in naročil je tudi Thomasove moke za trato pred šolo. Vrhovni in svetovno znani poglavar pekla. Satanas. pa mu ie zamenial obe snovi, in tako je šlo krajjno apno po trati, Thomasova moka pa v 'kurje želodce. Na trati ie baje pocepala trava, v kurniku pa so pocepale kokoši. Izjavliaitn pa, da ne p.revzamem odgovornosti za resničnost tega prigodka. Končno naj še omenim en tip slovenskega učiteljstva, namireč je to zaslužni učitelj. Kq je čez štirideset let svojo kožo strojil v šolskem vzduhu. dobi tuintam — če ima sreoo — srebrn ali zlat križec, in sicer večinoma onega brez krone. To pa zato. ker si mislijo merodainf krogi. da je ne potrebuje; uverjeni so namreč. da mora na stara leta. ko je že preskrbel otroke in je mogoče tudi že vdovec, imeti kako krono — v žepu. In prav je tako! Zaslužni učitelj ne potrebuije k podelienemu fcrižcu nikake krone, sai ima — trnjevo na glavi! — — — — — — To je torej nekoliko prirodopisa o slovenskem učitelju. Slovenske učiteljice se nisem dotaknil, ker irmogočesa, kar sem ¦povedal o učitelju. velja tudi o učiteljici. Nadalje se pa tudi upal nisem. ker so že zadnjič pri tnoiem zadniem šaliivemi predavanju v Zalcu nekoliko pihale name. O priliki znami tudi o slovenski učiteljici povedati kaj. toda pogojno: pri' odprtih durih. da bom v sili brž zunaj. eventualno hočem na podlagi trdne pogodbe po predavanju oditi — kakor Essad-paša iz Skadra —s popolno monturo; zdrav na obleki iti telesu!