------    140    ------
Politične stvari.
Štajarski glas o direktnih volitvah na
Štajarskem.
„Slovenski Gospodar", čegar načelo je isto kakor „Novicam", piše v 17. listu pod naslovom: ,,Naše misli zastran direktnih volitev" med drugim tako-le:
„Ni nam danes namen, volilni nagovor napisati; povemo le, kar je dozdaj (na Stajarskem) velika napaka pri volitvah bila, da namreč volilnih odborov nismo imeli, kteri bi bili kažipot zbeganemu ljudstvu, ktero si samo pomagati ne more. Za srečen vspeh prihodnjih direktnih volitev je treba v vsakem volilnem okraji sestaviti odbor modrih in delalnih mož, ki bodo vse storili, da se volitev srečno izvrši.
Odborov prvo, poglavitno delo bode, postaviti za okraj kandidata, ki največ zaupanja pri volilcih ima. Pri izbiranji kandidata bodi povsod ravnilo: ako le mogoče, deželnega poslanca tudi za kandidata v državni zbor postaviti. Le če bi kteri morebiti popolnega zaupanja v dotičnem okraji ne imel, naj se poišče drug, zanesljiv mož. Da so pa deželni poslanci ob enem tudi državni poslanci, je priporočati zato, ker bi se sicer pri direktnih volitvah lahko prigodilo, da pride v državni zbor mož, ki v političnih, državnopravnih rečeh drugače misli, kakor deželni poslanci, kar bi bilo nevarno in pogubno.
Govori se po časnikih*) tudi o nekem „osred-nem (centralnem) volilnem odboru", kteri bi za vse slovenske okraje kandidate postavil. S tem predlogom se ne moremo sprijazniti, in sicer zato ne, ker je v vsakem okraji dovolj politično zrelih mož, da si izberejo kandidata, ki jim najbolj sodi, osredni odbor pa v posamesnih okrajih sam le malo ali prav nič storiti ne more, da nas veto vanemu kandidatu k zmagi pripomore. Ce pa še osrednji odbor, kakor se je to žalibog že zgodilo, kandidata nasvetuje, kteri do-tičnemu okraju všeč ni, ali pa celo nasproti dela nasvetovanemu kandidatu,**) napravi že iz začetka razpor, ki ima vsikdar žalostne nasledke. Naj se osredni odbor za vso Slovenijo osnuje, kandidatov pa naj ne imenuje, marveč sprejme vsacega, ki si ga dotični okraj sam postavi. Osrednemu odboru pripadalo bi pa važno delo, da skrbi o pravem času okrajnim volilnim odborom za tiskovine, oglase, poduke ali tudi za potrebne stroške; da odgovarja na stavljena vprašanja in daje potrebne nasvete. Okrajni odbori naj bodo, kolikor je to mogoče, na središču vsakega volilnega okraja;   središče si  naj  domoljubi sami
*) Edino le v „Narodu" in v „Soči". **) Tako prikazen smo doživeli  le  na  Stajarskem   pod vodstvom dr. Vošnjakovim in dr. Zarnikovim.
Vred.
izbero. Kjer so politiška društva, se bo gotovo vse storilo, kar je potrebno, da ljudjč izved6, za kaj da gre in koga je treba voliti.
Eno stvar naj še na koncu omenimo. Mnogoletne ustavne homatije so rodile pri nas kakor po drugod nekako otrpnost in malomarnost, ker se vrh mno-gokratnih volitev stvar k dobremu obrnila šeni. Ljudje so vednih volitev do grla siti ter pravijo: „Cemu bi šo volili, saj je vse zastonj!" Prijatelji, nikar tako ne govorimo! V Avstriji gre že več let sem za to, da si pridobijo posamesne dežele več pravic, tako, da bode vsak narod proti potujčevanju zavarovan, da vživa katoliška cerkev popolno svobodo, da si dežela vso upravo tako uravna, kakor se njenim razmeram najbolj prilega. Temu nasprotujejo ustavaki, ki hočejo iz Dunajskega drž. zbora zapovedovati deželam in narodom, katoliški cerkvi, šoli in vsaki človeški družbi. Vojskuje se federalizem s centralizmom. Boj med federalizmom in centralizmom se pa ne da naenkrat skon-čati, — skončal se sploh poprej ne bo, dokler se lj udje ne zaved6, da je res najboljše, kar federa-listi hočejo, da so namreč dežele in narodi v njih v vseh, javno življenje zadevajočih stvareh s a mosta In i, ne pa podvrženi državnemu zboru, v kterem slučajna večina odločuje v najvažnejših rečeh. Ta zavednost se je v novejšem času na vse strani tako razširila, da je pri vsej enostranosti nove volilne postave mogoče zmagati federalistom. Na naši strani bode odslej več poslancev iz Galicije, vsi oni namreč, kterih najnovejši minister dr. Ziemalkovski ne zapelje na krivo pot. — V državni zbor pridejo tudi, kakor vse kaže, vrli Cehi, da pomagajo zmagati centralizem. Tirolci in Predarlčani so naši zvesti zavezniki. Dalmatinci še sicer zdaj pobirajo stopinje za ustavaki; toda upati smemo, da sedanji Dalmatinski poslanci več voljeni ne bodo, ker so vsled svojega krivega postopanja občno nevoljo v domovini izbudili. — Zaveznikov imamo slednjič po vseh drugih nemških deželah, kterih bode gotovo vsaka vsaj nekoliko federalistov ni toraj nemogoča stvar.
To čutijo tudi naši nasprotniki — centralisti, za-toraj delajo na vse kriplje, da si zmago zagotovijo. In v tacih razmerah bi mi zdaj roke križem držali? — Nikogar motiti ne sme, da je postava direktnih volitev najviše potrjenje dobila. S tem ni rečeno, da mora odslej pri tem ostati, kar so U3tavaki sklenili. Deputacija M ar i borčano v, ki so se med drugim tudi za potrjenje direktnih volitev na Dunaj zahvalit šli, so rekli cesar blizo tako-le: „Upam, da se bode po volilni prenaredbi pot našla do poravnanja in sprave, in nič bolj ne želim, kakor da bi volilna prenaredba Avstriji v blagor služila". S tem pripoznava vladar, da je poravnanja in sprave med narodi in deželami potreba, v tem ko si centralisti domišljujejo, da nastopijo po direktnih volitvah gospodstvo za ves bodoči čas!" —
___                                                                                                                        v
Kako nemški ustavaki delajo na Stajarskem, dokazuje isti list „Slov. Gosp." v dopisu iz Ptuja, v kterem piše: „ Velikonočni pondeljek je imelo naše po-litično-gospodarsko društvo občni zbor. — Društveni odbor je bil povabil k skupščini našega poslanca gosp. Hermana, kteremu je tako prilika bila dana, poročati volilcem o svojem delovanji v deželnem zboru. — Ko je društveni prvo3ednik skončal svoj nagovor, poprime besedo g. Herman. Komaj pa nekoliko minut čisto mirno in objektivno o rečeh, ki so sploh znane in tudi v slovenskih listih že mnogokrat popisane bile, govori, vstane politični komisar gosp. Rupnik in reče brez vsake poprejšnje opazke ali kakega ugovora: „Društvo" (reči bi bil moral: skupščina) je
razpuščeno!" Kot razlog temu je navedel, da g. Herman kot gost pravice nima v skupščini govoriti!! — Tega pa niti društvena postava, niti pravila Šentlovren-skega društva ne branijo, kakor tudi po drugod nikjer politi ška gosposka ne ugovarja, ker ugovarjati ne more, ako ne ud s privoljenjem prvosednika besedo v skupščini povzame. Gosp. komisar se je potem še z drugimi ugovori skušal zagovarjati. Rekel je, da se v „gospodarskem" društvu o političnih rečeh govoriti ne sme, kar je pa očitno krivo, ker je omenjeno društvo „politiČno- gospodarsko". — Izgovarjal se je tudi še z druzimi puhlimi frazami, kar je kazalo, da vse to je bilo napleteno le zato, da bi se g. Herman ošvigal, ki je liberaluhom najhuji trn v p&ti.
-----    141    -----