Volivni okraj Ptuj - desni breg
Sela
Dne 17. febraarja t. 1. Je biQ v Selab predvolivni sestanek, ki se ga je udc-Iežilo 54 volivcev. Referata o volivnih predpripravah so nekateri vollvci vneio sledili. Poedinci so prišli na sestanek z neresnim namenom. zato so ustvarili med ostalimi udeJeženci nerazpolcženjc za resno razpravljanje vseh družbenih problemov. Po referata so razbijači se-stanka vstali in odšli. Za njimi pa so odšli tudi ostali voiivci.
To je bil prv! predvolivni sestanck v Selah, na katerega so se najbolj pri-pravSJi razbijači kot vsakikrat. ko sre za vpraSanja resnega dela ranožice za napredek. za Ijudsko oblast. " Tov. THo je glede takih ljtidi v Ti-tovib   Užicab 18.  februarja  t. 1. dejal:
SedaJ bi rad pondarli. da samo sla-blti, samo t)nd)e ki bi želell, da bi neka) nastalo, ne da bi sami dali ka-krSno koll žrtev, da so lahko samo taki Ifud/ie proti takemti nafinti voUtev, prn>ti 'pid naSlm volitvam. Tisti pa. kl so se v teb nek ] letih po vojnl, v teka $tirib l«t od pretekllih voMtev do dane* zno-jili in zastavljall vse sile na vseh delov-RJh področjih v ra?l dižavi. da bi fiaa pre| dvignili na§o drJ-avo Iz razvaltn In zgr^ togato indostri|sko drSavo — tl ijudfe m bodo omahovali niti danes. OroabovaM bodo semo slablfl, ki filozo-flrajo o tem. da Je $e težko, čeprav «o minila Stirl leta po vojnl. No, dobro to-varižl kako pa nam )e bilo pred vojno oziroma 20 tet po prvi vojni? Mar nam )e tedai bflo lahko? Ne! Mar )e stara Tvctoslavfja dajala perspektfve? Nei Mar smo se zmotili, ker nismo v n]ej vtdeli perspektive? Mlsnoo. Kafti prl§el je dan prelzkušnje. ko se 1e izkazalo vse tlsto etaro za nespo-sobno. da bi vodi!o tako Ijndstvo, ljcdslvo $ tako moralo. ka-kršno je naSe. zaradi česar je to staro tudi moralo izginitL
Zg. Pristava
Na predvolivnem sestanku 17. febru-arja t. I. je 42 navzočih voHvcev spre-jelo obvezo, da bodo v sva*i okolici vplivali na to. da bodo volltve kon-čane že do 10. ure dopoldnc. Pozdrav-ljajo kandidata tov. dr. JoJeta PotrČa ter so izrazHi željo, da bi šc pred vo-litvami obiskal n.ilhov kraj.
Zavedajo se važnosti volitev ln slc-dečih predvolivnih besed tov. Tita:
Te volltve so sredi veličastnlh napo-rov delovnih l]ud! vasi In mest da bl kljub vicjn teJavam izpoiniU naloqe, kJ Jlh določa petletni plan all pa so splob v zvezi z graditvifo sociaUzma v nall drfavl.
Koga fe danes treba volit!? Raznralji-vo fe, da moramo danes voliti take I|mii, ki so bili v vo{ni preizkašeni, ka-kor tndi tistc, kl %o se preizknsili v težkfh dneb gradftve drzave. Prav tako bomo volil! tiidl na?e rodar|e In delavce iz različnfh podjeti]. kf so pokazali pri svojem deln delovnt Jnnaftvo. Z eno besedo, danes rnoramo voliti inotne IJn-dl, kl ne bodo lzqublll žlvcev. kl se ne bodo unrikalf pred tezsvamt. Ijndl, ki so sposobnl gledati poqumno v ofi vsem t€?avam, kl so sposobni da |th obvia-dajo ln vodifo drnge za seboj.
Cirkovci
Na predvolfvncm sestanku so v na-vzoSnosti 120 volivcnv razpravljali med drugim tudi o davČni osnovi za 1949. leto. Kot navadno so volivci iz Cirkovc tndi tokrat kriti/irali napake posame^-nih organov Ijudske oblasti pri pred-voHvnih pripravah in pri cdmerjanja kmečkih   ob\rez  napram   državL
IzrazlH so žcMo. da bi prf*e! kandulat tov. dr. Jože PotrP mcd njc. Sokandi-data tov. Lacka Milana ?e poTnajo, ker je priha.fa! fcot aktivist Fronte na nji-hov teren. Prl odme.H davčne osnove so sodelovaTi, da je bilo delo nspeSno Izvedeno.
Verjetno so nekateri volivcl Iz C\r-kovc poslušaif pretios zadnfega TUo-vejfa govora po radia In se zavedaio. da gre zopet ta.  velike stvarJ
Ce se danes govori, da {e težko glede pxeskrbc, Le se danes govori o tem, da
Je odktrp tak ali drugafen, tedaj se po-stavlja -'prašanje: zakaj gre pri tem vsako leto teže, ne pa vedno laže? Na to vaiL bom odgovorU. Glavna stvar, ki povzrofa, da gtre teze, je sprememba sorialne strokture.
Kako. veste, smo imeli pri popisn pred v:jno 15,700.000 prebivalcev, danes pa imamo 16,200000 državljanov. Pred vojno sm imell 880.000 Ijudi manj v mestih kot jib imamo danes. Danes je prišlo lz vasl v mesta, oziroma v tovar-ne In razlifna podjetja okrog 900.000 Ifudi. In ka| to pomeni? To pomeni, da se je na tej strani zmanjšalo število ti-stl", kl delafo na vasi, na dnigi stranl pa se je povečalo §tevilo delovnlh l^udi !<i   jih   mora   preskrbovati   država.
V primeri z letom 1939 se |e števtlo prebfvalstva v mestih poveCalo za 880 tisoč, kar le zelo velika številka. Do daaes se pa ni skoraj nič zbol{šal narin profzvodnje v našem kmeti}stvu, katti nismo 5e dosegli, da bi naša Industrija lahko dala našenm ktoetiistvti potrebne stTofe v tolikem obsegu, da bi prišlo to rfo izraza v povefanju delovne storilno-sti v kmetijstvo, v povefanju kmetihke proizvodnje. Nimamo 5e dovoli sejaJnJh stro.fev, mlatHnfc. pfncjov, tn?ofll in 5te-viirih drugili stvari, ki \N\ potrebu^e kmet. Nim?icao še dovol} razlJfnib stro-}ev za meliorar!l|o. za osu^evanie mof-virii Itd. — Vse to bo pri^o šele na-s!e*fp<a Jeta, pc«topomaf rafenSi od pri-bodrjepa leta naprei, Izdelano pa bo v r»a5f lastni driavl. Sedaj nimano mof-nosti. da b! nabavil! te za kmetilstvo potrebne strofe v taiini v ?tev!!u, ki bi m<M?lo zadovoliiti potrebe. Tena ne tno-rmp, ker fmamo do tujlne veliknnske obv*»zi?osti, ne mf>ren?o zato, ker k«pu-femo ^troio ra na?o te?ko !tirf«str?*o. 73 tlsto tndnstrito, ki ]e temel! radal^e trraditve. k\ |e prav tako t*>melj gradit-ve prav  teh kmetijskih priprav.
Šikole
v navzofnosti 80 volivccv Je pred-volivn! sestanek lcpo potekel. Vsi na-vzo?I so se !?;1aviH «a kandidata tov. dr. Jožft*f\ Potrča in za nampstnika tov. I.ac*cn Milana.
I?točasno je b?Ia izvedena odmera dav?ne osnove. Vefina volivcev se je z odm^ro strinjala. Nekatcri niso hoteli veri^tl. da znaia davck m dohodnino raanj kot so prifakovall. Snreminjanjc davčne viSlne v predhodnih letih jlm je vr.elo zaupanje v stalnost prve od-mere.
Ce bo tako, pravijo, bo fe ilo tndi Rlede obvezne oddaje, četudi gre vCa-sih težko.
Tov. Tlto je mlslil na vse kmete Jujroslavije, ko je dejal uiičkim kme-tom:
SedaJ je vpraSanJc, kako bl to slvaf odstranili, kako bi breme prehrane na-Slh delovnih IJudi v mestih, tovarnah fn drugih podjetjlh enako — po premo-Jenj.skem stantu — razdelili na vse va-5ke pridelovalce, da se ne bi dogafalo. da Ima kdo prevet, drugerau pa asta-»"^ p.remalo. Tu |e treba sedaj najti na-čin, kako bi to brerae enako ra?de!Ui nd vse prfdelovalce. Kako 1e raogofe to storlti? AH more to storiti samo oblast od zoora?? Ne more. — Oblast lahk^ odredi, koliko Jita mora dati no-sameren okml, pr\ Pemer •<*> nl mogofe veliko zmotiii. Pri razdelitvi bremcna na pcsamCTue pridelovalce pa mora po-magatl hidi Ljndska fronta. Ta njena pomoč mora prihajatJ vse lelo, t. j. tutli tedaj, ko se sefe, da bo posejapa vsaka ped zemlje. KajH povedati vam morsm da se 1e lanl zgodilo n. nr. na Hrvat-skem, da |e ostalo okrog 1^0 000 ln več hektar]e"v zemlje neposriane. kaUl kmptfe. In slcer bocfatl kmet?e, nlso ho-telj 5e|ati. PrizadevaM si moramo. d3 bo posefano vse. Vsakdo roora posefati. toda tudi nietn« morarao dntf živetl. To-re^ ne zadošfajo samo administrativni ukrepi, temveč morajo pri tem sodelo-vati vsi. ne le oblast. ne le admlnlstra-tivni ukrepi, kajtl najnevarneje in naj-slabSe je, če se vsi nasianjajo sarao n* oblast. na arfmlnisfratlvnl postopek in na atfmipiFtTalivne ukrepe. To nl do-bro. Ljudstvo mora biti samo kontro-lor, ne le navzaor, temvef tn^I n^vzdol. Samo mora prislliti k \ipo\nl*v\ obvez-ncsli tiste, ki jih noce]o    bpolnlti    po
svojl voljl. LJndstvo mora samo pov»-datl, če )e kdo preveč all premalo ob-davčen ^a državne potrebe. Tu Je torej potrebna pomoč vsega ljadstva, ne pa sarao krajevnih in drugih oblastL Pri tem morajo vsl pomagati.
Tudi to ieto je, tovariši in tOTariSice, asodno leto, kar se tiče zastavljanja vseh oaših sil, kar se tiče obveznosti naJih de-lovnih Ijudi, pa tmdi naSih deiovnib kme-tov do naše ?ocialisttčne države. Na5i kmetje se morajo zavedati, da je tisto, kar zahtevamo za prehrano našega prebl-valstva in za izpolnitev naSih nalog, po-trebno in da brcz tega oc gre. Toda vedo naj, da bo čez leto a'i dve tudi zanje veliko bo!jLe. To sporočam vam, kmetom iz užiškega kraja, hto pa morajo vedeti tudi   drugi   naši   delovni  ljudje   na   vasi.
Ptujska ^ora
Politična ia volivna komisija sta iineli sestancc 17. februarja t. L, na katerem je bilo sklenjeno, da se bo vršil prvi množični sestanek dne 19. t. m. Sestanka pa zaradi slabe udeležbc ni bilo. Udeležili se ga niso niti člani politične koinisije.
Da se odpravi ta nsdclavnost, je bil sklican za 23. februar sestanek prcd-stavnikov množičnih organizacij. Novi predvoiivni sestanek bo komaj v ne-deljo, dne 2G. februarja.
Ncuspelega seslanka sta se udeležiia tudi 2 člana OB LO iz Maribora.
Palitična komisija raora priznati, da ni opravila svoje naloge, sicer bi bijo na Ptujski erori drugačno predvolivno razpoloženje.
Verjetno se volivcl s Ptujske gore ne bojijo težav, ki jih je na predvolivnem zborovanju nakazal tov. Tito:
Danes vam hotem povedati — vsa) v glavnih potezah — tu pred vami, kme-ti, delavci in vojaki, kaj smo storili, kaj bi morali storiti in kakšne razlifne te-žave ltnamo. Ne smemo se sramovati priznati svoje slabosti. Ne smerao za-molčatl slabosti. prikrivati tistega, kar fe regadvco, kajti to ne bi bilo korau-nistif no. V tem primeru ne bi imeli mo-ralne pravice biti na tnestih, kjer smo. t j. na vodilnih mestih. Opozoritl mo-ramo na vse slabosti in napake, rečl v«.^ n-or&mo. da tega ln tega oe more-
reSH! Scimi temvef vsi sknpa). Ce pogiedamo aaza). na to kratko razdobje ^tirih let od volitev za prejS-njc Ljudsko skupSfino do daues, vidi-tno orjaški napredek, orja^ke korake, kl smo jljn napravili pri graditvi naše dria-ve. Poglejte, tovariši tn tovarišice. po vse« naši državi in videli boste v vseh tudi raf?akotnejših krajih. v vseh našib republikah ujpebe ustvarjalnib aaporov in dela na^ih delovnih Ijudi. [n zaka| sflio to lahko storifi? Zato. ker smo Ime-H, Ko smo končali vojno, ie ]asno dolo-fen smotei. kai moratno delati Nlsmo fiU ?ofiral. ali bcmo zgradili ta ali oni most, ta ali oni objekt. ali kal drngega Ne, imeli smo smoter zgradltl, kar Je porušeno, 1n se oato lotiti gradltve tt-ste^a vi^jega. kar labko ustvari srefo naSlm narodom, lottti se Izpolnitve pet-letreoa piana, ustvariti možnostl za in-dustrializaciio na§»? države. Prl tem de-lu smo dosegtl veUke uspehe. Toda li fe.a smo to napravtll? Mai smo tedaf imeli srsristva. mar smo Imell kako zla-to kek^na bogastva, nakopitena v de-setletlih? IraeU nismo nifesar. nlhče nam ci nifesar dal. Zafel smo lz nlč Tako kot smo v vojnl zafeH lz nff qra-diti arir«ado, tnko smo tudi v mini «a-čeli araditi drzavo, oovo ne samo po političnero sistemu, temvef ttidi po eko-nomskJ s-trekturl. To Je bilo veHkansko in nsporno delo, tovariši. Toda, all sroo mooll do dBnsSnlena dne storitl kai vef? Vsakdo, ki bl rekel, da bi mogli stortti vei. seveda ne bl irael pTav, feajtt to bl hi!o zlobno fn netočno. Storlli smo vse. kar smo mogli.
Goren|*ki vrh
Dne 15. februarja t. 1. se je vrSII v prostom KLO prectvolivni sestanck ob navzočnosti 37 volivcev.
Po referatu o volitvah poslaneev v Zveznl svet Ljudske skupščine FLRJ, o kandidatu tov. dr. Jožetu Potrtu in o pHanskih grospodarskih problemih je priSIo do živahne di«?kuslje. Navzoči vo-livci so izrazili željo, osebno videti kandidata tov. dr. Jožeta Potrfa 5e pred volitvami. Nakazali so tudi halo-ške spccifične posroje prl obdelavi zem-Ije, ki bi moraU biti vzetl v poštev pri odrneri  obveznih oddaj.
Kar Je sHSalo nešteto kmetoT iz oko-lice Uf!c od tov. Tita, je odgovor tndi na probleme \z Haloz:
Ni se r.am treba batl lakote in nl nam trcha delatj takih napak. kakrSne se delajo pri odkupu, kajti ne smemo In re bomo f*ovolili, da bi se delale. In nikar ne m:sr'e da nas n° muči, ko nave oblasti spodaj ravnajo prevet kruto z Ijurlml, ko jhn nofpjo politično pojasniti stvari, ko jim ne povedo, da je tisto, kar se zahteva, potrebno iz tega ln tega r; zloga, da to potrebujo država In ljud-stvo ln da se morajo žrtvovati za to, ker p?m šo teh nekEJ let do iznolnitve petlefncra plana ne more bitl veliko Iaže. To np.m i*» potrcbno zaradl strojev, k! }il? na^BvHeino. zaratfl prehrane. RaTien tena. tovar!?i. pa moramo tudi Izvažati. IzvažaK mnramo koruzo. Masti ne mo-remo, !cer smo \o moraU lani ttidl ku-pitl. fpiTirav nani 1e v rcsnicl ne bl bi)o tr©ha PSenice ne bomo Irvažali. ker \o potrpbnjenio s?ml. toda koruzo moramn. Ce mi v tvjiri rahtevamo. da bi krrill Msfo. ka^ potrehnieino. tedni se tudi orf nafi zahteva tisto. kar W n}1 PolTP^nn. Tam n. pt. nofeio vedno p-T?ena tnbpjra, ker nraviio. da bre? r»1pnj» i?hkr> irhafajo. hrf>7 hrane na n« Pff»^M<o ppm r»p ^afo sfro!^ r* f?o'^r*ko blago, ne pa za dk.arsko valnto. O lea
Tam govorlm zato, da bl raromel!, da so naLe potrebe velikanske ln da jih ffloramo ter moremo izvršitL Vi, tovari-U hmetje, pa sf prizadevajte, da jih bo-fflo tzvrSftl lahko, ker ]ih lahko izvr-Šimo. Dajte, da bcmo ravnali pametnc fn premlžljeno. upo&tevafoč to, da J« treba z ljudmi spcda] ravnati človeško ln Ijudstvu vse dobro pojasnitL
Maiski vrh
Osemnajst vollvcev se Je adeleSffla predvodivnega sestanka v Maj^kcna vrhu. Sprejeli so med drugim predlog fclanov OF v tekmovanju glede voiivne udeležbe s sosednlm volivnim krajev-nim področjem.
Med diskusijo je iznesel član Vino-gradni.ške delovne zadruge vpražanj« neredne preskrbe, drugi udeleženci pa so postavljali vprasanja o Informbiroja
Nešteto volivcev je zainterssiranib na vprašanju redne preskrbe, zato jim $c dal tov. Tito v Užicah slcdeče po-jasnilo:
Povečan]e itevila me*tnega prebival-stva skoraj za milijon prav talco kaže, zakaj so se pojavile težave v prehranl prebivalstva. Danes uživa obvezno pre-skrbo okroq 5,400 000 državljanov, kai pomeni   tretjJno celotnega  prebivalstva.
Za teb 5,400.000 državljanov moramo najH pofrebne predmete za preskrbo v svcjl la«tni driavi, to pa pooieni, da moramo vzeti kmečkemii prebivalstvn. Toda, aJi iroa ktnefki pridelovalec da-nes dovoij teh prcizvodov, all le storii vse, da bi ffh icne) dovoi)? Za danes jlti je $e dovolj, čeprav |e precef težko. J' ri, L |. naslednja leta, pa Jih ne bo dovolj. To povem vnaprej, da bi vedeli, česa se moramo  držatl.
Seda) vara bom navedel Slevilke. kl Jlh morajo pozrati našl ljudje, feprav so številke komu morda nekoliko dol-gočasne. N. pr.: celotna proizvodnja pSenice znaSa pri nas okrog 2 8S6.620 ton a!i 288.000 vagonov. Od tega doblmo po obveznem odknpn okrog 67.000 vago-nov, n. temn pa pridejo š« presežki pc prosti prodaji. meiica jn drugo, kar drža-va odkupufe in to da skupno okrog 80 tisof vagonov.
KaJ to poraeni? To pomeni, da ostane na vasl razen tistega, kar država od-kapi. še dve tretjioe prldelane količine pSenlce. Torej potroši tretjina prebival-stva okrog 60.000 vagonov, na vasi na oflajie Se 208.000 vagonov za dve tretjl-tfi prebivalstva. kar pomeni veliko ve* kot za mesio. Razen semena v kollčini pribllžno 45 000 vagocov o^tane za vsa-ko tretjino prebivalstva na va«i okroq 100.000 vagonov, kar pomenl. da fe na vasi še dovol| krnha za prehrano naie-ga kmečkega prebivalstva.
Vare]a
Frvega pr«dvo!Ivnega sestanka se je v petek, 17. t. L udeležilo samo 6 vo-livcev, ki so pojasniii, da je v delav-nikih težje s sestanki kot ob nedeljah ker s« je zaradi lepih dai začelo deto v vinogradih.
V diskusiji i došlbni je bilo izne^e-no vprašanje, zakaj sta bila združena KLO Vareja in KLO Majski vrh. To se cdi poedincem neprikladno, kor iraajo predaleč do KLO. Izgleda, da jim Se ni popolnnma jasna važnost gospo-darske okrepitve, ki je samo eden ali drugi teh KLO ne more doscči.
Prihodnji scstanek bodo sklicali ca nedeljo.
Zavrč
Politicna komlsija iz Zavrča Je Imela 17. t. m. sektorsko konferenco. Iz dru-gih predelov se člani komisije konie-rence niso ndeležili. Komisija iz T-ir-škega vrha je imela istočasno množični scstanek, dočira komisija iz Goren.iake-ga vrha ni bila o scstanku obvesčena. Komisija is Zrwrča je izdelala delovni plan. S Turškfra vrhom in Gorenjskim vrhom bodo tekmovali v sledečih toč-kah:
Kdo bo fanel bolj obiskane predvo-livne sestanke? Kdo bo imel manj krogJic v čmi skrinjici in boljšo ude-delef.bo ter kdo bo na boljsi način iz-vržfl agitaci^sko \n  propagandno  delo?
Isti dan se je vr?il množični prcd-vollvni sestanek. kl se gn je ude!sžilo 70 volivcev. Odposlanec Obl OF odhora je tudl imcl kratek referat. Pripomb Iu diskusije nl bilo. Za sledefi dan je bil napovedan sestanek za odmero davka In obvezne odd^Je. Na predvolivnsiii sestanku so postavili vnra^anje. zakaj kandidira samo 1 kandidat v njihoveui vollvnera  okraja.
To   vprašanje   postavljaio   tndi   dra god, čeravno poznajo  novi  volivni za-kon, zato $lm je  dal tov. Tlto  sledeče tiojasnilo:
Tovari?! ln tovarlSicei Tndl seda} pred temi    vo!i!vami  so  se pofavtll     kakor pred preteklimi volitvami. giasovt nekib ostatkov tl^tega starega. kl 4e ponekod životarJJo   ki so vpra^aU   ali bodo mor-da  pri    volltvab    zastnpani    tudi   nel:l drugi?   Katerl  drugi?     Kdo  more  dane« sodeJovatj na   teh  volftvah?  All tnorejo ph  teb  voiitvah sodelovati  kake stran-k.   Izvet     Ljudske    tronte?   V   Ljudskt fronti so zbrant vsi  tistl   ki ze!e   da  >«¦ aresnlfi   Ijudskl  program.   program    ka-^H terega smoter )e: astvaritev  socializma^H Ce se torei    uresnifi    kak   prograni.   I^H to   program   Ljndske  fronte.  fe   pa  kdfl^H feli oresni^lti dnrg program izven Ljud*^H ske fronte, tedaj ol to socialistltni pro-^* gram    femvef  program   kl   )e   sovrazen sodallzmu.  lo   takcga   seveda   ne   bomo pcstfli oa vollfve   V na^i držav! ne mo-retfc   bltf  dv    programa,     terovef   sanc_ program   Lfrt^ke   fronte    program   gra-S dltve soclaMrma   Živlino sredi revoltjcio-^ narne dmžbepip preobrazbe v na51 drža-
(Nadaljevanje aa 3. strani)
(Nadaljevanje z druge strani.)
vl, revoi<utfja pa ne pozna Sale. revo-Incija se ne more tgrati s kakrfrniml koli koncesijaml in drugimi stvarmL Revo-lucija )e surova stvai. Zelimo )o sicei izvesti s čim manjšimi irtvami. s člm manfšiinl težavami. toda, če bl se kat postavilo ^red nas na tej poti. se mora pokorlti, to mora lzginiti.
Na volitve greino kot enotna fronta narodov Jugoslavije, na volftve gredo Ijudje zdruieni v sploSno Ijudsko orga-nizacijo, v politično organizacijo IJud-ske fronte, kl ni samo polititna združl-tev. ustvarjena zato. da b) se sestajala od časa do časa zaradi volitev ali česa drugega, temveč fe sestavni del ndarne siie. dei odlotflne slle proti vsem na5!m tezavam, ki |lh premagujemo In ki jih bomo morall §e premagovatl.
Rodni vrh
Sto sedem volivcev je prišlo 17. t. m. na innožični predvolivni scstanek. Vo referatu o važnosti volitev poslancev j« sledila živahna diskusija. Volivci so se najbolj zanimali za vprašanje obvazne oddaje prašičev in goveda. Pritožili so se zoper nefcatere nepravilnosti pri iz terjevanju obvez. Iznesli so nekaj pri-toib glede obutve šoloobveznih otrok, sladkorja za otroke in bolnike ter g>iede težkega nabavljanja peiroleja.
Volivci so z navduJenjem potrdili, da poznajo kandidata tov. dr. Jcžeta PotrCa.
V zvezi s sličnimi vprašanji je dal tov.  Tito  v  Užlcah   sledeče  pojasnilo:
TovarišJ in tovariSice! Ko grc za našo potrebo, da tržimo s tujino, morafe vedeti, da imamo danes trgovinske pogodbe s Ste-vilnimi državami. Takoj moram omeniti, da mi izvažamo okrog 4 milijarde samo ralo, da bt nvozili tekstiine surovine, hi jih tukaj prcdelujemo. Td grc torej za reprodnkcijo. ne pa za kapitalno fraditev. Stroji so popolcoma zase, Toda, ali po-trebujemo bombai? Potreben nam je, ker ga doma nimamo. Volne nimamo dovolj doma, čcprav bi fo lahko imeil več, Le bi redili več ovac. Toda mi dolgo časa nc bomo imeli sami dovolj bornbaža ]n volnc. In vendar bi se lahko nekoiiko zmanjšaj ta fond, ki ga moramo trošiti za nabave » fajini. Kajti vse tisto, kar gre — gre po dofarski valnti, za sorovinc, iz katcrih se izdclujejo obleke io obutev.
Leskovec
V Leskovcn se Je udeležilo 47 vollv-cev predvolivnega sestanka.
Na teno sestanku je bila sestavljena politična komisija za volitve, mesta za volišča in volivne komisije. ' Na terenu Leskovec se Je razSirila predvolivna parola: »Ali Tito ali Aoie-rikanei«. Seveda so se tej parolf vsf smej-itL fco Je bfla iznešena na sestan-kn. Vsem navzočim je bilo pojasnjeno, da Je to sovraSna parola. Jugoslavija je suverena država. V nje.1 nl govora o tem. da bi §el nspeh volltev v korist Amerlkancev.
SiritPv laklh parol med množico ]e tov. Tito v Užioah onemogočil v sle-dečem:
Hotcl b! vas opozorif! 5e na oeko stvar. SliSall ste, da vodi Informbiroievsk! tl?k le vei kot lefo dni karapanfo, hako pro-dafamo našo državo za dolarje, kako do-bJvamo velikanska posojila. kako ne pro-dajamo samo države, temvet dobfvamo celo za nekako propaRaodo milijone do-larjev. Lažejo, tOTariši in tovarišice. ka-kor so do?s;i in Siroki, kot pravj na?e IjvdstTo. Za nobeno propa^anda ne dobi-vamo den^^-Jla. Toda. ali ?mo itahtevali posoiiia? Zahtevali «mo v Ameriki od ti-Rtih bank. od katrrih *o tv4i <tami zahte-vali. pa niso dobUi (razen Poliakov), ker »c fam boje. da \\m bo to posoiilo pro-padlo Zahtevali «n»o tudi mi. toda tisto, kar smo zahtevali lani. )e le vedno na dnevnem redn, ker nismo dobili vsesra. Od Mednarodne banke nistno dohili ie njfesar. zavlaCuje in znvlačuje se. Informbiro pra-vi, da dohivamo posofila, atn?rtška reak-cija. ki trobi v isti ro^ z Informhirotem, pa pravi, da nam nr hi bilo treba datj, zato ker bo to jotri prooadlo, ker smo rai — kakor pravi Informbiro — policijska država. Z eno besedo, Informbiro in ti ameriSki  rcakcionarji nam  podpirajo  hišo
od igoraj in piiejo vsak dan, da imo do-bili posojila tcr jib znova zahtevali in jih stalao znova zahtevamo. V zadnjem času pa nismo ničesar zahtevali, tcravcč smo rekli, da nam morajo dati tisto, kar so obljubili. Čakarno, da bodo izpolnili s%-ojo obljnbo, da vidimo, It resno mislijo, ali pa je to samo propaganda. Kaiti rai-ilitno, da to posojilo turli njim koristi, in ne bomo dovolili, da bi dajala med-narodna reakcija. ki piie o tem, kako mi ¦ami molcdujemo za posojila, orožje v roke Informbiroju, ki 8e nadalje govorl, da stalno prosjačimo ameriške kapiUlisie ra nove dolarje, itd itd. Tu bi vam rad povedal neko stvar: Na nikogar na svetu «c nam ni treba nasloniti« razen na svoje lastne sile. Če tržimo na tecsclju enako-pravuih odnosov, ne bomo nikoii piistali na trgovino z naštmi nafeli. Mi smo so-tialistična država, mi amo koraunisti, ustvarjamo socialisiično državo, sociali-zera in mi tukaj ne bomo popastili, ne bonso dclali nikakih koscesij tudi kar za> dcva našo zunanjo politiko.
Turski vrh
Na mno2iLnem prcdvoUvnem sestan-ku y Turskem vrhu je nad 40 volivcev dne 17. t. m. po rcferatu o vaSnosti utrditve Ijudske oblasti, o kandidatu tov. dr. Jožetu Potrču in o bodočili na-logah v zvezi s petletko rasspiravtjalo tudi o lokalnih gospodarsklh težavah. Volivci so izncsli, težave v zvezi s ha-loškimi življeniskimi razraerami, skrom-nim življenjem in izgledi za boljže živ-Ijcnje. Nekateri volivci so tudi kriti-zlrali poedine odkupne in trgovske mreže. Neupoštevanje kmečkih bonov pri nabavi življenjskih potrebščin spravlja brea potrebe zlasti manj^e kmete večkrat v zadrego. Načeto je bilo tudi vprašanje zaposlitve delavcev iz Haloz v industriii, kar daje etlino možnost, da bodo otroci na haloških gričih živeli dostojno življenje, dokler si sami ne bodo pomagali naprej.
Ves čas sestanka so sc volivci resno zadržali in ohranili sestanku pred-volivni karakter. S tem so dokazali, da razumejo v glavnem težave graditve socializma in vpoštevajo težave, ki jih je nakazal tov.  Tito:
Danes morate vedeti, tovarlSi in tova-riSice kmetje in kmetice, da gre pri nas ˇse tisto, kar daje naše Ijudstvo, za ostvarjanje vedno novih in novih Ijud-skih dobrin. Ves presežek, ki je šel nekdaj T tnjino in % katerim so bogateli različni milijonarji v tujioi in tudi cači kapitalisti v državi, vse to gre dan«s v kapitaloo graditev naše države. Vsc to je naše, to-variši in tovarišice, to jc vaJe in od ni-kogar drngega. S tistim, kar imamo, se boste okoristili vi, t j. scdanji rod «n bodoči   rodovi   csšega   Ijudstva.
Komu bo potrebna ta ali ona tovarna? Vodijo jo ddovni [judje in služi delav-cem ter kmetom. Komu je potrebna želei-nica? Potrebna je na9im delovnitn Ijudem. kmetom, dclavcem in državljanom. Vse, kar se danes gtadi — se gradi za potreb« na ,a delovnega floveka, da bi se po-stavili oa svoje Iastne noge, ne pa, da bi Dam kdo od zunaj pomagal.
Tako je potekel v ptujskem okraju prvi val volivnih sestankov in pred-priprav. Na množičnlh sestankih so delovni Ijudje Iznesli resna gospodar-ska vprašanja. saj jib zanlma naš družbeni razvoj Dnevno ga spremljajo v tisku in radiu, zraven tega pa zelo radi poslušajo perspektivne govore naših državnikov in članov CK KPJ ter kandidatov za poslance.
Na neštctih sestankih se niso v toliki meri uveljaviie obveze za predvolivno tekmovanje, za kar so dani vsi pogoji, predvsern na tistih grospodarskih sek-torjfh. za katere so volivci najbolj «a interesirani.
Na obeh volivnih področjih se od-raža močna ielja vollvcev, da bi prišla pred volitvami med nje kanciidata tov. Dušan Kveder in tov. dr. Jože Poirč ter namestnika tov. Kovačič ZUtko in tov. Lacko Milan, da jim ljudstvo potom osebnesa stika izrazi svaje navdu3enje Ka našo. z iastnimi silami ustvarjeno socialistično  državo.
Okrajnt odbor OF