40
Gospodarski pregled
PRIMER INDUSTRIJSKE KOMBINACIJE (VERTIKALNEGA KONCERNA) NA
SLOVENSKIH TLEH.
(Odlomek iz gradiva za študijo o razvoju monopolističnega kapitalizma v Sloveniji)
A.   Krajan
L
Na krivulji razvoja kapitalizma je njen zadnji, najvišji odsek označen kot monopolistični kapitalizem ali imperializem. On združuje novo etapo gospodarskega razvoja s   starim,   podedovanim okvirom.
Koncentracija proizvodnje,1 najznačilnejša lastnost kapitalističnega razvoja, dovede na določeni stopnji svoje rasti po nujnosti2 in radi možnosti3 dogovora do monopola.4
Količinska rast obratov se sprevrže v njihovo kakovostno spremembo.   Monopol je zanikanje konkurence liberalne faze, konkurenca pa je bila
1  Po konkurenci diktirano dodajanje novo ustvarjenega kapitala staremu (akumulacija) in iz tega izvirajoče zbiranje proizvajalnih sredstev in armad delavcev v rokah posameznikov (koncentracija) tvori v medsebojnem povratnem delovanju skupnost s centralizacijo („novo porazdeljevanje že ustvarjenih in delujočih kapitalov" po zakonu premoči močnih, velikih obratov in propada slabših).
2  Zaradi tekme za dvig dobička, ki ima stalno težnjo padanja in velikega rizika v primeru poraza.
3  „. .. ker je za nekaj tucatov gigantskih podjetij lahko, da se med seboj sporazumejo" (V. L).
4  Monopol, organiziran v obliki kartela, sindikata ali trusta poveže velika podjetja od rahlih vezi skupnega določanja cen in razdelitve trga pa preko skupne prodajne organizacije vse do skupne proizvodnje.
zopet zanikanje fevdalnega monopola. Moderni monopol predstavlja torej zanikanje na višji stopnji: sintezo, ki vključuje i monopol i konkurenco,5 dve protislovni „načeli" kot nujen rezultat bistva gospodarstva, iz katerega je izšel, kot vir težkih konfliktov, kot osnovo svoje slabosti. — Proces koncentracije zavzema vsa področja gospodarstva. Koncentracija v industriji vpliva v smislu pospeševanja in poglabljanja na koncentracijo v bančništvu in obratno.6 Vloga bank se izpreminja. Iz skromnih, raztresenih in neštetih posredovalcev denarnega kapitala trgovcev in industrijcev rastejo maloštevilni a mogočni zbiralci večine denarnega kapitala na določenem ozemlju (bančni monopoli) in samozavestni delilci kreditov industriji. Zaradi vodenja tekočih računov lastnikov industrijskih podjetij jim njihovo poslovanje postane odprta knjiga, z nitmi kreditnega sistema jih pritegujejo k sebi, sami ustanavljajo7 industrijska podjetja. Pa tudi s strani industrije se iztegajo roke k bankam. Veliki industrijci postajajo solastniki bank. V neštetih točkah se ustvarjajo vidna in nevidna stikališča monopolnih bank in monopolne industrije, interesi obojih se prepletajo, meje se brišejo, bančni in industrijski kapital se zraščata — v finančni kapital. Tenka plast finančnega plemstva zagospodari nad industrijo, trgovino in kreditom!
Monopoli, odstranitev in hkrati obstoj konkurence, finančni kapital, to so novi izrazi tega obdobja.
Star je njegov okvir, stara so osnovna svojstva kapitalizma s svojim osnovnim protislovjem. Ker delež kapitala, vloženega za proizvajalna sredstva, stalno raste v primeri z deležem, vloženim za delovno silo, pada stopnja dobička in zaradi napora lastnikov proizvajalnih sredstev, da se ta padec prepreči, postaja delo težje. Zato je nova poglobitev osnovnega protislovja, ki se izraža v poostritvi diametralnih poslov bogastva in revščine.
Stare delitve ozemelj so nadomestile delitve sveta; vojne med državami so zamenjale imperialistične vojne monopolističnih blokov držav.
II.
Orisani opis glavne označbe novega obdobja ustreza poteku tega razvoja v klasičnih deželah kapitalizma. V deželah zaostale gospodarske rasti pa se meša nerazvitost domačega kapitala s silno močjo tujega, moderni kapital s podedovano fevdalno dediščino. Tako dobiva gospodarski razvoj v slovenskih razmerah svojstveno, modificirano obliko. A ne v tem smislu, da bi šel razvoj v drugo smer, marveč, da si monopolistični kapitalizem z vso silo tudi tu utira pot.
V vrsti organizacijskih oblik koncentracije od posameznega veleobrata preko delniške družbe do monopola predstavlja koncem tvorbo zadnje faze. Okoli kristali-zacijske točke velike banke ali velikega industrijskega podjetja [v zvezi z banko] se zbere skupina denarnih, industrijskih in trgovskih delniških družb, katere veže interesna skupnost, običajno izražena z lastninsko zvezanostjo. Koncem lahko zajame obrate iste vrste (horizontalni), ali najklasicnejsa podjetja (naši bančni koncerni) ali obrate, med seboj   organično  vezane    (vertikalni   koncerni   —   kombinacije).    Slednjič
5  Konkurenčna borba divja zunaj monopola (med monopoli in izven njih stoječimi podjetji), znotraj (za kvoto) in med monopoli (iste vrste, konkurenčene vrste proizvodnje; raznih držav).
6  Monopolistične banke rajši in ugodneje posojujejo velikim, v monopole povezanim podjetjem; vedno večje zahteve po kreditih s strani velike industrije pospešujejo koncentracijo bank.
7  Zaradi ogromnih dobičkov, izhajajočih iz tkzv. ustanoviteljskega dobička t. j. razlike med vplačilom banke za delnice ob ustanovitvi [nominelni tečaj] in tečajem ob izplačilu dobička [emisijskim tečajem], ki ustreza kapitaliziranemu dobičku (t. j. kapitalu, ki bi dal ta dobiček, naložen v banki).
41
lahko združuje večja podjetja, ki so po skupinah proizvodnje zopet povezana v monopole, lahko pa preidejo vanj na visoko razviti stopnji celi trusti.
Ker se v koncernu prepletajo gospodarski interesi in izražajo oblike in zakone, ki jih je ustvaril monopolistični kapitalizem v najodločnejši meri, more njegov prikaz ilustrirati teoretično prej podano analizo.
Primere zanje išče naša oficialna znanost v Zedinjenih državah Sev. Amerike, v Nemčiji, Franciji ali dr., doma jih ne vidi, pa vendar obstoje tudi tu.
Osnovo mišljenja koncema tvorijo industrijska podjetja okoli dveh „družin". Prvi je služila kot izhodišče njenega gospodarskega razmaha tovarna emajlirane posode v Celju, a drugi podjetja, na katera je dobila vpliv v inflacijskih povojnih letih preko svoje vezanosti najprej na Jadransko, a nato na Slavensko banko9 in preko svoje naslonjenosti na politično skupino dr. Zerjavovih „mladinov". Iz okvira te študije izpada pregled razvoja njihove „prvotne akumulacije", kakor tudi stikalnih točk z drugo »družino". A da to sodelovanje ni šele od včeraj, dokazuje že dejstvo, da se že 1. 1922. v upravnem svetu Slavenske banke najdejo imena i „mladinov" i „celjske družine". Prvim letom vzpona in ustvaritve ugodnih pozicij so sledili delni umiki,10 ki pa so bili le začasnega značaja. — Uvodna pripomba me opravičuje, da po teh pripombah preidem ta odstavek in predstavim koncem v svojem današnjem obsegu.
L. 1929. je prešel kontrolni paket delnic Kranjske industrijske družbe, za katerega so menili, da je do tedaj bil v rokah italijanskih delničarjev, v posest „Ju-goslovanske finančne skupine", ki sta ji načelovali obe omenjeni »družini".11 S tem je KID postala osrednje podjetje koncema. Skupina „mladinov" je imela že od poprevratne »nacionalizacije" v upravnem odboru svoje zastopnike.12 Koliko znaša število delnic, ki so bile najprej v avstrijskih, nato v italijanskih in so končno prešle v roke „jugoslov. fin. skupine", ni znano. Po Rozenbergu-Kostiču13 predstavlja paket, ki je prešel v last »celjske družine", K vseh delnic.14 K temu deležu moramo dodati še one,
8  Ker je v slovenski strokovni literaturi zbrano tako malo tega gradiva in vodstva gospodarskih podjetij tako ljubosumno branijo vpogled v interesno prepletenost industrije, bank in trgovine, mora ocenjevalec te faze kapitalizma mesto zgolj sintetičnih prikazov prinašati tudi sestavni material. Iz prav istih razlogov je možno opravičiti tudi, da ostane marsikaj le nakazano, nepopolno, morda celo delno — netočno.
9  Industrijski koncem Slavenske banke (po Fr. Klopčiču, Trboveljska pre-mogokopna družba in Slavenska banka v zapiskih delavsko-kmečke Matice, 1. 1925., št. 4.) je obsegal: Trboveljsko premogokopno družbo (TPD), Prometni zavod za premog, d. d. Ljubljana; Topilnico svinca in srebra d. d., Litija; Cinkarno, d. d. Celje; Slograd, Gradbeno d. d., Ljubljana; Metro, tovarno trakov in pramenov d. d. Ljubljana (danes Mariborska industrija svile); Tekstilana, d. d., Kočevje; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. Ljubljana; Petovio, d. d. (čevlji); Žitni zavod d. z o. z.; Sardino, d. d. Split; afilacijo Slovensko banko s svojim ind. koncernom (n. pr. Globus, Vrhnika itd.).
10  Po izločitvi iz Jadranske banke se umakne skupina »mladinov" v Slavensko banko, po njenem propadu v Mariborsko Eskomptno banko (Jugoslov. Union b.) A njih stremljenje po ustanovitvi bančnega koncema velikih dimenzij se ponesreči. V Kreditnem zavodu za t. in i. zadenejo na odpor (I. Knez z Jadransko banko in Kmetsko posojilnico ljubljanske okolice), enako v Ljubljanski kreditni banki (odpor »starinov" — »solidnih" bogatinov 1. 1924—1926.); a zveze z obema zavodoma obdrže. — Zaradi notranjih protislovij v kapitalizmu se ne vrši njegov razvoj v ravni, dvigajoči se, marveč v cik-cak liniji. To je treba pri analizi današnje gospodarske stvarnosti imeti stalno pred očmi! V 1. 1931. se pregnani, kot bomo videli, še trdneje zasidrajo v Kreditnem zavodu.
11  Narodno blagostanje, 1. 1929., str. 561.
12  Spominski zbornik Slovenije, 1. 1939., str. 656. Dva od 1. 1920. dalje, dva od 1922. dalje.
13  VI. V. Rozenberg i Jov. Lj. Kostič, Ko finansira jugoslavensku privredu, Bgd 1. 1940., str. 150.
14  Zaradi razbitosti pri nastopu velikega dela delničarjev zadošča, kot je v praksi ugotovljeno, 40%  za absolutno vlado. Čim večje je podjetje, tem manjši je ta procent.
42
Iti so bile že prej v rokah „mladinov". Ce bi veljal tu nazor, da sede v upravnem svetu domači delničarji le kot zavarovanje „tujega" kapitala, potem ni jasno, kje so še ostali 2/3. Zakaj v upravnem svetu pripadejo od 1. 1931. 4 člani popolnoma skupini okoli obeh družin, a ostali 4 člani tvorijo vezi z obema tradicionalnima političnima strankama v Sloveniji.
S povezanimi odn. odvisnimi podjetji tvori KID obsežen železarski koncem v obliki vertikalne asociacije t. j. od virov energije in surovin pa preko obratov, ki služijo predelavi, vse do tovarn za končne izdelke.15
1. KID z obrati centraliziranimi na Jesenicah in Javorniku, ki je nastal v teku desetletij od zadnje četrtine preteklega stoletja dalje, ko je delniška družba s koncentracijo in centralizacijo združila ozir. absorbirala vse pomembnejše manjše železarske obrate, ki so bili dotlej v rokah posameznikov raztreseni po Gorenjskem.16 Pred vojno je KID obsegala še žičarno v Bistrici v Rožu in dosegala zaključenost s plavži v Skednju (Servola) pri Trstu. Po vojni se je omejila na novo državo ter je po dvigu sledečih zastojih in upadih, lastnih gospodarstvu, ki proizvaja za trg, kazala stalno težnjo razširjenja17 in modernizacije. Danes je KID najmodernejši in največji obrat na Balkanu.18
Iz pregleda obratov [Siemens-Martinove peči za proizvodnjo jekla iz surovega železa, v a 1 j a r n e za izdelavo pločevine, profilov in žice, žičarne, pocinko-valnice za pločevino, žico in cevi, livarne, žebljarne, cevarne itd.] je razviden njihov značaj: za predelavo železa pa tudi za izdelavo končnih predmetov. Za notranjo zaključenost je manjkalo še pridobivanje surovega železa iz rude. Težka dobava zaradi vojnih ovir je pospešila zgradbo dveh plavže v (1. 1937. in 1939—40.).19 Ze dolgo dobo pa je v lasti KID-a še manjši plavž pri Topuskem in zanj dela tudi plavž v  Capragupri Sisku.20                                                                            (Konec sledi.)
43