Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Rdeči osip duglazije (Rhabdocline pseudotsugae) Ana Brglez, dr. Nikica Ogris in dr. Barbara Piškur, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (ana.brglez@gozdis.si) ISSN 2536-264X GozdVestn 77 (2019) 5-6 1 2 3 GDK 443:172.8(045)=163.6 LATINSKO IME Rhabdocline pseudotsugae Syd. RAZŠIRJENOST Bolezen so prvič zabeležili v Severni Ameriki leta 1911. Na Škotsko so jo z okuženimi sadikami navadne ameriške duglazije prenesli leta 1914, od koder se je razširila v celinsko Evropo. Pri nas so jo odkrili leta 1951 na Koroškem. Zdaj je razširjena povsod, kjer uspevajo nasadi duglazij. GOSTITELJI Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii). Najbolj občutljiv je sivi različek duglazije (P . menziesii var. caesia), odpornejši je modri (P . menziesii var. glauca), najodpornejši pa zeleni (P . menziesii var. menziesii). OPIS Rdeči osip duglazije povzroča gliva Rhabdocline pseudotsugae. Prva bolezenska znamenja opazimo na iglicah jeseni, ko se na njih pojavijo drobne, rumeno zelene pegice, ki se postopoma večajo in postanejo rdeče vijoličaste (slika 1). Od februarja do maja so pege rdeče rjave barve. Aprila na spodnji strani iglic nastanejo rumeno rjava, podolgovata spolna trosišča (apoteciji) (slika 2). V maju in juniju v njih dozorijo askospore, ki se razširjajo s pomočjo vetra v vlažnem vremenu. Okužijo lahko le iglice tekočega leta. Askospore bruhajo iz apotecijev, dokler so iglice še na vejah. Ko v juliju odpadejo lanske okužene iglice z apoteciji, se v njih preneha razvoj askospor. Zaradi razraščanja micelija poškodovani deli okužene iglice po jesenskem in zimskem mrazu odmrejo in potemnijo. Neokuženi deli ostanejo zeleni, zato ima iglica značilen marmoriran videz. Močan pojav bolezni je povezan zlasti z visoko spomladansko vlažnostjo, medtem ko so v sušnih pomladanskih obdobjih okužbe redkejše. Varietete navadne ameriške duglazije so različno odporne proti tej bolezni. Odpornejšim varietetam se brsti odpirajo kasneje, ko je v ozračju manjša količina askospor. Po novejših raziskavah so poleg askospor lahko potencialni vir okužb duglazij z R. pseudotsugae tudi okužena semena. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) • Drobne, rumeno zelene pegice na iglicah v jeseni, ki se sčasoma večajo in postanejo rdeče vijoličaste. Iglice dobijo značilen marmoriran videz. Od februarja do maja so pege rdeče rjave (slika 1); • na spodnji strani iglic, v stromah, nastanejo rumeno rjava, podolgovata spolna trosišča (apoteciji), ki dozorijo v maju in juniju (slika 2); • iglice prezgodaj odpadejo (julija) (slika 3). VPLIV Okužbe bolj prizadenejo drevesa do starosti 30 let. Na starejših drevesih rdeči osip duglazije ni tako pomemben. Bolezen se pojavlja v drevesnicah in nasadih navadne ameriške duglazije. V čistih sestojih so okužbe moč- nejše. Oslabljeno drevo je podvrženo napadu sekundar- nih škodljivcev. Ponavljajoče okužbe povzročijo hiranje, slabši prirastek ali celo odmiranje gostiteljskih dreves. MOŽNE ZAMENJAVE Osip iglic navadne ameriške duglazije je lahko posledica delovanja glive Nothophaeocryptopus gaeumanni. Za razliko od marmoriranega videza iglic pri napadu R. pseudotsugae so iglice sajastega videza in odpadejo šele po dveh do treh letih od okužbe. Prezgodnje odpadanje iglic povzročajo tudi duglazijeve hržice (Contarinia spp.), pri čemer so iglice značilno izjedene od znotraj. T udi ličinke storževe listonožke (Leptoglossus occidentalis) lahko s sesanjem iglic v vrhovih povzročajo škodo. Uš Adelges cooleyi na duglaziji, kot sekun- darnem gostitelju, povzroča rumenenje, deformacije in osip iglic. Diskoloracije iglic in s tem manjši prirast povzročajo tudi glive, ki napadejo koreninski sistem duglazij (npr. Amillaria spp., Heterobasidion spp., Phaeolus schweinitzii). Poškodbe iglic lahko povzročijo tudi abiotski dejavniki (npr. mraz in sol), zaradi česar iglice rjavijo in poleti odpadejo. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) Slika 1: Rdeče vijoličaste pege na duglazijinih iglicah (foto: Andrej Kunca, National Forest Centre - Slovakia, Bugwood.org) Slika 2: Podolgovati, rumeno rjavi apoteciji na spodnji strani duglazijinih iglic (foto: Dušan Jurc) Slika 3: Osip iglic, ki so bile okužene v prejšnjem letu (foto: Petr Kapitola, Central Institute for Supervising and Testing in Agriculture, Bugwood.org) GozdVestn 77 (2019) 5-6 ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Rdeči osip duglazije Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/ SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818) ter v okviru programa mladih raziskovalcev.