SOLNCE IN DEŽ . %I'%O*1"/%#*¦^'1/*t/*1Pir*WW WPOVESTIW SPISA L JOSIP SPILLMANN, S . J . POSLOVENIL J. M. PRSrS ZTIEZE K MI' ~I. LA Herder'sc andlung, Freibu eisgau. IZDALA "NOVA DOMOVINA" ~r 1763 ST. CLAIR STREST. w CLEVELAND, OHIO. MP/k,r~vw".Pm~qe*j‘reo.#'tr"~^~rs>d POVEST IZ ČASOV FRIDERIKA VILJEMA I . Nemški spisal Joseph Spillmaml S . J. C3'%'"""""qoltr~»#%NwO"%,4#~Plk~os~+.'*''"R~e Kako bi moral dolgi Filip ostati doma, pa je bil nepokore n svojemu očetu . Na prusko-saksonski meji leži prijazna dolinica, v kteri se na haja izza davnih časov mlin . Staro zidanje s čudno zavitimi okraski, z mnogoštevilnimi, svitlimi okni, 'visoko ležečo streho , poraščeno z bujnim mahovjem, se vzdiguje si edi gozdne trate, obsenčena od stoletnih košatih hrastov . To je tako imenovan a Grundmiihle, zadnja hiša na saksonskih tleh — niti tisoč korako v dalje spodaj teče Miihlbach čez prusko mejo — in v tej še danda nes samotni gozdni hiši je že od starodavnih časov bivala družin a Grundtniillerjev, tako nad vse pošten mlinarski rod, kakor se ga l e kedaj more dobiti med mlinarji . V tistih časih je bila dolinica še bolj tihotna in samotna, kakor je dandanes. Ure daleč na okoli so se razprostirali veliki gozdovi, v kterih se je le sem in tja našlo raztresene kmetske hiše , nekoliko graščin in redko kedaj kako vasico . Tudi star lovski grad kneza brandenburškega je stal komaj uro daleč od meje . Od časa do časa so prebivali knezi tukaj, da so se mogli baviti z lovom; odkar pa so nosili prusko kraljevo krono, ni nikd o več obiskal samotnega gradu . Kar se je naenkrat raznesel med prebivalci gozda glas, da pri de kralj Friderik Viljem I. v kratkem tja, ter to imel v velikih gozdovih velike love . To je bilo nekaj popolnoma izvanrednega 'z a te ljudi, ki leta dolgo niso videli in slišali ničesar k a-kor tiho enakomernost svojih gozdov in polja . Le kakor zemlja stari ljudje s o znali pripovedovati o tein, kako imenitno se je v prejšnih podob 3 ni.lt slučajih živelo na gradu, in povsem naravno so se zlasti mladeniči veselili, da bodo priče in nekako celo udeležniki takih sveča nostij . Mej tein so pripovedovali prebivalci bližnjih graščinskih selišč , ki so veliko občevali v mlinu, kako snažijo lovski grad in ga slika j, in kako si je stari graščinski oskrbnik iz mesta naročil popolno ma novo obleko s srebrnitni in zlatimi obšivi, in nekega dne je pri šlo poročilo, da pride pojutranjem kralj s svojim spremstvom ; nekoliko služabnikov in lovčev pa da je že dospelo . Istega večera je bil dolgi Filip, takrat najpostavnejši mladenič daleč na okolo, poklican k svojemu očetu gori v sobo . Stari mož, kterega je pogosto mučil protin, je sedel v udobnem naslonjaču ter sledeče ogovoril svojega sina : „Kakor slišim, je res: pruski kralj pride pojutranjem na svoj lovski grad . Hotel sem ti le povedati, Filip, da ne smeš cel čas , ko bo on s svojimi ljudmi v naši khžlnl, zapustiti hiše ali se cel o podati tja na Prusko . Ti veš, kako rad ima kralj „dolge korenjake”, ktere bi rad vse vtaknil v svojo gardo. Ako dobi on ali kdo izmed njegovih nabiralcev tebe pred oči, bi moral iti ti tako gotovo z njimi v Berlin, kakor gotovo ropoče mlin tam. zunaj . Toraj ti ostaneš cel čas lepo doma — si me razumel?" „Toda oče, jaz vendar nisem Prus, jaz sem Saksonec in tak o nima kralj prav nobene pravice do mene! Bilo bi vendar pre — " „Saksonee ali Prus, to je kralju prav vse eno! jaz ti rečeni, t i ostaneš doma . Friderik Viljem ima svoje lastile nazore, kar se ti če dolgih vojakov . On kar lovi „dolge korenjake” in niti v inozemstvu niso varni pred njim in njeg,,vimi nabiralci : Še pred kratkim so mi pripovedovali, kako je dal take fante v Šleziji, n a llolandskem, da celo tani na Angležkem s silo vloviti in odpeljat i ir Berlin. Celo v Rimu je dal prijeti nekega meniha ter ga od to d odvesti v Spandau . Toraj še enkrat: ti se boš meú teni časo m skrival kolikor le mogoče, ako nočeš sebe, svoje neveste in svojeg a očeta pahniti v veliko žalost. Sedaj pa pojdi za svojini delom; čujem, da mlin klopoče." To je bil kratek in jasen ukaz; toda neskončno nerad ,aje naš Filip spolnoval . Vsak dan so prihajali v mlin ljudje ter pripovedovali čudovite stvari o bog .tih kavalirjih in njih mogočnih lasuljah, barokah in kitah, o plemenitih damah v trdih obročni h 4 oblekah, o velikanskih telesnih Turkih, hajdukih, dvornih huzarjih , hlapcih na konjih, lovcih, vojakih konjih s srebrno opravo in sokolovimi peresi, vozovih — same lepe stvari, ktere je ubogi Fili p poznal le iz pripovedovanja . Sedaj pa, ko so bili vendar tako bli zu, jih ni smel niti videti, on edini ne v celi okolici! Prvič v svojem življenju se je jezil mladenič nad ojo velikansko postavo, radi ktere je po vsej pravici dobil ime „dolgi Filip .” In potem je bi la zopet ravno njegova velikanska velikost, ki ga je najbolj draži la, da bi pohitel enkrat tje k gradu ter si ogledal te tolikokra t omenjene telesne gardiste s svojimi grenadirskimi kapami . In vendar je pravil cel svet, da so oni ravno tako veliki in morebiti še celo nekoliko večji kakor „dolgi Filip” ! Na vso srečo se je, kakor vse nasvetu, tudi čas lova bližal kohcu. „Prihodnji pondeljek” so govorili, „bo zadnji veliki lov in po tem odpotuje kralj tekom tedna zopet nazaj v Berlin .” „Hvala Bogu,” je izdihoval Filip pri tej novici ; „tedaj boni vendar rešen iz te sužnosti . ” Pondeljek je prišel . Bil je najkrasnejši jesenski dan, ki si ga l e moremo misliti . Kmalu je pregnalo solnce lahke megle, ki so se zjutraj vlačile po dolinah, in sedaj so obsevali solnčni žarki v jesen ski krasoti se bliščeče gozdove, na ktere je bil iz podstrešneg a okna mlina očarujoč razgled . Tu je stal Filip CO jutro ter nejevoljno gledal sedaj na gozdove sosednje dežele, sedaj plesoče valov e prozornega mi motekoeega potoka, ki so šumeč in peneč d rvili lo- pate vodnega kolesa in padali potem nizdoli, obsevani od solnea , lesketajoč se v mavričnih barvah kakor deževni prah . Vendar mladi mlinar danes ni zapazil vse te krasote .Poslušal je na šum lova, ki se je čul iz daljave . Razločno je prinašal severni veter lajanje psov, vpitje gonjačev, veseli glas lovskega roga in sem in tje pokanje pušk . Dolgo časa je poslušal in vedno močnej e se je v njem vzbujalaželja, pogledati si lov in lovce bolj iz bližine. „elo življenje se moram sramovati,” je rekel nejevoljno sam pri sebi, „ako edini v celej okolici ne bom videl kralja in njegove te lesne straže. In kar se pripoveduje o njegovih lovcih — je tud i pač pretirano . Ne bodo se upali, odpeljati me s saksonske zemlje . Sicer mi je pa mogoče, da naredim tako, da me niti videli ne bodo . Seveda,” je čez nekoliko časa pristavil malo boječe, ,,oče rni je pre povedal; toda ali bom celo svoje življenje otrok, ki si da ukazati vsak korak? Ali nisem že dvaindvajset let star in ali se ne bo m teden po Vsih Svetih oženil? Ali nisem tora] velik dovolj, da se m sam svoj gospod? Žalibog le še prevelik; to je ravno moja nesreča!" Tu je prekinil zvonček ta samogovor Filipa ter ga poklical do li v mlin. Tu je bila dela dovolj in pij delu bi fanté skoraj pozabi l svojo nejevoljo in skušnjavo . Veselje ga -;e bilo videti, kako si j e dva centa težke žaklje pšenice kakor pero lahko zadel na svoje ši roke rame, jih nosil gori po strmih stopnjicah ter stresal v prazn e lijake. Urno je zajemal potem moko v žaklje, s sitom ločil debelejše otrobe od le na pol zmletih, ter se vrti] pridno okoli klopotajočega mlina, kakor (la bi hotel narediti toliko kakor trij e mlinarji. Nekoliko ur je mogoče delal tako Filip, ko je čul trkati na vrata . Odprl je in videl malo, sključeno žensko z modrimi, dobro hotečimi očmi stati pred seboj, ki je na vozičku vozila seboj oma ro z vso mogočo drobnino . „Ali si ti, Jera? Danes nimam za krpanje nobenih žakljev,” je dejal Filip . „Tako so še dobri? To me veseli : zadnjikrat sem jih posebno dobro zašila . Da, da, akom ene več ne bo, ne vem, kdo bo šival vaše žaklje — šest milj na okoli ne zna nikdo tako šivati kako r jaz! Toda,” je zaupljivo pristavila pomežikajoe z očmi, „naučila bom Ano, kadar postane mlinarica . Fe, nikar ne postajaj rudeč , Filip; bolj marljivega dekleta ne bi mogel dobiti! No, kaj sem hotela reči — jaz se pravzaprav nisem oglasila, da bi povprašala rad i žakljev; pokazati sem hotela nekaj, na poglej!” S temi besedam i je odprla omaro ter privlekla venec iz zlate pene, ki se je krasn o lesketal na solncu . Mlinar je debelo gledal ter začudeno ogledoval venec . „No , kaj je s tem?” je vprašal na:vse zadnje. „Vendar naj ne kupim t e stvari, kaj?” „Ne za s e b e,” je odgovorila Jera smeje, ,,ali za A n o ! Glej, danes zvečer po lovu bodo kmetji na graščinskem travnik u pogoščeni, in ko se bo pozno zvečer vračal kralj iz Ebersheima, bod e župan kralju v slovo govoril. Ni sam sestavil govora; nastavil ga je gospod preceptor iz Aabacha in veliko latinskega je baj e vmes. On ga tudi ne zna čitati ; dal si ga je tolikokrat prebrati, dokler se ga ni naučil na pamet . Cela stvar bi se marala zgoditi sicer že pri kraljevem prihodu, toda takrat še ni bila gotova nova , zelena obleka oskrbnika, " „Stari norec; stavim, da se bode ustavil v svojem govoru!” j e zaklical Filip . „To mislijo tudi drugi ljudje, toda on misli, da bode prišel v posebno čast pri gospodi ter upa, da postane še sodnik! Ski stka , vtepel si je enkrat v svojo debelo glavo, da bode govoril. In pri tej priložnosti naj najlepše dekle cele okolice — in to je brez dvoma tvoja nevesta — izroči kralju šopek cvetlic . Seveda bo obleče na kakor angelj, popolnoma belo — in kako lepo bi ji pristajal t a zlati venec! ” „Velja”, je vzkliknil Filip, „jaz kupim venec in ti ga boš takoj tja k Ani nesla.” „Ej, ali ga nočeš sam nesti dobremu dekletu? Tako ji bo dar dvakrat bolj ljub .” Mlinar je bil v zadregi ter pomikal svojo kapo po laseh, beli h ocl moke, sem in tja ter konečno priznal vzrok, radi kterega je ž e tedne dolgo ujetnik v samotnem mlinu . Kravarica ga je posluš a la do konca pomilujoč ga, ter navsezadnje menila : „0 ti moj Bog! — in ti nisi od vse te krasote videl ničesar? Kralj seveda ni nit i tako dobro oblečen kakor stari kastelan, ki si je dal narediti kra sno rodečo suknjo. Toda dame! Nikdar ne bi mislila, da so angelji v nebesih tako lepo oblečeni . Obročna krila imajo tako obsežna in okrogla, kakor tale mlinski kamen tukaj, iz trde svile z ve likimi kitajskimi cvetlicami : vse svoje življenje nisi videl kaj tacega! ” „Kaj so meni mar kitajske obleke! Ako bi le mogel videti te lesne Turke in dvorne gardiste in dolge vojake, ki si jih je zbra l pruski kralj! AH so v resnici tako veliki, kakor se pripoveduje ? Ali so tako veliki, kakor na primero jaz? ” ,,Strašno veliki so, pravi Goljati, da je človeka kar strah, ak o jih le pogleda. Moiebiti jih je nekaj, ki utegnejo biti večji kako r ti, akoravno bi tega ne mogla priseči; kajti oni nosijo dva čevlja visoke kape, in tako se jih ima za večje, kakor so v resnici . Ti moraš priti ter si ogledati te ljudi . Danes bo noč, predno se vrne gospod v grad . Tu bi lahko v temi si ogledal brez vsake ne varnosti cel sprevod, e ne boš postavil p~~yce $predai, m) . 7 lena duša ne bo brigala zate. Pri tem boš pa imel veselje -videt i na svoje lastne oči, kako bo tvoja nevesta z zlatim vencem na glav i izročila kralju šopek. F'''ilip se je sedaj že veliko preveč igral z vabljivo skušnjavo ; i n postaj je njena žrtvi . Kramariea je dobila zahtevano svoto za venee in ob enem naroéilo,da izroči Ani pozdrav ter ji sporoči, da prid e proti večeru tja ter ji nekaj lepega prinese . Potem je nesel v mal papirnati škatlji skrbno spravljeni venec hitro in skrivaj v svojo spalno sobico. Vesela nad dobro kupčijo je pa šla Jera svojo po t skozi gozd proti pruski meji, ne da bi niti najmanj slutila, kak o nesrečo je mogoče povzročilo njeno dobrodušno govoričenje . Čez nekoliko časa je vstopil ob svoji palici Filipov oče v mli n ter opazoval sina, ki je zopet stresal in ocljemal, rešetal in prašil , da je bilo za starega moža veselje, videti krepkega mladeniča tako marljivega pri delu. Pazljiv() je šel sem in tja ter ga pohvalil; samo otrobi so se mu zdeli nekoliko predebeli, ter je opominjal svojga sina, da so kameni potrebni, da se jih poostri . ' ,Da, oče," je dejal Filip, „jutri jih hočem poostriti . ” „Potem pa mora ,':,' danes celo noč mle t. ; kajti pajutri njem pri de Haselbauer po svojo moko .” „Ej kaj, saj lahko en dan več počaka! Toda dobro je, vse b o o pravem času pripravljeno . ” „ ,Ti si nekoliko nejevoljen radi dolgega hišnega aresta, kaj ? In ko se ravno spomnim tega : vpreže mi po kosilu voziček ; jaz se hočem vendar enkrat peljati tja ter si ogledati pruskega kralja . Zal mi je, da moraš ostati doma ; toda naravno ne more biti drugače. Tudi staroMarto bom vzel seboj. Vsaj te je dovolj možaka, da to noč. mlin sam stražiš, morebiti prenočim tam pri Anini h starših, in morebiti se pa tudi vrnem . ” S temi besedami je zapustil stari mlinar svojega sina ; dobro je opazil, kako močna radovednost se je pojavila v njem. S tem da je pustil Filipa samega, ga je hotel prisiliti,. da vstrpi to zadnjo noč še v mlinu . In v resnici, ako ne bi mladenič kupil venca, bi s e namen očetov posrečil . Sedaj pa je moral tja, in naj še zgodi kar hoče. „V teh dveh urah noje nenavzočnosti ne bo nikdo odnesel hi še,” je rekel Filip jezno sam pri sebi, „predno se oče povrn e bom že davno doma n mlin bo zopet veselo naprej ropotal! ” 8 ir. Kako se je dolgemu Filip o-ocilo pri slavnosti. Počasi se je nagibalo solnce proti zapadu ter s svojimi zadnji mi ž_trki zlatilo stolpe in okna kraljevega lovskega gradu, ki j e stal na ravnem vrhu malega griča . Na vznožju se je razprostiral a prostrana dolina, travniki in polja, med kterimi so se nahajale raz tresene hiše in dvori takozvanega grajskega sela . Višine krog in krog so bile poraščene z drevjem . Tega dne se je blestel grad in selo v svojem svečanostne m okrasu. Raz stolpov, k tercs:cerkrasi le bršljan, so plapolale pisane zastave v večernem zraku, in na trati ob vznožju graščinskeg a griča so napravili vaščani pod vodstvom kastelana nekak slavo lok s težkimi venci iz smrekovih vej . Okoli in okoli tega je bil s smrekami ograjen prostran okrogel prostor; tu naj bi se vršilo po zdravljanje kralja . Na sosednjem travniku so postavili nekoliko tucatov dolgi h miz, pri kterih je pogostil kastelan kmete, ki so se udeležili gonje ; kmetice so seveda tudi prišle v svojem svečanostnem okrasu, in sicer tako miren in tih prostor pred gradom je kazal krasen prizor . Sedaj seje bližal tudi župan v polnem ornatu : dolga krila čisto no ve, zelene suknje so se vlekla skoraj po travi in mogočna lasulja n a resnem čeh je (lajala možu nemalo veljavo — tako je namreč mislil vsaj on . Kmetje seveda so se komaj vzdrževali smeh a in z4. njegovim hrbtom je bilo slišati marsikatero opazko, ki bi ga ne pripravila ravno v dobro voljo, ako bi mu prišla do ušes . Sves t svojega dostojanstva je korakal brez pozdrava mimo kmetov pro- ti kastelanu, kterega je počastil z globokom priklonom . „Oj, gospod župan!” je rekel ta . „Ali zna tudi svoj govor? Al i se ne bo ustavil pred njegovim veličanstvmn?” „Upamo, tla ne, vaša milost. Dobro sem ga marrnoriral” memoriral (na pamet naučil) je hotel i eei — „in ako zatisnemo oči , ga bomo ,par.bleu' dobro čitali, kakor imajo navadno reči gospo d polkovnik Roderer . ” Tako je govoril župan, toda v svojem srcu vseeno ni bil tako miren, kakor se je postavil pred k- stelana . Govor, kterega je lep o 9 zvitega in ceuno zavitega nosil v svoji nesnici, ga je tiaen kaxorrno ra, in dobro si svest važnega trenutka, kteremu se je bližal, loteva lo se ga je ono čustvo nemirnosti, ki je navadno pred velikimi tre nutki. V svoji razburjenosti je imel tisoč stvari urtditi in ukazati ; skakal je sem in tje, da je kita plesala po njegovehi hrbtu, in ako ravno niso pričakovali kralja pred nočjo, je obstal pri teni, da s o se kmetje že sedaj postavili v krogu po prostoru omejenim s smrekami . Naenkrat mu je padlo v glavo, da se mora še enkra t ponoviti izročitev šopka . Ko je zapazil, da Ane še niti ni navzoče , zgubil bi skoro glavo . Takoj je moral hiteti nek kmet v dobro čert ure oddaljeno go stilno, Anino domačijo, ter privesti seboj počasno dekle . Mlinarjeva nevesta 1)i sicer že davno prišla na slavnostni prostor, ako ne bi po Jerinem naročilu čakala svojega ženina . Na vse zadnje, ko se je že zdavno stemnilo, in je hotelo dekle, utrujeno po dolgem čakanj u se že podati v svojem kinču proti gradu, je prišel Filip . Ni ga pose bno milostno sprejela . „Ti tukaj? Tvoj oče, ki sedi v prednji sobi, je prej rekel, da te ne bo sem; kajti izgubljen bi bil, ako bi te videli Prusi .” „Ej da, toda oni me ne bodo videli! Le tiho bodi, da oče n e zvedo, da sem tukaj ; zelo 1)i me ošteli, ako bi vedel .i” „Nazadnje ti je pa prepovedal priti sem? Ako bi to vedela, n e bi govorila danes niti ene besedice s teboj . ” Sp oro debelo je gledal dolgi Filip svoji nevesti v svitle oči , vendar se mu je zdelo, da se šali ter je odgovoril : , .No, le ne bod i huda, vsaj sem radi tebe prišel sem . " ',Zaradi mene? Tedaj se lahko kar takoj vrneš, videl si me,sedaj." „Ali jaz te moram videti, ko boš izročila kralju šopek, in tud i velike Turke in gardistebi rad videl.” „Tu ga imamo! To je tora] vzrok, ki te je pripeljal sem : ti se morašpostaviti poleg teh medvedjih kap in dokazati, da si še z a eno colo višji kakor oni — seveda na nevarnost, da narediš sebe in mene in svojega starega očeta nesrečnega! ” „Ne bodi otrok, Ana ; jaz se vendar ne boni postavil v sprednj e vrste. Poglej, kaj sem ti prinesel! Ne bo se ti treba sramovati pred berlinsko gospodo; poglej, kako lepo se sveti in leskeče!” S te mi besedami je izvlekel Filip venec iz papirnate škatlje, ktero j e imel dosedaj skrito pod nedeljsko suknjo . Io - „To si kupil zame, Filip?” je vsklikmlo dekle skoraj oslepijena od svita. „Ti si vendar še dober fant! Toda prosim te, pojd i raje takoj (lomov ; ti ne veš, kako se bojim, posebno ko bom vede - tem zaklicala v kuhinjo, „mati, pridite vendar in glejte! ” Dobi ovoljna gostilničarka jP kmalu prišla in sedaj se je začel o hvaliti in občudovati krasen venec, kterega so takoj priti dih v tem nih laseh deklice. Filip s-2 je sedaj poslovil, zelo vesel, ker je bil o darilo tako z radostjo vsprejeto . Za njim pa je nevesta še zak!icala : „Filip, kaj ne, ti greš domov? ” la, da boš danes zvečer v bližini pruskih vojakov . — Mati!” je po „Gotovo, še danes zvečer! ” „Ne, takoj! ” „Le brez skrbi bodi, Ana, nobena duša me ne bo videla.” Ta ko je govoril mladenič samozavestno ter smuknil, neopažen o d svojega očeta, skozi zadnja vrata v bližnji gozd . Malo pozneje potem je prišel županov sel in vse se je vzdigni lo nato proti lovskemu gradu . Stari mlinar se je peljal v odpr tem vozu ter se ustavil na vznožju g- rajskega griča, tako da je mo gel zložno pregledati cel prostor okoli slavoloka . Noč je nastop i la, toda veliki kresovi so i azsvitljevaliz rudeči m svitom stari grad in mnogobrojne gruče ljudstva . Sedaj so dospeli vozovi polni vlovljene divjačine : plemeniti jeleni z mm)goroglja tim rogovjem, vitke srne, brezštevilni zajci LI divji prašiči. Ne brez strahu so občudovali mogočnega mrjnsca, kterega je kral j sani ustrelil ; zver je ležala na po=iebnem vozu, po lovskem običaj u okrašena z zelenjem . Tu je moral župan tarnati, nikdo ne ostane v vrsti; vse je letelo veselo k vozovom, da bi videli lovski plen . Še le ko so prijahali predjezdeei kralja, so se ljudje zopet postavili v vrsto . Bobni so se čeli od grajskega d vorišča sem, kjer je mali oddelek te lesne straže, ktero je vzel kralj iz Berlina seboj, vzel puške ; takoj potem so prišli grem-Idini, kterim so sledili sluge in jahalni hlapci ter so delali špalir od vrat notri do Slav otok a . Kmetje se še niso dovolj nagledali nenavadnih postav, kter e so videli danes prvikrat v takem številu in tako bogati opravi, k o se je začulo od gozda sem trobenje rogov ter so se vsi obrnil i proti cesti s klicom: Sedaj pridejo! Sedaj prihajajo ! In v resnici se je bližal spre‘ od . Kmalu je bilo videti nned drevjem svit bakelj in že so se prikazali l rvi jezdeci ob gc zdnem robu . Spredaj je jahala deta jezdecev, ki so veselo trobili n a svoje gozdne rogove; potem so sledili nosilci bakelj na konjih; za temi je dreltalo več krasno opravljenih kočij, v kterih so sedel e dvorne dame; za njimi je jahal kralj, obdan od nosilcev bakelj, v spremstvu kavalirjev, in konec je delala raznovrstna zmes lovcev , huzarjev, jitll(ilnth hlapcev in služabnikov vsake vrste — vse sku paj v vpijočih karva 11 in blesketajočih obšivih . Tako se je bližal sprevod slavoloku, pod katerim je stal župa n z belo oblečenimi deklicami. Pot se mu je svetil na čelu, ko je vi del se bližati visoko gospodo, pred ktero V1e moral govoriti. Kastelan je naznanil kralju, sla ga želijo stanovalci okolice pozdravi-ti, in v izvanredni dobri voli, kakor je. tistega večera bil, j e smejoč dal dovoljenje, da 1)o poslušal komično našemljenega župa na, samo je pristavil svarilo, sla se človek ne bode drznil imet i predolgega tovora . Vozovi in kočije so se torij ustavili in spremstvo je naredilo krog okoli kralja in njegovih kavalirjev . Svečanih korakov in med neštevilnimi prikloni in obligatni m kašljanjem se je hIižal župan z belo oblečenimi deklicami kralju, isto časno še enkrat ponavljaje ukaze : „Torej pozor! Kadar se jaz priklonim, se morate vsi prikloniti, in ako zakličem jaz „Slava! ” morate vsi zaklicati za me-noj! ” Zupan je prišel torej v bližino vladarja ter se postavil s trioglato kapo v eni, napisan govor v drugi roki, namesto sla bi sto pil malo na strin, čista pred glavo konja ter hotel po zadnjem najponižneišLlii priklonu, pri kterenl lllu je padla lasulja z glave, zače ti svoj govor. Kodraj pa je izgovoril prve besede nagovora stre sočimi ustnicami in trepetajočimi koleni, ga je že prekinil kralj z resedami: „Ali hoče on pridigati kljusetu? Ali se ne more on po staviti na našo desko stran, ako velja govor nam? ” Pri teh besedah bi pač ne bilo treba muzanja okolu stoječih, da se p >pall oma zmeša županova glava. Vendar je naredil neposredna })red konjem, ki se je skoraj plašil zaradi vihrajoče kite , jako globok poklon ter stopil potem na kraljevo stran — toda na levo! »AH je to naša desna stran? Ali človek iie ve, kaj je desna i n kaj leva, in je župan v tej vasi?" mu je smeje zaklical vladar . Sedaj ga pa je zapustil zadnji mali ostanek hladnokrvnosti . — 12— Trikrat je začel stopivši na kraljevo desnico svoj govor in trikrat se je že v prvem stavku ustavil . Skoraj bi ga kraj pozval, da na j svoj govor prebere. Odmor je bil vedno bolj mučen. Ze je kralj nagubančil obrvi ter bil lia tem, da po svoji surovi navadi ošteje župan a z ne posebno laskavimi besedami — ko je Anin oče, ki je stal čist o blizu, rešil čast vasi ter v kratkih besedah pozdravil kralja in za klical : ,Slava!' Z neskončnim upitjern so začeli kmetje klicati ,slav a in vse je kazalo, da se bo lepo izšlo, ko je ne ,iričakovan dogodel motil celo svečanost na zelo resen način . Župan je postavil v grmičevju na vznožju grajskega griča nekoliko možnarjev ter ukazal svojemu hlapcu, da jih sproži, kakor hitro bodo začeli kmetje klicati: ,slava.' Prav blizu teh možnarjev je pa bil stari mlinar na svojem vozu . Pozabili so pa starega moža opozoriti na nevarnost. Njegov konj je bil že nemiren zarad i svita bakel.; in trobezlja rogov; mlinar je prosil nekega mladeniča , da mu konja drži . Mej tem ko se je vršil prizorz županom, je vsegle dalo kralja . Komaj je ponehalo slavoklieanje, je po,'''il prvi stre l iz možnarja v oddaljenosti kakih deset korakov, in ko je nenadn i svit smodnika konju vzel vid, se je uspel na prednji nogi, razbil v prihodnji sekundi z zadnjimi kopiti vago voza ter skočil v naslednjem trenutku, mej tem ko je za seboj vlekel razdrti voz, naravnost v gnječo . Kričeč in vpijoč so se ogibali ljudje splašenemu ko nju, ki je v velikih skokih hitro dosoel do mesta, kjer je ravno An a ponudila kralju šopek. Kraljev konj se je tudi vspel Na zadnje noge ter je tudi hotel skočiti v stran . To se je zgodilo veliko hitreje , kakor se da popisovati ; lZt velika nesreča se mora zgoditi v na slednjem trenutku, ako se ne posreči vzdržati splašenih živali , predno so prišle do konj nasproti stoječih kočij . Toda v tem nevarnem trenutku, ko je kraljev konj ravno ho tel skočiti v stran, se je prikazala velikanska postava med obem a živalima ter jih ust-.vila z gotovo in železno roko . Minuto pozneje je bi) kralj tudi obdan od svojih hlapcev, k terim je neznani krotilec predal konja vladarja. On sani je hotel hitro odpeljati drugega konja, ko je kralj, ki je mej tem zopet plišel k sebi, odha j ,cjoče mu zaklical glasno ; „Stoj! ” To ni bil nihče drugi kakor dolgi Filip. Vkljub prošnji svoje neveste se je priplazil v bližino, gledal kralja, njegove velikansk e grenadirje in njcgovo veliko spremstvo, ter je hotel ravno tako .,.¦.¦ 13 opažen zapustiti svečanostni prostor, kakor je prišel . V tem trenutku pa je naeiikrat videl, kako se je očetov konj splašil ter divjal skozi gnječo naravnost proti njegovi nevesti in kralju. Tu ga je zapustila razsodnost : z obema rokama je odrival ljudi v stran, sko čil naprej ter prišel ravno še v pravem času, da je vsaj bolj resn o nesrečo odvrnil . Da je pa s tem hrabrim dejanjem pokazal svoj o velikost in in to še v najlepši luči velikemu ljubitelju velikih vojakov, mu je bilo še le sedaj jasno, ko je zaslišal ukazujoči kra ljevi : stoj ! Kakor bi ga strela udarila, je Filip obstal ter se mehaničn o obrnil proti vladarju . komaj je sli';al skrbni krik svoje neveste ; ni tudi vedel pozneje reči, kdo mu je vzel konja, tako zelo se ga je polastila misel : „Ti si zgubljen! ” „Naj stopi on bliž je”, mu je zaklical kralj, „moram ga videt i natančneje! Za ves svet, kako krasen človek! Sergeant Langbein , naj se postavi poleg tega človeka! Prostak Sebmitz, naj mu da na glavo grenadirsko kapo — tako! Krasno! Polkovnik Rč~derer , kaj misli on o tem fantu? ” Nagovorjeni je prijahal bližje ter motril dolgega Filipa z očrn i strokovnjaka ; potem je javil : „veličanstvo, da ponižno javim, t a fant meri za cele pol cole več kakor sergeant Langbein, ki je slec i največji mož cele armade . Bil bi največji greh, kterega bi mogel storiti ta človek, ako bi ne postal grenadir . ” „Neodpustljivo bi bilo,” je pot-dil kralj Nato je vprašal ne srečnega Filipa, ki je sedaj prepozno spoznal posledice svoje rit-m 1,ornosti, na svoj najmilejši način : „Kako se imenuje on? ” „Filip Mosbaeh, Veličanstvo .” „Kaj pa je on?” „Naj posluša, Filip Mosbaeh ; prah požirati znajo tudi drug i ljudje. — On mora postati moj telesni gardist tako gotovo kakor se imenujem Friderik Viljem! = ' „Jaz pa ne maram postati vojak .' ' „Hej, zakaj pa ne? Ali se ga bo dolgo povpraševalo za njegov o voljo, ko je vendar jasno, da ga je Stvarnik ustvaril za grenadirja!” „Ali jaz nisem Prus ; jaz sela Saksonec . ” ,,O to ne dela nobene sitnosti! V naši vojski služijo možje i z dežel vseh gospodarjev. Da le ve, sedaj o ga mi pozlwnio, gctr bomo že znali najti, tudi če bi se skril notri v ogrsko deželo. Toda nam je 'ljubše, če bi se udal prostovoljno . Na, tu ima luisdor (zlat ) za nagrado svojega hrabrega obnašanja, ktero je ravnokar pokazal . — Stražmešter Kluge, on, nam je porok, da se vzame tega fanta še pred našim odhodom, on mora z nami v Berlin . " S temi besedami je rahlo udaril svojega konja ter jezdil me d novim klicanjem in vpitjem ljudstva gori po griču proti gradu . Spremstvo se je pridružilo ki olju in kmalu je zginil zadnji bakljo nosee v vratih, mej tem ko se je glasilo veselo trobenje :rogov v mirno noč. V gručah se je raz7310 radovedno ljudstvo. St ražmešter Kluge, koščena postava ostrega pogleda in mogočnih brk, j e stopil k dolgemu Filipu -in nekoliko vojakov se je na, miglja j predpostavi:enega pridružilo novemu tovarišu . Mladi mlinar je prišel mej tem zopet k sebi; s silo, to je videl, ni bilo mogoče prit i do cilja. Sklenil je toraj, uclati se za sedaj v svojo usodo, toda sklenil je pa, da bo imel svoje oči vedno odprte ter prvo priložnos t porabil, ki se mu bo morebiti' ponudila, da ubeži. „Ako že mora biti,” je rekel techij vojakom, „pridite z meno' in pijmo za kraljev luisdor na dobro zdravje in prijateljstvo! ” Tega si grenadirje niso dali dvakrat reči: roko v roki z ,dolgim Saksoncem', kakor so ga immovali, so korakali proti gostiln i „pri ključu”, Aninem domu, med tem ko so mu pripovedovali o krasotah Berlina ter veselju vojaškega življenja v Spandaui . HI. Zr~aéa in protizvijaéa . Čudna dogodba, pri kateri je dolgi Filip le gledavec, in kako se cela stvar ugodno konča . Se pozno v noči je bila gostilna pri „ključu” natlačeno poln a gostov, ki so se pogovarjali o dnevnih dogodkih pri polnih kozar cih . Pri posebni mizi je sedel dolgi Filip z grenadirji . Ana, ki je hodila z rodeče objokanimi očmi sem in tje ter polnila prazne kozarce, ni mogla razumeti, kako mole biti njen nesrečni ženin tako dobre volje, dokler ni njegov pomenljiv pogled ji vdal misli, da na merava v oj tke le preveriti, in sedaj je tudi zapazila, kako je oni m pridno nalival kozarce, mej tem ko je on sam redkokedaj svojeg a izpraznil . Ko je to opazila, je postala mnogo bolj dobre volje . Pri dolgi mizi je sedel krčmar sam . Tega večera je rešil čast vasi , to so mu kmetje v zelo veliko šteli, kakor niso mogli na drug i strani odpustiti županu njegovega zmešanega vedenja, vedno i n vedno je nanesel pogovor gostov na to stvar in eden izmed njih , ki je pridno pil, je udaril z roko ob mizo, da so vrči odskakovali , ter vpil : „To vam rečem — in vsakemu lahko poveste, ki hoče sliša : cela stvar utegne nekoga — imena nočem imenovat2 nobenega, -- kljub njegovi žabji suknji veljati stan, službo, čast in veljavo! V i vsi morete reči, da sem to jaz govoril . In potem tudi vem, kd o pride na njegovo mesto, in meni in celi občini bo to v čast. Saj smo slišali, kdo more in zna govoriti pred kraljem, ne da bi mu kd o drugi narejal govora! Hoj, na vaše zdravje gostilničar! — Nise m prerok; toda da se zgodi kaj tacega, je jasno kakor beli dan! ” „Na zdravje!” se je čulo od vseh strani . „Krčmar ,pri ključu' je naš mož; on naj bo naš župan! ” Mej tem govorom je nesrečni župan, ki je porabil splošno zme denost na slavnostnem prostoru ter neopažen odšel, za govorni kovim hrbtom stopil med vrata ter slišal te zanj malo laskav e izjave svojih kmetov, I? rišel je, da pokliče gostilničarja ,pri ključu ' na odgovor zaradi nepoklicanega vmešavanja ; kajti domišljal i je , d.a bi yseepo kone'g gjvoj govor, ter ci p, gg, je krčmar pred nje, goni mveličanstvmn in drugo gospodo razžalil . Toda kar je ravnokar slišal, ga je pripravilo, da je spoznal nepripravnost svoj e pritožbe ; zato je ves zelen od jeze zavpil notri v sobo : „To se bom zapomnil, ti krčmar in ti, ki tako govoriš o meni! Se sem župa n ter tudi ostanem vam vsem vkljub!” S temi besedami je zaloputni l vaški mogočnež vrata sobe za seboj ter dirjal dalje spremljan o d glasnega smeha kmetov . Popolnoma. vesel pa krčmar „pri ključu” vseeno ni mogel biti , Liko tudi se mu je prilegalo laskanje sosedov. Večkrat je žalostn o pogledal tja k mizi, za ktero je sedel njegov bodoči zet ; on si je mogel manj razlagati, kakor pa njegova hči, kako more v vojaščino prodani fante piti tako veselo. Sedaj so se pa srečali njuni pogledi in dolgi Filip je zaklical : „He krčmar, na eno besedo! ” Obadva sta zapustila sobo; pri tem se je pa mlinar delal, ka kor da bi ga noge ne nosile več. Vseeno pa jima je takoj sledil stražmešter ; ostala dva grenadirja sta se ga pa že preveč navlekla. Filip je vprašal po svojem očetu ter éul na zadovoljnost, da se ni posebno poškodoval . Nato je povedal na kratko krčmarju na črt, kterega je sklenil, ter ga prosil, da pozdravi Ano . Da naj mu ostane zvesta, ter vseeno upa, da jo tekom enega leta popelje pre d oltar. Sedaj je stopil stražmešter bliže in Filip je glasno rekel krčmarju: „Sporočite toraj mojemu očetu, da ne pridem tako kmal u nazaj v mlin . — O, tukaj pa je naš ljubi stražrnešter! Kaj prav i on k vincu našega krčmarja? Ali se dobi v Berlinu kaj bolj ega ? Se enega hočemo piti, potem pa grem ž njim — živijo kralj! ” Vrnili so se v sobo nazaj ter začeli iz nova piti . Uro pozneje -polnoč je že prošla — so se gugali grenadirji s svojim regrutorn po joč in ukajoč po gozdni poti . Da so udarili popolnomo napačno pot, ni zapazil niti stražm6 ter Kluge, ki je v zadnjih uricah proti svoji navadi malo piegloboko pokukal v kozarec . Sele ko so sredi gošče prišli do neke brvi , se je zadnjemu čudno zdelo, da ne pozna potoka, ki teče spadaj . Toda Filip je znal pomiriti može. „Jaz se bom vendar spoznal tu kaj v domačemu kraju, le dalje, mi moramo na ono stran! ” „Ta nerodna stvar te brvi nima niti ograje,” se je pritoževa l prvi vojak . „Ah kaj,” je rekel Filip, „pravi grenadir zna še naravnost marširati, če tudi je spil par kozarčkov več! ” —17 — Obadva grenadirja sta poskušala sedaj svoje ravnotežje na oz ki deski ; ali se je zgodilo vsled vzvišenega razpoloženja, ali ker j e Filip, kakor sta pozneje trdila, malo pomagal — drugi se je izpodtaknil nad prvim in obadva sta se z glasnim vpitjem zvrnila v s :ce r ne nevaren potok. „Tu jih imamo!” je zavpil dolgi Filip. „Stražmešter, naj ostane on na tej strani ; jaz grem na drugo, ira tako jih bova lažj e potegnila. na suho! ” Komaj pa je dospel na drugo stran, je zagrabil desko brvi, j o močno potegnil, jo odtrgal od kolov ter jo vrgel grenadirjema, k i sta z zobmi šklepetajoč se vrtita v mrzli vodi . „Kaj pa počenja on ? Kako hoče zopet priti čez vodo k nam? " e vpil stražmešter. ,Jaz nočem priti Ima v nič več k vam,” se je smejal dolgi Filip . „Potok je meja ; sedaj stojim na saksonskih tleh in zatem aj: Bog vas obvaruj! In ponižno naj javi svojemu Frideriku Viljemu, d a ima dolgi Filip tudi dolge noge! ” S temi besedami je kakor dre;lil v seršenovo gnjezdo. Se dol- go na svojem begu skozi gozd je zamogel Filip slišati jezo straž • meštra . Da. bi ga zasledovali, se mu ni bilo treba bati . Kluge je moral prej pomagati svojima tovarišema na suho,in ko sta stala vsa mokra in tresoča se pod drevesom, je preteklo še dosti čaaa, predno so iz potoka polovili svoje grenadirske kape . Mrzla kopelj ji h je streznila ; toda na zasledo ‘ arije v neznanem kraju ni bilo več misliti. Sklenili sa toiej, da se vrnejo — pa težkega srca, ko se j e stražtnešter spon-mil kraljevih besedi : „On nam je pol ok, cici bo še pred našim odhodom vojak . ” Z veliko težavo so našli pravo pot, da so se vrnili ; Filip jih je speljal v sredo goščave. Solnee je stalo že visoko na nebu, ko s o na vse zadnje po dolgem tekanju in tavanju naleteli na neko ubogo žensko, ki je nabirala drobnjavo, ki jim je povedala, kje naj ho dijo. Polkovnik R~clerer, kteretnu jc Kluge moral javiti prigodek, s e ni malo ustrašil. „Kralj je govoril cel ‘ečer o dolgem Saksoncu ; zdi se, da mu je ta naredil več zabave kakor ves lov . Dal bo njega pretepsti, če mu ne pripelje begunca nazaj . Do juti i zjutraj mor a biti Saksonec tukaj ; racaj torij on porabi svojo pamet, sicer se m u ne bo nič prav dobro godilo!” Stražtnešter K.Iuge ni prav nič potreboval te vzpodbude. Poznal je kralja in njegove navade prav dobro ; tudi ga je gnalo ma- ščevanje, da ujame Filipa, ki mu je tako zagodel . Kakor pa je tudi mučil svoje možgane, mu dolgo ni hotelo priti nič' pametnega n a misel. Taval je premišljujoč to in ono po neki samotni stezi, ki se je vila. med visokimi plotovi zadaj za vasico, ko je naenkrat zagledal pred seboj župana . Takoj mu je šinila v g!avo misel — župa n naj ga pripelje na sled beguncu . Pozdravil je prijazno in kmalu se je vnel živahen pogovor . ,, Včeraj zvečer je on začel krasen govor — takoj je bilo videti, d a bo izvrsten! Toda neumni kmetje so ga zmešali . " „Toraj je vaša milost tudi opazila? Prav ljubo mi je, zelo lju bo! Da, govor in najvišja gospoda, in človek vsega, tega ni vajen , in nemir med krneti — ” „Seveda, seveda! Toda žalibog, njegovo veličanstvo najbr ž ni opazil() teh vzrokov. Izrekli so se včeraj zvečer prav neugodn o o njem, iti prav Iah'zo bi s2 zgodilo, da utegn krčmar „pri ključu"- ki je, mej nami re j.ena, imel prav kmetski govor, ki se niti najman j ne more primerjati z njegovim — postati njegov naslednik v uradu . ” „Ali se je res kaj tac ega govorilo .' Mislim, to bi bila moja smrt! ” „No, jaz govorim le, da bi to bilo mogoče! Zelo bi se mora l potruditi, da pokažekolikor mogoče kmalu njegovemu veličanstv u prav jasno in očito svojo veliko udanost, svoj veliki razum ; za to se mu ravno ponuja najboljša priložnost . — Vsaj on vendar pozna dolgega Saksonca od včeraj zvečer? ” „Dolgega Filipa? Seveda! Fant mi je že leta dobo trn v pe , in sedaj pa še celo, ko ima postati zet krčmarja pri ključu.” „Tedaj se mu mudi nepoplaeljiva priložnost, da se znese nM njim, ob .enem pa zopet pridobi naklonjenost njegovega veličanstva . Fant je namreč pobegnil, in ako mi on najde danes, kje s e nahaja, bom zanj govoril pri kralju . ” Z veseljem je sprejel župan predlog stražnicštra ter izra z;l. upanje, da se bo vse dobro zvršilo, posebno ker popolno pozna razme re fanta ter ne misli, da je bežal daleč proč . Dogovorila sta se še, da se snideta zvečer v neki samotni ogljarski koči, ktere lego je žu pan natanko popisal, ter se potem ločila . 19 Slutila pa n ;sta prav nič, da jih je slišala stara Jera, ki je v senci goste žive meje utrujena od svoje poti zaspala, pa se zbudila vsled glasnega govorjenja župana. Dogodek preteklega večera je dobrovoljno kramarieo zelo razžalostil; srce ja je bolelo, ker je spoznala, da je ona pripravil a v nesrečo iiogega fanta s svojim zapeljivim govoričenjem . Sedaj pa je naenkrat čula iz ust stražmeštra novico o njegovem srečnem be gu ltl ob enem nove načrte v njegovo pogubo in v ta namen naj b i pomagalo izd tjstvo župana. Dobro se je pazila, da ni izdala možema svoje na vzcčnosti ; šele ko sta že bila precej daleč, si je upal a vstati . Stara Jera je začela sedaj premišljevati to in ono, kako b i mogla popraviti nesrečo, ktero je povzročila proti svoji volji . Sedaj je hotela hiteti tja v mlin, da bi svarila ljudi pred županom ; toda bala se je, da ne bi pri teh potih zamudila glavne stvari ; zavoljo tega je navsezadnje sklenila, (la pojde do njej dobro znan e ogljarske koče ter se tam skrila . Samo ako zvem za pravi načrt, g a more n z vspehom preprečiti, si je mislila . Zupan je pa mej tem poizvedoval okoli . Po kratkem obisku v mlinu, ki je núrno stal, in po kratkem pogovoru s staro zgovorno Marta je spoznal, da je njegova misel opravičena, da je Filip skrit pr i svojem bratrancu Martinu na Tanenhofu . Zupan se je zaradi teg a podal tja . Tanenhof je ležal pač d ve uri onstran meje sredi zelo divj e goščav(); leta so pre Iekla,predno je kak tujec obiskal to v stran leže čo hišo. Preda() se je dospelo do hiše, seje šlo mimo travnikov in po lja, ki je spadalo k hiši . Zupan je po trudapolni poti prišel do enega te h travnikov tet zagl .dal pred seboj številno čredo ovac, ki se je pasla pa travniku, in v veliko veselje ogleduha ni bil pastir nihče drugi kakor naš dolgi Filip iz mlina . Komaj je namreč dospel naš prijatelj do hiše svojega bratranca, so ga na prosili, da za sedaj nadomestuje obolelega starega ovčarja, Fllip je ral storil . Na samotni paši je imel časa dovolj pre ilišljt vati s ‘ ojo lahkom ',seljnost in njene posledice. „Ogibal se bom domače hiše ter si moral ustanoviti novo ognjišče sto ur daleč od teh Prusov. Ali pojde Ana tako daleč z menoj in stari oče?” Samotnost ovčarskega življenja se rnu je zdela neznosna, zato je bil jako vesel, ko je zagledal človeka, ko je nenadoma prišel žu pan po poti, in akoravno Filip sicer ni mogel trpeti starega žuaa -- 20 — na, mu je vendar prijazno voščil ,dober dan .' Poteh mu je, te da bi kaj sumil, pripovedoval, zakaj je tukaj ter se namerava. kmal u podati v tujino; kajti v svoji pošteni duši ni mogel sumničiti župana izdajstva . Župan je vse to slišal ter navsezadnje dejal, da mora hiteti, d a pride še pred nočjo do neke oddaljene hiše . Pri odhodu je vprašal : ,, Vsaj boš zvečer gnal čredo do Tanenhefa, mlinar? " „Ne, jaz ostanem s čredo tukaj . ” „Zelo žal mi je za te ; neprijetna noč bo in deževalo 1‘o tudi . ” „To mene malo briga . Zlezel bom v svojo o \ čarsko koča), k i stoji tare-le gori, ter bom imenitno spal, in še tem bolj, ker zadnj o noč nisem zatisnil očesa. Pes bo pa namesto m( ne imel stražo.” Voš:!ila sta drug drugemu lahko noč ter se razšla . Ka kor hi t ro pa je prišel župan do prvega ovinka, je spremenil svojo sil (r ter hite l po stranskih stezah nazaj, da bi se določeno uro sešel s stražmeštrom. „Zmaga!” je ukal zamozavestno, „mi bomo ujeli dolgeg a fanta ter si zopet pridobili naklonjenost kralja! ” Morebiti pa je delal račun brez krčmarja ! Za Filipa se je pa nagibal najbolj dolgočasen dan nje govega življenja proti koncu . Zgodaj še je zaprl ovce v ograjo , sam pa šel v leseno kočo ovčarja, ki je stala nn cl voizolesnih kolih . Dež, kterega je župan prerokoval, je začel v re ,niei padati; iz početka je le bolj vršelo, pozneje pa vedno bolj in bolj, in navsezad nje je lilo kakor iz škafa . Filip je že dolgo letal v ~vt ji ovčarsk i omari na suhem listju zavit v volnato odejo ;posluša l je enakomern o šumljanje padajočega dežja in kmalo trdno zaspal . Kako dolgo je tako spal, mlinar ni vedel, ko ga je naenkra t zbudilo močno lajanje psa . V prvem trenutku ni vedel kaj storiti ; Motel je vstati; pri tem je pa močno zadel z glavo v nizko streho koče; to mu je spravilo misli v pravi tir . ;'edaj je pa tudi slišal , kako nekaj šumi v bližnjem grmovju ; takoj I )otem je nekdo potrkal na kočo in ženski glas je vprašal : „Ali si ti mlinar?” „Da, toda kaj pa je sredi noči in kdo si ti? ” „Stara Jera, kramariea sem . Oh moj Bog, kaj se vse godi , kako se bo to končalo! Počakaj malo, da pridem do sape : celo pot sem tekla od ogljarske koče notri do griča spo , laj, in nazadnj e sem si morala še zviti nogo, tako da sem se le 7, 1 :ajvečjo nanjo privlekla sem gori .” „Kaj pa je vendar — ali so vam roparji za petami? Prižgat' hočem luč — " „Ne, nobene luči, za nič i le! Seveda so mi za petami, župan i n pruski vojaki! ” „Oho!” je zaklical dolgi Filip, kteremu se je zasvetilo v glavi . ko je omenila župana iu vojake . Kakor blisk je švignil zdaj iz ko . če ter rekel: „In vi ste hiteli sem gori, da me pravočasno svarite ? Tega vam ne pozabim, dokler bom živel! ” , ij, to je bila moja dolžnost; jaz sem vendar bila, ki sem vas pahnila v nesrečo s svojim vencem! Sicer pa imamo še časa : pre d tretjo uro jih ne bo sem, in sedaj je morebiti v vasi ura bila eno ." Sedaj je dol.,ra starka začela pripovedovati natančneje celo zaroto, kakor je bila dogovorjena, med stražmeštrom in županom. In ne malo se je čudila, (la je njeno plipovedovanje pripravilo fanta v najboljšo voljo. „Ti lisjaki me hoč.'ejo torij tako ujeti ter peljati pred kralja? ” vzkliknil glasno smejoč se. „Ravno tako, kakor vam pravim, ter nameravajo narediti po 1 tega še veliko šalo; oni hočejo, mej tem ko bi vi spali, zapret i vrata ovčarjevega voza, ter vas peljati z vozom v grajski dvor. ” „Krasno. imenitno! In preklicano, stvar bi se jim skoro za las posrečila! Toda le sinejajte se! Sedaj pa poslušajte Jera, kak o jim hočemo eno zagosti . Modremu stražmeštru se bo žolč razlil i n ta-le domišljavi župan, ki se hoče z izdajstvom poštenega človek a Kralju prikupiti! No, naj le poaka, doživeli bomo še, da bo žel koprive nl mesto lovorike! ” ,, Kaj nameravate stol iti? jaz bi mis!ila, da je najbolje bežat i iu to kakor mogoče hitro ." „Za noben denar ne! Začetek te komedije mol aru vsaj videti , vi pa, Jera, jo igrajte do konca in mi pozneje povejte, kako je bilo . --- Stvar je pra v enostavna : vi zlezete namesto mene notri v ovčarsk o omaro, ter se daste od teh pruskih lisjakov odpeljati na grajsk i dvor. Ker ste si zvili nogo tako ne morete iti nazaj peš . Jaz bo m pa zlezel na smreko ter imel vsaj to veselje in užitek, da boin videl odhod . ” „Sveta nebesa, Filip, kaj mislite vendar o meni? In jaz na j zlezem pred kraljem in vso gospodo iz tega voza in v tej obleki? V r liri tega — vsaj me bodo obesili?” „Niti enega lasu vam ne bodo skrivili! Ni vam treba praviti , da ste me svarili . Vrhu tega pa doživite najbolj imenitno šalo, kar jih da misliti — vsaj jaz sam zase bi dal deset trdih tolarjev, ak o bi mogel videti obraze župana in stražmeštra na grajskem dvoriš ču . „Toda oni bodo prej zapazili! ” „Vas bodo pa prej izpustili in mi nismo ničesar zgubili . Poskusiti pa moramo to šalo . ” Jera je konečno privolila ter zlezla v voz, mej tein ko se je Filip naslonil na smreko pripravljen, da takoj spleza nanjo, kako r hitro začuje le najmanjše glasove . Sedaj je bilo zopet vse tiho povsodi na okoli. Dež je prenehal , toda gosta megla je ležala na gozdu ter le ma o prepuščala meseč no svitlobo . V ozkih gozdnih potih je moralo biti popolnoma te , mej teni ko se je zunaj na travniku moglo komaj razločevat i najbližje predmete . Filip je čakal in čakal ; že se je zadel bati, a 1} i se utegnili vojaki 7gubiti ter ga tako oropati smešnega prizora , nejevoXjn o postaven čevljarski mojster k svojemu sosedu . „Takoj bo ura tri, in potem pojde, boste videli, škaf iz Chesterja — Bog mi odpusti , ako je grah, da ga tako imenujete — v svoje stanovanje, M i t r e T a v e r n, da obeduje ; to hoče vedno storiti ob navadni uri . „Danes mora čakati, l? zanesite se, mojster Bootll,” je odgoril nagovorjeni . „Prav gotovo prit=lejo še danes na vrsto; jaz vem to od moje botre, žene jetničarja v Friary . Oni so gotovo na imeni ku in s svojimi lastnimi očmi jih boste videli — le še malo potrpi te! „Koga pa tako željno pričakujete?” je vprašala neka visoka , s pajčolanom zagrnjena ženska postava, ki je stala tik galerijske ograje poleg ol:eh meščanov . „Ha, koga kakor one, radi kterih je dvorana tako natlačen o polna — starega in mladega worthingtona,” je rekel čevljar. „Toda stoj, sedaj se začne, ali ni pisar ravno imenoval njihovega ime na?” V resnici se je prečitalo to ime pri sodni mizi . Vse je povzdignilo glave, oči vseh so bili obrnjene na vstopivšega dečka, ki je s plemenito dostojnostjo stopil pred sodnike, se pred njimi prikloni l in zavzel svoj prostor na zatožni klopi . Sočustvujoče šepetanje j e bilo slišati med poslušalci . „Prav čeden dečko to!' je rekel Mr. Clayton svojemu sosedu , ki mu je tiho odvrnil : „Sramota je, da se vleče pred sodiče tak e otroke.” Potem je v dvorani tako vse utihnilo, da je Mo skoraj slišati pokanje velikega ognja v kaminu . Poklicali so dvanajstletnega ,dečka . Predsedniki grof Derby ga je vprašal, kje se nahaja njegov stric ; toda, v začudenje vseh iiav'očih je odgovoril deček: ,,Gospod Lord naj mi odpusti, ako n e odgovorim na nobeno vprašanje. Moji stražniki so me pustili o d včeraj zjutrajstradati, sedaj me pa že pol ure sil ijo, da bi pil vino. Dobro vem, cakaj so to storili : nameravali so me opnjiti, da bi v pijanosti odgovarjal na vprašanja, na ktera ne sinem odgovoriti. Toda hvala Bogu, še sem pri parneti, akoravno se prav slabo po čutim, tako da vas prosim, da me ničesar več ne vprašate." Glasno mrmranje na galeriji je obsojalo to zlobno ravnanje z dečkom . Tu se je vzdignil grof Derby in zahteval miru, ob enem pa za grozil, da bo v slučaju nemira dal izprazniti dvorano poslušalcev ; nato se je obrnil do Johna, in je rekel k dečku z bolj prijaznim gla som, kakor se je moglo pričakovati od njegovega pro lirajočega pogleda: „Otrok, vino so ti dali, da se pokrepčaš; sedaj nam pa odkrito povej, kje je navadno stanoval tvoj stric, da nam ne bo treba poslužiti se ostrejših sredstev . ” „Toda jaz ne morem — čutim se preslabega,” je odgovori l John, ki se je v resnici le s težavo mogel držati pokonci . Grof je t o videl in mu je ukazal prinesti nekoliko gorkega mleka . Stvar je bila komisiji zelo neljuba, in spogledovali so se očividno slabe volje . Tu je mislil William Chatterton, škof iz Chesterja, da se= nudi -ugodna prilika, da spregovori v splošen blagor eno svojih ime nitnih govoranc proti papeštvu . William Chatterton je bil protitip prelata, kakor si jih je želela Elizabeta za svojo novo ustanovljeno državno cerkev . V veliki meri neznačajen, je klečeplazil pred dvorom, in se je skušal z mar ljivim zasledovanjem katoličanov prikupiti ministroma Burleigh in Walsingham . V svojem zasebnem življenju pa je imel l e željo, da vživa bogato premoženje svoje škofije . Z nosnim, hrešče čim glasom je začel ta mož govoriti o propalosti papeštva, ki je krivo kakor sploh vse nesreče na zemlji, tako tudi pa še posebn o trdógla volti in pokvarjenosti te nežne ovčice svoje črede . „Toda pobožnosti njenega veličanstva, naši premilostljivi, de viški kraljici, katero naj Bog vedno ohrani,” je nadaljeval in se globoko priklonil in privzdignil baret, — „razsodnosti skrivnega sveta in nič manj sedanjega kraljičinega komisarja, mojega lorda , grofa Derby in ostalih gospodov sokornisarjev — moje dolžnost i in pastirske skrbnosti niti ne omenjam — je pripisovati, da smo s e odločili da vzememo tega prisotnega, po rimskem bellialove m . popu in njegovi lastni materi zapeljanega otroka k sebi in g a vzgojimo v luči čistega, pravega evangelija . Stopi tedaj bližje, deče k ;noj,” seje obrnil secja j 11 Johxixx, ki se je mej tem nekoliko, okrePe 56 čal, „tu je Božja beseda, sveto pismo ; poklekni, položi svojo levico na knjigo in prisezi s privzdignjeno desnico, da boš odgovarja l na moja vprašanja brez vsake zvijače in dvoumnosti .” „ako morem to storiti, ko niti ne poznam vprašan.i, ktere mi hočete staviti?” je vprašal deček . „Toda sin moj, ako hočeš govoriti čisto resnico, smeš brezpo gojno priseči,” je silil prelat . jaz ne bom nikdar lagal," je dejal deček, „toda kar bi utega nilo meni in mojim najljubšim prijateljem škodovati, tega mi ni treba reči, kakor mi je povedala moja mati. ” „Dobro, tedaj prisezi, da boš po pravici povedal, kar ne mor e nikomur škoditi . Ti smeš vendar, na primer, pač priseči, da je t a žepni robec, ki ga imam tu v roki, žepni robec?” je vprašal Chatterton . „Gotovo ne smem kaj takega priseči, kajti taka prisega bi bi la nedovoljena, ker bi se jo priseglo brez važnega vzroka .” Glasen smeh je zadonel po sodni dvorani ; celo komisarji so škodoželjno prikimavali, da je otrok tako mojstersko posekal škofi v katekizmu . Chatterton se je ugriznil v svoje debele spod nje ustnice in bojazljivo pogledal grofa, ki si je mirno gladil brad o in bil prav malo pripravljen priti možu na pomoč . Sedaj je skušal prelat zakriti svoj poraz z množico psovk, in je del katoličanom razne priimke, ker smatrajo vsako prisego nedovoljeno . Grof Derby je to jezno govoričenje končal s tem, da je sam zo pet začel spraševati . Zagotavljal je dečka, da mu ne bo dal nobenega vprašanja o njegovem stricu več, ako mu obljubi, da se v bo doče vdeležuje protestantske službe božje . To je pa John srdito od klonil. Postavni mož s težko zlato verižico okoli ‘ rata je poskušal sedaj z najvabljivejšimi obljubami, ktere si je le mogel izmisliti . „Pojdi le samo enkrat v protestantsko cerkev,” je dejal, „in jaz prav nič ne zahtevam, da pridigarju veruješ- - in sprejel te bo m mej plemiške dečke in pot k časti in slavi ti bo odprta . ” Ponudba je bila v resnici zapeljiva; kajti z gro'fom Derby se jih je moglo le malo grofov na Angleškem meriti glede visoke stopinje , bogastva in ugleda. Napeto so poslušalci pričakovali odgovora otroka, in s pajčolanom zagrnjena z dama je trepetajoč prijela za ograjo galerije. Toda John se ni pomišljal niti trenutek; njegove želje so bile tudi vse druge kakor zenska čast . ,,Raje greni, zv,e -57 sto t~dan katoliški cerkvi, beračit, plemeniti grof," je rekel, „kako r pa obtežen s krivdo odpada deliti na vašem .svitlem dvoru vaše časti . ” Tu se mnogobrojno zbrani katoličani niso mogli vzdrževati ; slišati je bilo glasna znamenja priznanja, in' od one strani, kjer j e stala ona dama, je zaklical nek ženski glas : „Dobro, John!” Glas je moral biti dečku dobro znan ; kajti svitlih oči se je obi nil prot i galeriji, in bistro otrokovo oko je kmalu našlo svojo mater po d njenim zakrivalom . Toda samo en trenutek je videl drago postavo ; potem je stopila lahko pozdravljajoč z roko za nek steber , pred no jo je mogel najti pogled kaktga sodnika ali zasledovalca . Komisarji so se sedaj požurlli, da zaključijo zasedanje ; kajti čutili so, kako neugodno vpliva modro in stanovitno vedenje dečka bodi si na katoličane bodi si na protestante . Po kratkem posvetovanju so obsodili dečka radi trdovratnosti in upornosti pro- ti postavam v zapor v -neki kaznilnici za toliko časa, dokler -ne b o pripravljen iti k protestanski službi božji . Potem so Johna odpeljali. Sedaj se je prizodilo nekaj drugega,. Še enkrat je preči-tal sodnijski pisar ime Worthington, in stari oče dečka, ki je ravnoka r tako junaško pričal za svojo vero, je vstopil ali pravzaprav s e opotekal negotovih korakov pred sodnike . Sir Richard je po osodepolnern obisku pri nadšerifu po noči je zdil še dolgo pot domov. Malo pred dnevom je prišel v Blainsc o Hall, se takoj zaprl v svojo sobo in iskal počitka in spanja na svoji postelji . Toda vse zastonj ; razburjenost njegovega duha je premagala telesno utrujenost in kri se je mrzlično pi etakala po njegovih žilah. Stokrat si je rekel: „Ti si storil le svojo dolžnost,” in stokrat ga je njegovo lastno srce postavilo na laž. Potem je zopet videl zaničujoči pogled šerifa, ki je segel v njegovo dušo kakor mrzlo jeklo in nek glas v njegovih prsih. mu je rel,al edino besedo : „Judeži ” Nesrečni starec, čegat vest se je po dejanju strašno oglasila, s e je valjal na sv-oji postelji sem in tja in skušal pozabiti, kar seje zgodi lo . Druge slike so stopile pred njegovo dušo, toda nobene tolažljive. Videl je sina, kterega je izdal, v rok alt preganjalcev, in spremljal ga je na morišče. Prestrašen se je obrnil v stran in ječal: „Vsajsem moral, moral! Ali naj bi raje vsi poginili?” in je zopet sku';al zaspati. 58 Ves utrujen in izmučen e navsezadnje vstal, odgrnil težke za vese od okna ter'gledal v žalostni zimski dan. „Belo, belo, vse be - lo,” je mrmral pred se,—,,in tvo,i sivi lasje naj te spomnijo, da tvojih dni ne more biti več mnogo, je rekla . Kako mrzlo me spreleta va! Ali nisem bolan?" Starec je stopil pred ogledalo ter srepo gle dal svoje stare, od sivih las obdane poteze . ,, Kako starinsk, kal: o siv!" je jecljal in obrnil prestrašen svoje oči od ogledala. „In tu kaj, tukaj peče kakor ogenj,” je vzdihoval, in položil roko na svo . ja prsa . „Pozabiti hočem, kar se je pač motalo zgoditi ; potem bo bolje. — Ne, jaz nisem bolan! ” In bolnik je skušal pozabiti . Kljub slabemu vremenu je ukazal pripeljati konja, jezdil od enega posestva do drugega okoli, o • gledoval prostrana polja, ki so spala sedaj pod dodrodejno sneženo odejo, napolnjene shrambe, bogate hleve in skednje, ponosen grad in vse, kar je razveseljevalo njegovo srce ; tcdasedaj ni moge l miti nobenega vžitka in dopadajenja nad vsem . Ko se je vrnil domov, je kakor obseden dirjal ()d ene sobe do (kuge in povsodinašel spomine na svoj(-ga vnuka, ki ga ni smatral vredni ga, da ga pozdravi, na svojo sinaho, ki ga je opominjala na bližnjo smrt, na svojega sina, kterega je izdal . Sel je v pred ognjem varno sobico v stolpu, kjer je v žtkznih skrinjah ležalo srebro in zlato ; todasvit kovine mu ni storil dobro in glas v njegovih prsih mu je rekel : judež — trideset srebrnikov! " Do smrti utrujen se je Sir Richard usedel k ognju v kaminu v veliki dvorani ; toda tudi tukaj ni mogel dolgo obstati . Slike pradedov so gledale tako strašno resno na njega doli, kakor jih še n i nikdar videl. Bilo mu je, kakor da bi jih slišal, da mu kličejo : „Izdajalec!” Starec je iskal sedaj miru v dobrih sklepih ; hotel se je ogibati protestantske službe božje; hotel je svojega vrtilka vse eno na skrivnem vzgajati katoliško; sklenil je, da razdeli precejšn o svoto med uboge . Noč je napočila, in stari Tom je prinesel svojemu gospodu ne koliko pijače. V veliko njegovo začucknje ga je Sir Richard povabil , prvikrat v njegovem življenju, da prisede k mizi in pije z njim skup no kozarec vina. Strah ga je bilo v samotni sobi . Služabnik je z glavo majajač ubogal in mrmral pred se : „Sedaj skoraj verjamem , kaj se govori tam doli med posli — to je sprememba pred smrtjo! ” Tega večera si je stari gospod bolj kakor kedaj nalival koza 59 rec, in sedela sta tako čez polnoč pri. vinu, postal je zgovoren n je koneeno pripovedoval poštenemu Tomu dogodke prejšnega večera . Toda namesto da bi služabnik odobraval, ki se do sedaj nik - dar ni upal izreči najman,še graje proti svojemu gospodu, je seda j odkrito obsojal njegovo postopanje. Ravno je hotel s solzami v očeh odpove dati službo svojemu gc. spodarju, ko je njegove besede prihitelo močno trkanje na glavna vrata. - nuti pozneje je bil Sir Richard aretiran . Še je bral v zaporne m ukaza vzrok : , Sky it papist in zelo sumljiv, da je omogočil begsvo jeg;t sina, rimskega popa s tem, da je varal gosposko," — potem je padel br,zzavesten v naslonjač. Šerif ga je čuval to noč in ga peljal drugo jutro v Preston. Nek služabnik je prišil po‘ edat, da je pr i pel podšerif; dve mi Strašno je bilo staremu možu, ko se je zbudil, ko je ravnokar otežil svojo vest, da bi bil varen pred sodiščem, ia ko se je vide l ujetega v svojih lastnih zanjkah . Samo ob sebi se razume, da je t a ,adar,e zelo omajal in oslabil življensko moč starca . Le še predobr o je vedel, da so se v onih časih tudi pri sami sumnji veleizdajstv a pot4luževali mučilnic — kaj naj bode iz njega? Strah in zavest krivde ga je (klala skoraj norega, in takega vidimo stati Sir Richard a trape c;i jočega in strašno razburjenega pred svojimi sodniki . Prebrali so za tožbo in jo potrdili po izjavah Sir Edmund Traf fords in po !šel-da : zatrjevanje, da je imel v resnici resen name n izročiti svojega sina sodišču, ni vzbujalo nobenega zaupanja, ven dar pa je vzbudilo bodi si pri sodnikih, bodi si pri posl ug-alcih ču stvo gn;eva. Se enkratje pozval grof Derby zatoženca, da vse odkrito prizna ; le tako se more ogniti kazni veleizdajstva . „,,Toda kakor gotovo stojim tukaj pred vami,” je tarnal starec, „jaz ne vem.” Nato je padel sodnikom pred noge in zatrjeva l svojo nedolžnost : vsaj je vse storil, da ustreže postavam ; on obiskuje ozw-cn ;evv nje pravega evangelija in se hoče podvreči vsemu , kar ,ahteva od njega njeno veličanstvo. ,, Povejte ram, kje je vaš sin," je ponovil grof, „ako naj veru jemo vašim zatrdilom . ” „Toda jaz ne vem,” je ječal starec v smrtnem strahu . ,, Premislite si toraj do jutri, in svetujem -vam, da boste pote m vedeli; sicer boste naredili neljubo znanje s ,Skiivingerjevo hčerjo . ' ,Skavingerjeva hči' je bila ena najstrašnejših mučilnic, v kter i 60 — je v n ~nTih zmiliah v stra's'aih éaravn iš'cih pravdah sto in sto žr tev patilo kri in smrtni potici katera se je v grozovitnem preganja nju duhovnikov pod .Elizab.?to prav izdatno vporabljala. Pri imenu te mučiln ice je Sir Richard grozno zavpil in si pulil svoje si ve lase. Na migljaj predsednika so ga odvedli, in grof je zaključi t zasedanje z običajnim klieom : ,, Kraljica naj živi ! „Kraljica naj živi!” so poni vljali kotnisarji ;toda le malo glasov iz galerije se je vdeležilo teh vzklikov . Molče in globoko ganjen i so poslušalci zapustili sodno dvorano . Zunaj na trgu, na kterega je že legel mrak, je rekel Mr Clay- ten tiho svojemu sosedu : ,, Lle, kaj pa mislite? Meni je mladi deč ko obrnil srce v telesu, in kar je rekel, mi je bolje delo, kakor dese t pridig. Sedaj se dam zopet rad kaznovati in trpinčiti radi vere ." „Da, da,” je odgovoril čevljar, „in stari — kedo bi mislil, da sta iste rodbine? — nam je tudi naredil pridigo, tako o Judežu, me nim. Za vse usnje na svetu ne bi bil rad v njegovi koži . Lahko noč! Kaj tacega se srne dan danes le na useša reči " Oba dva mojstra sta se ločila . Mr. Clayton pa je komaj za vil v bližnjo ulico, ko je stopila iz sence neke hiše proti njemu s paj éolanom zagrnjena dama, ktero je ravnokar videl poleg sebe na galeriji. „Vi ste katoličan in pošten mož, kakor mislim,” ga je nagovo rila . „Ali bi mogli materi mladega Worthingtona posredovati , da se snide z jetničarjem, vašim sorodnikom? ” „Ste vi Lady Worthington?” je vprašal . „Bog z vami, milostljiva gospa! Pojdite z menoj, bomo že naredili . ” „Se danes zvečer? ” „V eni uri!” In obadva sta šla po cestah icz ulicah, dokler ni sta prav blizu mestnega ozidja stopila v neko malo hišico . Mej tem se je naredila popolnoma noč . Molče so se vzdigova li starinski stolpi proti nočnemu nebu, raz kterega so brezšteviln e zvezde v blesketajoči krasoti gledale na mrzh) zemljo doli . Ali jih je mali John v svoji ječi videl, in ali se je spo' minjal pe smi, v kteri so bile primerjane angeljem varuhom? Prav gotov o ste dve čuvali nad njegovo osodo: ena nebeška ki je zapisala dane s veroizpovedanje dečka z blestečimi pismenkami v knjigo življenja , in ena vidljiva na zemlji, ki je vse sile napela, da mu prinese tola e be in vzpodbuje in oko mogoče tudi prostosti — draga mati, 61 V. Nada.fjna osoda. Komaj dvesto korakov od hiše lončarja je bilo prastaro, temotno samostansko poslopje, tako imenovana ,Friary'. Zidano že leta. 1221 od nekega laneasterskega grofa za ,sive brate', frančiškane, je ostalo poslopje zvesto svojemu namenu, dokler ni Henri k VIII. pregnal menihov; od tistih časov so rab; li poslopje kot ječo, in v njem najdemo v samostanski celici zaprtega Johna , Utrujen vsled razburjajočih dogodkov dneva se je vrgel deček po kratki molitvi na, svoje trd() slamnato ležišče in je pri spomin u na svojo drago mater skoro takoj zaspal. Ni vedel, kako dolgo je spal, ko g t je z i m lilo glasno ječanje in toženje . Prestrašen je gledal po samotni celici o'&oli in v začetku ni mogel nikakor določiti , od kodi bi utegnili prihajati ti žalostni glasovi . Že se je trepetajo č prekrižal in ponovil večerno molitev, kajti. spomnil se je sti ašni h povestij o strahovih, ki mu jih je pravila Malta — in zares, temn i samostanski hodniki in pol razpadle celice so že same na sebi dela e strahoten vtis —, ko je razločno začul bescč e, ktere 'e v bližin i govoril nek znan glas. „To je stari oče,” je dejal John in se vzdignil na svojem ležišču , da bi poslušal ob steni, skozi ktero je k njemu prihajalo ječanje . Nekoliko časa je poslušal te tožbe, ne da bi jih razumel ; tudi si ni mogel raztolmačiti, kako je prišel stari oče v ječo. Ravno je hote l potrkati in klicati, ko so se po hodniku bližali koraki in je tako j potem zarožljal ključ v vratih . Hreščeč so se odprla, in jetni gki ču vaj je vstopil sko;arico in s svetilko v rokah, ktere svetloba je raz svrtl'evala surove, pa vseeno dobrohotne poteze st'irega paznika . „Oho, fantič, še po konci?” je nagovoril mož Johna očividn o o l vin~ nekoliko zgovorno . „Ali postelja ni dovolj mehka? Ha , ha, ha! Sedaj pa pazi, mali pobič!” S temi besedami je odgrni l košarico in je začel izlagati iz nje pr(cejšno večerjo, tak() da so se lačnemu Qtro14 km sline cedile . ,,Na tega pravzaprav nisi zaslužil , ~2 ker si me danes zaradi vina osratnotil pred celim mestom . Toda ljudje vedo, da se je zgodilo zaradi škofa . In ali pa tudi veš, o d koga so vse te-le lepe stvari? Od mame! Sedaj ti bo šele dišalo ! No, ni bila moja škoda pri tem," je pristavil in veselo žvenketal z nekoliko kronami v žepu . „Seveda, ti boš molčal : da znaš, to sem videl danes. Ako pa ne boš, se bo pa tebi in meni slabo godilo . ” „Mati mi to pošlje!” je ukal deček . „O, pustite jo sem k meni , samo za eno uto, sedal po noči! ” „To je tudi hotela ; toda jaz je ne morem tako lahko spravit i mimo straže tam doli kakor tak-le jerbašček. Toda kaj pa je na oni strani?” si je segel v besedo ; kajti ravnokar je bilo čuti ječanje, ki je zbudilo dečka iz njegovega spanja, glasneje in močneje . mislitn, da je moj stari oče; toda jaz ne vem, kako je prišel sem in ravno tako ne, zakaj tako ječi in toži," je rekel John . „Kako je prišel sem, veni dobro in zakaj ječi, si lahko mislim, ” je odvrnihnož. „Bog e, da bi se tudi jaz ne smejal, ako bi moral za jutri se nadejati ,Skavingerjeve hčere!' Toda pojdimo tja k nje mu, da vidimo, kaj hoče.” John je že večkrat slišal o tej strašni muki, in zato seje na cele m telesu tresel in šel z jetniškim paznikom v celico svojega stareg a očeta. Našla sta Sir Richarda strašno razburjenega. Ze slaba vest, ki ga je hudo pekla zaradi neusmiljenega in brezbožnega izdaj stva, in potem nenaden zapor je izpodkopal njegovo zdravje; -vsled današnjega prizora pred sodiščem pa in vsled grozečih muk pa j e bilo popolnoma uničeno . Ležal je sedaj -v hudi mrzlici, ki bi pri njegovi starosti utegnila postati lahko smrtonosna . Ko je zasliša l starec škripati vrata, je zlezel pod svojo volnato odejo in vpil : „Se daj prihajajo, da me peljejo na morišče! ” „Pornirite se, S:r Richard, tako hudo še ni. Ali ste bolni?” je vprašal ječar z večjim sočutjem, kakor pa bi se moglo pričakovati od njegove surove zunanjosti, in je pesvetil stalen v obraz, ki se j e vsled mrzlice žarel kakor ogenj . „Bolan?” je odvrnil Sir Richarda in se trepetajoč vzdignil irt gladil sive lase raz čela . „Bolan? Ne, jaz nisem bolan . Moji lasje so sicer sivi ; toda, prijatelj, ali še niste nikdar videli, da, živ i človek še mnogo let, če ima tudi že sive lase? ” „Pri svetemu Petru, patronu vseli ključ'enoseev v papi ,:tičnih časih, jaz mislim, tvoj stari oče je prišel ob pamet!” je prestraše n zavpil paznik. „Govori ti z njim, dečko, mogoče te spozna! ” 63 In John je takoj pokleknil poleg ležišča in potem, ko je prije l starca za koščeno roko, je vprašal s solzami v nedolžnih očeh : „Ali me ne poznate, stari oče? ” Starec ga je nekaj časa debelo gledal, potem pa je rekel počasi : „Ali si ti, John? Toda ti me nisi hotel pozdraviti, samo moliti s i hotel zame, moliti, moliti — in tvoji lasje so še vedno tako lepo rumeni! Sedaj bi moral jaz moliti, pa ne morem, prepozno je! ” „Ni še prepozno,” ga je tolažil deček . „Skupno bodeva molila : ,Oče naš— ' .,Tiho, John, ti moreš tako moliti ; toda človek, ki je izdal svo jega lastnega sina — ali more ta človek še reči,oče'? In, slišiš , John, jaz te imam zelo rad, ako ravno me nočeš pozdraviti, in čuj , jaz imam zlata, veliko zlata v Blainsco Hall,” je šepetal trepetajočemu dečku na uho, „vse to bode tvoje in cela hiša itx pepelast i pony, kterega imaš tak o, rad, le povej mi, kje je skrit Thomas, tvo j stric, da morem potem jutri priznati grofu. Derby; sicer me bod o mučili, ali čuješ, in trpinčili do smrti . Gorje, gorje!” Glasno je tar nal in si pulil lase in se izmučen zgrudil na slamnato ležišče nazaj. „Tu moram takoj poklicati zdravnika,” je dejal paznik in po stavil svojo svetilko v neko izdolbino v zidu . „Mej tem časorn pa ostani tukaj in pazi, da se mu ne zgodi nič slabega . ” Vrata ječe so se zaprla in John je bd sam s svojim v hudi mrzlici ležečim starim očetom . Neizrekljiv strah ga je obšel, da ne bi nesrečni starec v tem žalostnem položaju nezavednosti umrl, bre z spovedi in brez kesanja, in deček je dobro vedel, kako strašno je , ako rnora stopiti človek nepripravljen pred večnega sodnika . Radi tega je začel v svojem velikem strahu moliti ; pribežal je v molitv i k Materi Božji in jo s solzami in prošnjami zelo prosil, da naj ne pusti umreti starega očeta v njegovih grehih,temvee naj mu pri svojem Sinu izprosi milost spreobrnjenja . „Celo svoje življenje ti daru jem in žrtvujem . Vsak dan bom molil k tebi! Pokaži, da si moja rnati, in ne pusti, da se pogubi! ” In v resnici je postal bolj miren starec, čegar domišljija se je o d odhoda paznika zopet bavila z mučnimi slikami mučilnice, in njegove brezbarvene ustnice so sem in tja nezavedno izgovarjale z a molečim dečkom imeni Jezus in Marija . Ko pa so čez uro dolg o zopet zarožljali ključi in je ustopil paznik z zdravnikom, se ga je iznova lotila mrzlica ; ječaje se je skušal starec skriti pod odejo svojega slamnatega ležišča . 64 Zdravnik je z glavo majajoč preiskoval bolnika ; potem mu j e na glavi puščal kri, dokler ni padel v omedlevico, naročil mrzle ob kladke in odšel . „Dobro bo moralo iti, ako starec prestane to mrzlico,” je rekel mož . „Na vsak način pa je za jutri in še za več ted nov nemogoče zagroženo trpinčenje . Dajte ga prenesti v dvoran o in ga položiti v pošteno posteljo . ” John je moral sedaj v svojo celico nazaj . Dva dni pozneje so ga odpeljali v Manchester . Ko je zapustil Preston, ni. mogel nič druzega zvedeti o svojem starem očetu, kakor da je pri življenju , pa še vedno brez zavesti. Sir Richard je visel še več kakor teden dni med življenjem i n smrtjo, potem se je bolezen nekoliko umaknila, vendar popolnoma ozdravel še ni . Na mesto mrzličnega divjanja in blodenja je stopi lo mračno, brezčutno premišljevanje. Prijatelji so se potegnili zanj, in komisarji so proti visokemu poroštvu dovolili, da se prenese starega gospoda v Blainseo Hall, v čegar mirni, tihotni okolici bi se moglo njegovo slabo zdravje pač še kedaj zboljšati . Toda mesec dolgo je ?; e prebival tam. Prišla je spomlad s prijetnim vremenom in gorkim solneem; ptice v grajskem vrtu so pel e svoje vesele pesmi, in cvetlice v gredicah so razvijale svojo kraso to, mej tem ko so okoli in okoli v lepi dolini /drevje in grmičevje , travniki in polja ju gozdovi si nadejali lepo poletno oblačilo, ne d a bi prijazen mir pokrajine ali prijetna okolica stare hiše ugodn o vplivala na duševno stanje starca. Ako je dovoljevalo vreme, ga je peljal Tom, ki ni hotel zapustiti svojega gospodarja v nesreči , ktero si je sam nakopal, v cvetočo uto na terasi . Tu je sedel bolnik celi dolgi dan na klopi, črtal s svojo palico nepravilne črte po pesku, se mudil pač tudi s svojimi trudnimi očesi nad vrtovi in dolino in potem je gledal brezčutno predse, dokler ni prišel služabni k in ga peljal zopet nazaj v hišo. Mej tem ko je stari Worthington tako hiral v nemi blaznosti , je moral njegov vnuk pokazati stanovitnost svoje vre v težki h bojih. Po oni strašili' noči, v k-tel-i je klečal pri bolnem starem očetu, so ga peljali še enkrat pred komisarje, pa ne več v javno dvorano. Vedno so ga silili, da naj vsaj enkrat obišče protestantsk o pridigo ; toda vse je bilo zastonj. Tako so ga poslali v andle . ster, vendar ne v javno kaznilnico. Chesterski škof je namreč dejal : ,,Ako ga damo v ječo k drngim zakrknjenim papistom, bo tr 65 lovratnost fantiča še bolj utrdila stare grešnike v njihovem praznoverju." Komisarji so spremenili potem svojo razsodbo v toliko , da so prepustili Johna škofu samemu v spreobrnjenje . Chatterton je izročil dečka najprej nekemu anglikancu v varstvo, ki je imel dečka v svoji hiši zaprtega, in ga skušal z ljubeznij o in strogostjo pripraviti, da bi vzprejel novo vero. Laskanje in strogost oboje se je izkazalo enako brezvspešno . Navsezadnje so m u grozili s kaznijo veleizdajalcev, z vislicami, ker se vendar obotavlj a in protivi ubogati ukaz kraljice. John je imel grožnje za resnične, toda namesto da bi se ustrašil, se je deček celo veselil zaradi veselega upanja na mučeniško krono, Po več tednov trajajoči h brezvspešnih skušnjah je postal škof v resnici jezfn in je izročil Johna nekemu besnemu puritancu, surovemu človeku, ki se je ponudil , da bo papističnemu mladiču tekom treh dni temeljito pregnal rimsko babieverje . Takoj prvega dne je prišel mož z vitko leskóvko k dečkovi po stelji in mu ukazal, da se takoj obleče in gre z njim k pridigi . Joh n se je branil, in dvajset groznih udarcev, ki so pokrili njegov hrbet z modrirni lisami, so mogli narediti pač solze in tožbe, toda ne zahte vane pokorščine. Tako se je godilo tri mučne dneve. Ko je ta ča s minul, so našli dečka v slabem stanju, pa močnega in veselega ; mnogo protestantov je strogo grajalo in obsojalo škofa, in po sporočilu našega poročevalca jih je mnogo stopilo zopet k stari veri nazaj, mej tem ko je bilo veliko omahljivih katoličanov iz no va potrjenih v svoji veri. Skofje skušal zvaliti javno grajo na puritanca in sklenil, d a na drug način ukloni dečkovo voljo; kajti sedaj je bilo za škofa bolj potrebno kakor kedaj, de se dovede dečka do tega, da bi odpadel . Zivel je takrat s svojim sijajnim spremstvom ne daleč od Chorley , severno od Wigana, na nekem katoliškem plemiškem selišču, ki j e zapadel fiskusu ali pravzaprav komisarjem, ker ni mogel posestni k več plačati visokih denarnih kaznij . Sem je dal Chatterton prinenesti dečka in odslej ravnal z njim kot s svojim častnim mladi m plemičem . John je nosil sedaj žamet in svilo, jedel pri bogato obloženi mizi anglikanskega prelata in bil obsipan z raznovrstnimi po- Večkrat je moral s petjem spremljati godbo ; potem so gostje hvalili njegov zvonki glas in le obžalovali, da obstaja zal i deček tako trdovratno pri stari papistični neumnosti . Toda Chat 66 — terton ga je navadno opravičil . „To prili a ja,” je dejal, ,, d vzg o je, ktero je užil od svojega strica, popa, in svoje matere, sestre fanatičnega Allena. Polagoma se bo rimska tema umaknila prijazni luči evangelija . " V resnici je bila skušnjava v krasnem gradu med i•azuzdano , okolico za Johna veliko bolj nevarna kakor pa ječa v Prestonu al i surovo ravnanje v Manchestru . Toda angelj Gospodov je čuval nad dečkovo nedolžnostjo, dan i nobena strupena sapa se dotaknila lilij njegove duše . Tudi je imel sem in tja tolažbo, da je prejel po nekem škofovem služabniku na skrivaj pisemce od svoje matere. Te vrstice, ktere je potem prebiral sem in tja in jih nosil na prsih kakor si