KRONIKA MESTA LJUBLJANE ZA LETA 1930 PIŠE BORIS WIDER JANUAR I. Z današnjim dnem se je začel v praksi izvajati novi kazenski zakon z dne 27. januarja 1929. — Prav tako stopa v veljavo novi zakon o sodiščih za zaščito države. 4. Izšla je uredba o likvidaciji onih telovadnih dru štev, ki se niso pridružila Sokolu kraljevine Jugoslavije. 10. Drevi je odpotovala v Beograd s posebnim vlakom poklonitvena deputacija okoli 200 slovenskih občin. Mestno občino zastopa 22 zastopnikov mestne občine z županom dr. Pucem na čelu. II. Imenovana je prva uprava Sokola kraljevine Jugo slavije. Za prvega podstarešino je imenovan Engelbert Gangl, za načelnika dr. Viktor Murnik, za načelnico Elza Skalarjeva. 15. Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba obhaja 20-letnico svojega obstoja. 16. Z odlokom ministrstva za socialno politiko in na rodno zdravje so imenovani za redne člane bonskega sa nitetnega sveta dravske banovine: dr. Alojzij Zalokar, rav natelj ženske bolnice in profesor babiške šole v Ljubljani, dr. Živko Lapajne, sreski sanitetni referent v Ljubljani, dr. Pavel Kane, zdravnik v Ljubljani, dr. Franjo Jankovič, kaznilniški zdravnik v Mariboru, dr. Janez Plečnik, univ. profesor v Ljubljani, dr. Josip Tavčar, zobni zdravnik v Ljubljani. Za izredne člane pa: za sanitetno tehnično stroko ing. Stojan Guzelj, tehnični referent higienskega za voda, za lekarniško stroko mr. ph. Gvidon Bakarčič, lekar nar, v pravni stroki dr. Viljem Krejči, odvetnik, ter v so- cialno-politični stroki dr. Andrej Gosar, univ. profesor, vsi v Ljubljani. 20. Na svoji turneji po Jugoslaviji je prispela v Ljub ljano skupina ruskega Hudožestv enega teatra, ki bo nasto pila z več predstavami. 22. Predsednik ministrskega sveta in minister notra njih del, general Peter Živkovid, je izdal odlok, po katerem se razrešijo dolžnosti odbornikov mestne občine ljubljan ske: Ambrožič Josip, učitelj, Golmajer Metod, stavec, dr. Koprivnik Rudolf, profesor, Krek Miha, odvetniški pri pravnik, Likar Stane, tajnik OUZD, Miklošič Ljudevit, že lezničar, Meze Edvard, posestnik, Osana Josip, profesor, Potočnik Alojzij, učitelj, dr. Puntar Josip, knjižničar, dr. Rožič Valentin, profesor, in Urbančič Karel, uradnik poštne direkcije. Na njih mesta so imenovani: Zupančič Franc, inženir, Jenko Avgust, posestnik, Knez Saša, trgo vec, Kregar Ivan, obrtnik, Ludvik Avgust, postajenačel- nik, Malenšek Josip, ravnatelj, Meden Viktor, trgovec, Mo- horič Ivan, tajnik zbornice za TOI, Pavlin Josip, inženir, Sušnik Rihard, lekarnar, Hribar Rado, poslovodja, čeč Karel, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, in šarabon An drej, veletrgovec, vsi v Ljubljani. — S kraljevim ukazom je bil postavljen za podžupana mestne občine ljubljanske Jarc Evgen, profesor v p. v Ljubljani. 23. V bolnici je umrl Anton Leskovec, finančni tajnik, vodja davčne uprave v Radovljici in slovenski dramatik, zlasti znan po svoji drami »Dva bregova«. 29. Semkaj je prišla gostovat pariška »Comedie Fran- caise«. FEBRUAR 4. V veliki dvorani hotela »Uniona« je prirejena kuli narična razstava, prva te vrste v Ljubljani. 6. Na seji obč. sveta je poročal župan dr. Puc o poldo- nitveni deputaciji v Beogradu, kateri je Nj. Vel. kralj ob ljubil izdatno državno podporo za regulacijo Ljubljanice. — Zapriseženi so bili novi podžupan in novoimenovani občinski svetniki. 21. V dramskem gledališču je imel recitacijski večer nemški pesnik in pisatelj Theodor Ddubler. — V svoji hiši na Bregu je umrl Peter Kozina, star 53 let, lastnik tovarne čevljev »Peko« v Tržiču. 26. Na seji občinskega sveta je bilo sklenjeno, da kupi mestna občina Auerspergov svet ob Vegovi ulici, kjer je stal nekdaj »Knežji dvorec«, za din 360.000-—. Nadalje je bilo sklenjeno, da se porabi ostanek 6.2 milijonskega po sojila v znesku 2,788.000 din predvsem za odplačilo dolga za mestno stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti, nadalje za napravo dveh novih mostov preko Malega grabna in Gradaščice ob Groharjevi cesti, za regulacijo Streliške ulice 100.000 din, za razširjenje vodovoda na Barje 500.000 din in za napravo javnega stranišča na Masarvkovi cesti 450.000 din, za nove smetarske vozove pa 350.000 din. 27. V kinu Matici je bil prvič v Ljubljani predvajan zvočni film. Film z naslovom »Singing Fool« je imel si jajen uspeh. Uvodno besedo je spregovoril višji režiser prof. Šest. MAR C 6. Ljubljana je kar najslovesneje proslavila 80 letnico rojstva predsednika češkoslovaške republike T. G. Masa- rika s slavnostnim obhodom po mestu in baklado. Ljub ljanski grad je bil bogato razsvetljen. V opernem gledališču je bila slavnostna predstava Smetanove opere »Libuša«. Uvodni govor je imel dr. Albert Kramer, mešani zbor »Glasbene Matice« pa je pod vodstvom ravnatelja Poliča zapel češko narodno himno »Kde domov muj«. Občinski svet je imel svečano sejo, univerza pa častni zbor, na ka terem je univerzitetni svet na predlog filozofske fakultete podelil Masarvku častni doktorat. 14. V opernem gledališču je bila slavnostna akademija na čast hrvatskemu pesniku D. M. Damjaniču. Po akade miji je mestna občina priredila za pesnika in za krog po vabljencev v restavraciji »Zvezdi« intimno večerjo. 23. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« obhaja 25 letnico svojega delovanja in je priredilo ob tej priliki dva kon certa pod vodstvom Zorka Prelovca. — Semkaj je prispel predsednik naravoslovnega oddelka Rockefellerjeve usta nove za Evropo v Parizu, dr. William Jacob Robins, pro fesor botanike na univerzi Columbia, da naveže stike tega zavoda z ljubljansko univerzo za znanstveno sodelovanje. Ogledal si je zoološki in botanični vrt ter kemični institut. — Potrjen je prvi proračun dravske banovine. Proračun znaša skupno 136,062.286 din. 25. Minister notranjih del je izdal uredbo o sestavi in delokrogu policijskih uprav na sedežih banovin. Policijska uprava v Ljubljani bo obsegala mestno občino ljubljansko ter okoliške občine Moste, Zgornjo Šiško in Vič. 26. Občinski svet je soglasno sprejel proračun mestne občine za leto 1930., ki izkazuje 85,465.775 din izdatkov in 77,301.040 din dohodkov. Primanjkljaj 8,164.735 din bo krit deloma s prihranki, deloma z najetjem posojila. APRIL 1. V dramsko gledališče so prišli gostovat člani Narod nega divadla v Pragi Olga Schonpflugova, Dostalova, Vy- d.ra, Vojta in Dvorak. 7. Istotam so nastopili kmetje iz Remet in Bukovca ter uprizorili folkloristično zanimive običaje Hrvatskega Za gorja. — Učiteljski pevski zbor UJU iz Ljubljane se je vrnil s svoje zmagovite turneje po češkoslovaški republiki. 9. Finančni minister je potrdil proračun ljubljanske mestne občine za leto 1930. Hkrati je napravil v predpisu občinskih davščin to izpremembo, da se diferenciacija 55 doklad na državne davke ukinja in se uvaja splošna 60 od stotna doklada na državne davke. 10. Ob priliki pogreba pokojnega patriarha Dimitrija v Beogradu je bil najprej svečani parastos v pravoslavni kapeli, nato pa žalna seja pravoslavne cerkvene občine v magistratni dvorani, v ta namen odeti v črnino. Žalni govor je imel protojerej Dimitrije Jankovič, pevski zbor Glasbene Matice pa je zapel žalostinko iz Hrističevega opela. Med žalno svečanostjo so bile trgovine zaprte, z veliko poslopij pa so visele žalne zastave. — Opoldne^ je bila svečano odprta šolska kuhinja kraljice Marije v Prečni ulici v prenovljenih bivših prostorih mestne zastavljal nice. Odprla jo je častna dvorna dama Franja Tavčarjeva ob navzočnosti zastopnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. 11. Glasbena Matica je na svojem velikem koncertu iz vajala Josipa Štolcerja Slavenskega »Balkanofonijo« in Lad. Vvcpalkova kantato »O poslednjih rečeh človeka«. —- Umrl je sanitetni major v p. Martin Colarič, ustanovitelj Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. 12. Nocoj je stekla nova parna turbina s 4100 k. s. v mestni elektrarni v navzočnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Ko je škof dr. Jeglič blagoslovil nove na prave, so obstali vsi stari stroji, ugasnile so luči na starih stikalnih ploščah in napajanje vsega ljubljanskega elek tričnega omrežja je bilo priklopljeno na novi turbogene- rator. Po ogledu elektrarne je bil oficielni del otvoritve v dvorani hotela Uniona, kjer je mestna občina priredila za povabljence tudi slavnostni banket. — Za patriarha srbske pravoslavne cerkve je Nj. Vel. kralj Aleksander imenoval mitropolita skopskega Varnavo. 13. V korist poplavljencem v južni Franciji je danes po vsej državi »francoski dan«. V Ljubljani so bila na vseh šolah predavanja o Franciji, prijateljici in zaveznici naše države in prosvetiteljici narodov. Na univerzi pa je predaval univ. prof. dr. Rihard Zupančič pred številnimi univerzitetnimi profesorji in intelektualci o francoskih matematikih klasične dobe in njih prispevkih za razvoj mehanike. Večer prej pa je bila v operi akademija v prid francoskim poplavljencem. ' 16. Ban dravske banovine ing. Sernec je izdal v Urad nem listu uredbo o pobiranju banovinskih davščin za kritje izdatkov banovinskega proračuna za leto 1930/31. Davščine se začno pobirati dne 1. aprila. — Za pogorelce v Zaluki v Beli Krajini je nakazala mestna hranilnica ljub ljanska 100.000 din. 18. V svoji vili na Dunajski cesti je umrl 75 letni Avgust Žabkar, industrijec. Rodil se je v Kostanjevici in se po končani ljudski šoli izučil kovaštva. Kot pomočnik je pri šel v Ljubljano, a je kmalu odšel po svetu. 1889 se je vrnil v Ljubljano in začel samostojno obrt v Frelihovi hiši na Dunajski cesti. Po 10 letih je imel že podjetje s 50 delavci, ki je lepo uspevalo in se večalo. Izdelovalo je železne kon strukcije in jih izvažalo daleč po svetu. Tudi oder v ljub ljanskem opernem gledališču je Žabkarjevo delo. To pod jetje se je kasneje povečalo v Strojne tovarne in livarne. — Izšla je knjiga spominov seniorja slovenskih igralcev Danila, obsegajoča 232 strani. — Ukinjena je občinska davščina na nočni obisk gostiln in kavarn, na igre v go stilnah in kavarnah ter na nezazidane parcele. 25. Umrl je Franc Lavtiiar, šol. nadzornik v p. in tajnik ministrstva za socialno skrb. Pokojnik je veliko delal na karitativnem polju, zlasti pri Vincencijevi konferenci. — Baritonist Šubelj je priredil po uspešni koncertni turneji v Ameriki in po uspelem koncertu v Berlinu koncert za morskih in indijanskih pesmi. 27. Policija je napravila preiskavo v društvenih prosto rih Jugoslovanske matice v Ljubljani, popisala društveno premoženje in zapečatila prostore, predsedniku dr. Janku Pretnarju pa vročila dekret kr. banske uprave o razpustu društva. Hkrati je razpuščena tudi Organizacija jugoslo vanskih emigrantov (Orjem). 28. V Londonu je umrl kot žrtev prometne nesreče aka demski slikar Franc Sterle. Rodil se je v Dolenji vasi pri Cerknici. Po ljudski šoli je obiskoval umetno-obrtno šolo v Ljubljani, od 1909 do 1912 pa dunajsko akademijo. 1922 je ustanovil s profesorji Grebencem, Santlom, Se- verjem in drugimi umetniki v Ljubljani šolo, ki naj bi se razvila v našo akademijo. Bil je odličen portretist. — V Ljubljani je umrl Leopold Tratnik, pasarski mojster in lastnik hotela na Sv. Petra cesti. — Kr. banska uprava je razpustila tudi »Slovensko Stražo« v Ljubljani. 30. Na seji občinskega sveta je bilo sklenjeno: da se dovoli za zgraditev novih barak brezstanovanjcem novo kreditno jamstvo v znesku 400.000 din; za nujna popra vila na Ljubljanskem gradu se dovoli kredit 150.000 din iz 6-2 milijonskega investicijskega posojila. Banska uprava je naročila mestni občini, naj tlakuje vse dovozne ceste k carinarnici na mestnem ozemlju. Zato je bilo sklenjeno, da se za zgradbo carinarnice in dovoznih cest najame pri Državni hipotekami banki posojilo 16-5 milijona din za dobo 25 let. Po odredbi ministrskega sveta mora mestna občina prispevati k vzdrževanju poslopja sreskega načel- stva v Hrenovi ulici 85.310 din letno. Občina mora za časno to vsoto plačati, sklenjeno pa je, da se vloži proti tej odredbi tožba na državni svet. Zaradi pretežke in ne enakomerne obremenitve, ki izhaja zaradi unifikacije ob činskih doklad na državne direktne davke, je bilo skle njeno, prositi finančnega ministra, da revidira svoj odlok z dne 9. aprila 1930. in ustreže splošni želji občinskega sveta in ogromne večine davkoplačevalcev po ponovni uvedbi diferenciranih občinskih doklad, in sicer v smislu, da dovoli na zgradarino in pridobnino 40 %, na društveni davek za pobiranje pa 150 % doklade. Sklenjeno je bilo, ustanoviti tujsko-prometni svet za Ljubljano. Vanj so ime novani: podžupan prof. Jarc Evgen, obč. svetnik Peter Šterk, zastopnik zbornice za TOI dr. Ivan Ples, konserva- tor dr. Štele, ravnatelj Ljubljanskega velesejma dr. Milan Dular, ravnatelj Zveze za tujski promet Pintar, zastopnik Avto-kluba Rado Hribar, zastopnik železniške direkcije Petek, zastopnik kr. banske uprave Badjura, inšpektor Wester, izmed mestnih uradnikov pa arh. Šubic in ravna telj Šebenik. MAJ 9. V dvorani Delavske zbornice sta priredili Američanki Ellenor Cook in Camilla Edwards jugoslovensko-ameriški večer, sestavljen iz dveh delov. Prvi del je obsegal slo venske, hrvatske, srbske, češke, poljske in ruske narodne pesmi, drugi del pa ameriške resne in narodne, pa tudi jazz-pesmi. | j 10. Umrl je bivši ljubljanski in mariborski veliki župan dr. Fran Vodopivec. Pokojnik se je rodil 25. novembra 1879 v Ajdovščini. Po gimnaziji v Gorici in pravnih štu dijah v Gradcu je promoviral 1.1905. Posvetil se je poli- tično-upravni službi in je služil v Velikovcu, Trstu, Tolmi nu in Pulju ter v poljedelskem ministrstvu na Dunaju. Po vojni je bil v raznih jugoslovanskih inozemskih komisijah, tako pri plebiscitni komisiji v Celovcu, v komisiji za raz mejitev med našo državo in Madžarsko, član meddržavnih komisij za ureditev obmejnega prometa med našo državo in Avstrijo, član komisije za ugotovitev imovinskih inte resov bivše Kranjske in Goriške in komisije za razdelitev arhivov med Jugoslavijo in Italijo. Od 1922 je vodil pri pokrajinski upravi v Ljubljani oddelek za splošne poli cijske zadeve. 1924 je bil premeščen v Maribor kot na mestnik velikega župana dr. Ploja, 1925 je bil imenovan za velikega župana v Mariboru, novembra istega leta pa je bil upokojen. Nato je bil na ljubljanski univerzi honorarni docent upravnega prava, dokler ni bil dne 5. marca 1927 imenovan za velikega župana v Ljubljani in ostal na tem mestu do ureditve države na banovine, nakar se je zaradi bolezni umaknil iz aktivne službe. 56 11. Finančni minister je podpisal sklep, s katerim se odobrava zgraditev nove carinarnice v Ljubljani. Hkrati se odobrava tlakovanje Vilharjeve ceste in ostalih cest v zvezi z graditvijo carinarnice. Stroški za vsa ta dela ne smejo znašati nad 25 milijonov din. Ljubljanski mestni občini se dovoljuje za izvršitev del najetje posojila v zne sku 16 milijonov dinarjev pri Državni hipotekami banki na račun kaldrminskega fonda. — Ljubljana je navdušeno sprejela 250 članov federacije češkoslovaških strojevodij, ki so se tukaj ustavili na svojem potovanju po Jugoslaviji. 14. S posebnim vlakom se je pripeljalo v Ljubljano 160 udeležencev III. slovanskega kongresa geografov in etno- grafov. Po prisrčnem sprejemu na postaji jim je Glasbena Matica priredila koncert svojega mešanega zbora, po kon certu pa sta jim pripravili banska uprava in mestna občina skupno banket v restavraciji Zvezdi. Naslednji dan so si gostje ogledali zanimivosti mesta, ob 10. uri pa so nada ljevali na univerzi svoje razprave. Popoldne so se odpe ljali na Bled, od tam pa skozi Ljubljano v Zagreb, kjer je bil kongres zaključen. 16. Upravni odbor Državne hipotekarne banke v Beo gradu je na svoji seji odobril posojilo 16,800.000 din mestni občini ljubljanski na podlagi kaldrminskega fonda za zgradbo carinarnice in skladišča ter dovoznih cest do nje. 28. Pod pokroviteljstvom mestne občine, katere častni meščan je škof dr. Jeglič, so na predvečer njegove 80 let nice jubilantu priredili podoknico ljubljanski združeni zbori pod vodstvom Zorka Prelovca, sodelovala pa je tudi delavska godba »Zarja«. Škofijska palača, stolnica in grad so bili slavnostno razsvetljeni, na pročelju škofijske palače pa sta blesteli letnici 1850—1930. Sivolasi vladika se je prirediteljem zahvalil za počastitev, naglašajoč, da bo tudi v bodoče ohranil do slovenskega naroda in Ljubljane svojo globoko ljubezen. 29. K 80 letnici rojstva škofa dr. Jegliča so jubilantu čestitali zastopniki oblasti, škof dr. Jeglič je opravil v stolnici ob asistenci velikega števila duhovščine pontifi- kalno mašo, kateri je prisostvoval tudi zagrebški nadškof dr. Bauer. Jubilantu so k njegovi 80 letnici osebno česti tali tudi minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič, divizijski general Tripkovič in ban Sernec. — Slovesno je bil odprt 10. ljubljanski velesejem v prisotnosti ministra trgovine in industrije Juraja Demetroviča in ministra dr. švegla. — Danes obhajamo 100 letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine. JUNIJ 3. Ansambel ljubljanske drame je odpotoval na turnejo po Jugoslaviji. 11. Ljubljano je obiskala skupina romunskih avtomo- bilistov. Zastopniki tukajšnjega avtomobilskega kluba so jim pohiteli nasproti do Laverce, slovesen sprejem pa je bil pred restavracijo Zvezdo. 13. Na seji občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se do voli iz proračunske rezerve 25.000 din za preureditev prostorov v Tonniesovi hiši v Pražakovi ulici, v kateri bodo nastanjeni policijski stražniki-novinci; dalje je bilo sklenjeno, da jamči mestna občina za posojilo 4 milijonov din, ki ga bo najelo društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani za zidavo šolskega poslopja na že kupljenem svetu poleg banske palače. Prav tako jamči mestna občina Hranilnemu in posojilnemu konzorciju v Ljubljani do 3 milijonov za zgraditev lastnega poslopja s poslovnimi prostori in stanovanji v Gajevi ulici. 400.000 din je bilo določenih za garancijska posojila interesentom za zgradi tev stanovanjskih barak. Nadaljnji potek seje je bil posve čen debati o predlogu kr. banske uprave, da se priključi Ljubljana na električni tok iz Velenja, o čemer pa sklep še ni bil sprejet, ker bi po predlagani pogodbi imela mestna občina od 50 do 100 milijonov din škode. 14. Umrl je, zadet od kapi, prof. in javni delavec Ivan Mazovec. 15. Jugoslovanska gasilska zveza je imela v Mestnem domu svoj redni zbor, na katerem je obravnavala o ga silskem kongresu, ki bo avgusta v Ljubljani. Izvoljenih je bilo več častnih članov, med njimi starosta Josip Turk, Franc Pristovšek in Janko Hojan, vsi iz Ljubljane. 16. Na seji Sveta profesorjev ljubljanske univerze je bil za rektorja v 1. 1930./31. izvoljen univ. prof. dr. Alfred Šerko. 17. Na banski upravi se je vršila vodopravna razprava med kr. bansko upravo in mestno občino zaradi izkori ščanja vodne sile, ki se bo pridobila s projektiranim je zom pod šempetrskim mostom na Ljubljanici. Današnja razprava se je omejila predvsem na rekapitulacijo dose danjega postopanja, ki je začela že leta 1912., oz. 1913. Razprava je bila sporazumno preložena na kasnejši čas. 19. Semkaj je na poti iz Amerike na sokolski zlet v Beogradu prispela skupina ameriških Sokolov. 21. Društvo »Soča« obhaja 10 letnico svojega plodnega delovanja. 27. Pevski zbor Glasbene Matice je zapel pred hišo na Mestnem trgu na predvečer njegove 90 letnice podoknico Petru Grasselliju, prvemu slovenskemu županu in edinemu še živečemu članu ustanovnega odbora Glasbene Matice, ki je pripravljal njeno ustanovitev 1. 1872. Za ta visoki življenjski jubilej je Nj. Vel. kralj odlikoval Petra Grassel- lija z redom sv. Save II. stopnje. JULIJ 3. Imenovan je banski svet dravske banovine, sestoječ iz 40 članov. Za mesto Ljubljano so imenovani: dr. Albert Kramer, novinar in bivši minister, Ivan Kregar, obrtnik in občinski odbornik, Franjo Orehek, ravnatelj hranilnice, in Albin Prepeluh, vsi v Ljubljani. 6. Na Sušaku je bila konferenca zastopnikov gospodar stva iz dravske in savske banovine zaradi zgraditve že lezniške zveze Kočevje—Vrbovsko. 11. Na seji ljubljanskega mestnega sveta je bilo sklenje no, najeti posojilo pri državni hipotekami banki za zi davo carinarnice, nadalje najeti 7 milijonsko posojilo pri Pokojninskemu zavodu za ureditev svetokriškega okraja po načrtu prof. Plečnika in odobren je bil računski zaključek za leto 1929. 14. Pri mednarodni telovadni tekmi v Luxemburgu je zmagal Primožič, član sokolske telovadne vrste iz Ljub ljane, ter si s tem priboril naslov svetovnega prvaka. Za težkimi poškodbami, dobljenimi pri tekmah, pa je umrl v Luxemburgu slovenski tekmovalec Tone Malej. 18. Umrl je Anton Kristan, predsednik Zadružne banke in bivši minister za šume in rude. Pokojnik je bil ustano vitelj zadružnega delavskega gibanja v Sloveniji in pod njegovim vodstvom so delavske konsumne zadruge, katerih soustanovitelj je bil, lepo uspevale. V narodni vladi za Slovenijo je vodil poverjeništvo za socialno politiko. 16. avgusta 1920. ie vstopil kot minister za šume in rude v kabinet Davidoviča, novembra 1920 pa je bil izvoljen v ljubljanskem okrožju za poslanca v konstituanto. 23. V slavnostni dvorani banske uprave so se zbrali člani banskega sveta ljubljanskega okrožja. Ban ing. Ser nec jim je slovesno izročil dekrete o imenovanju za ban ske svetnike. Odposlani sta bili vdanostni brzojavki kralju in ministrskemu predsedniku. 26. V navzočnosti generalnega direktorja državnih že leznic ing. Dimitrija Šperloviča se je vršila v Ljubljani pod predsedstvom predsednika mestnega gradbenega od bora Ivana Hribarja konferenca o preureditvi ljubljanskih kolodvorov. 28. Umrl je bivši veletrgovec, posestnik in občinski svet nik Josip Bahovec. 30. Papeška nunciatura v Beogradu je prejela iz Vatikana papeževo bulo, s katero se sprejema ostavka ljubljanskega škofa, titularnega nadškofa dr. Antona B. Jegliča na vod- 57 stvo ljubljanske škofije. Hkrati je prišla bula o imeno vanju dosedanjega pomožnega škofa dr. Gregorja Rozmana za ljubljanskega škofa. AVGUST V dneh od 1. do vključno 4. je bil v Ljubljani vseslo- vanski gasilski kongres. Prvi domači in inozemski gosti so prispeli že zadnjega julija, delegacija češkoslovaških gasilcev je dopotovala dne 1. avgusta. Zvečer je bila pod- oknica kumici novega prapora Ljubljanskega gasilnega društva dvorni dami Franji Tavčarjevi ter baklada po mestu. Kralj je podelil visoka odlikovanja mnogim doma čim in tujim gasilcem. V prostorih velesejma je bila od prta gasilska razstava. V okvir kongresnih dni je padla proslava 60 letnice obstoja Prostovoljnega gasilnega in re ševalnega društva v Ljubljani, ki je ob tej priliki razvilo svoj novi prapor. Na pokopališču Sv. Križa je bil odkrit spomenik pokojnemu starosti in organizatorju jugoslovan skega gasilstva Franju Barletu. Na športnem prostoru S. K. Ilirije je bil napravljen ogromen ognjemet, prav tam je bil tudi javni nastop češkoslovaškega in jugoslovanskega gasilstva. Po mestnih ulicah se je tretji dan kongresa raz vil ogromen in impozanten sprevod gasilcev. Za zaključek je bila v univerzitetni zbornici svečana seja Slovanske gasilske zveze pod predsedstvom staroste vseslovanske gasilske zveze A. Seidla iz Prage. 1. Pisatelj Rado Murnik obhaja 60 letnico svojega rojstva. — Nadškof dr. A. B. Jeglič se je poslovil od Ljubljane ter odšel v Gornji grad. Ob 9. uri dopoldne je bral v nabito polni stolnici slovesno mašo, nakar je sledilo v škofijskem dvorcu ganljivo slovo od številnih zastopnikov duhovni- štva. Ob 11.45 so zazvonili zvonovi vseh ljubljanskih cer kva v znamenje, da dr. Jeglič zapušča Ljubljano. Dr. Jeglič se je odpeljal v kočiji v spremstvu novega škofa dr. Roz mana na postajo, kjer ga je čakala številna duhovščina, k slovesu pa so prihiteli tudi ban, mestni župan z neka terimi občinskimi svetniki, ves konzularni zbor itd. Z brzcem se je sivolasi vladika odpeljal proti Celju. 3. Škof dr. Rozman je blagoslovil novo letalo ljubljan skega Aerokluba, kumovala pa je ga. Ksenija Hribarjeva. Letalo je bilo zgrajeno doma po načrtih ing. Bloudka, ra zen motorja, ki je bil naročen v Angliji. Letalo je dobilo ime »Lojze«. 4. Na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice so pričeli z odkopavanjem terena za zgradbo palače Pokojninskega zavoda. Pri izkopavanju so našli rimske grobove in dobro ohranjeno, obokano klet, ki izvira najbrž iz časov, ko je tu stal samostan klarisinj. 20. Semkaj je dopotovala skupina angleških pevcev, čla nov 11 odličnih angleških pevskih zborov, ki so priredili v Filharmonični dvorani zanimiv koncert angleške pesmi. 23. Ministrstvo za javna dela je odobrilo načrt za izvr šitev enega dela regulacije Ljubljanice. Revidirani prora čun za ta del regulacije znaša 5,989.367 din. 27. Dopotovalo je 700 ljudi obsegajoča skupina naših izseljencev iz Francije in Nemčije. — Dunajska opereta gostuje v opernem gledališču z dvema predstavama. 29. Prekooceanski letalec James Christophor Fitzmau- ritz, načelnik irskega civilnega letalstva, se mudi na obi sku pri predsedniku Aerokluba Radu Hribarju v Ljubljani in se zelo zanima za razvoj našega letalstva. 30. Odprta je bila jesenska prireditev ljubljanskega vele sejma, ki obsega tudi obširno šumarsko in lovsko razstavo. SEPTEMBER 1. Začeli so s kopanjem temeljev na Gosposvetski cesti za novo tramvajsko progo proti Šiški. Gradbena dela je otvoril obč. svetnik dr. Fettich. V nekaj dneh pa prično z deli proti Viču. 2. Pri banovem pomočniku dr. Pirkmajerju se je zgla- sila deputacija hišnih posestnikov pod vodstvom predsed nika Freliha ter mu izročila zahtevo, naj se mestni občini prepove nadaljevati dela za razširjenje mestnega tramvaja, ker pritožba proti sklepu obč. sveta v zadevi finansiranja razširitve tramvaja še ni rešena. Ta deputacija pa je dvignila mnogo prahu zlasti med posestniki v Šiški, ki so poslali svoje zastopnike k podbanu s prošnjo, da bi se dela za razširitev tramvajskega omrežja ne ustavila. Pod- ban jim je zagotovil, da se to ne bo zgodilo. 3. Ljubljanska organizacija Panevropske unije je imela v dvorani Zbornice za TOI svoj ustanovni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni za predsednika dr. Andrej Gosar, za podpredsednika dr. Vladimir Ravnihar, za tajnika pa dr. Majaron ml. 9. Ljubljana je slovesno sprejela novo polkovno zastavo Triglavskega polka, na katero je podžupan prof. Jarc v imenu mesta Ljubljane pripel lavorjev venec, povezan z zlatimi trakovi. Nato se je razvil po mestu pohod vse vojske z novo polkovno zastavo na čelu. 14. Pri kopanju sveta za temelje palače Pokojninskega zavoda na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice so odko- pali delavci obzidan vodnjak, segajoč 15 metrov globoko pod nivel zemlje. 15. Kralj je podpisal zakon o uporabi likvidacijske mase gospodarske poslovalnice bivše Južne železnice v Ljub ljani. Iz te mase se izloči in izroči bolniškemu fondu za državno prometno osebje 1,5 milijona din za zidavo sa- natorija za bolne na pljučih. Iz ostanka likvidacijske mase se osnuje fond za zidavo stanovanjskih hiš železničarjev na področju ljubljanske železniške direkcije, ki ta fond tudi opravlja. 17. S kraljevim ukazom je imenovan dosedanji koman dant ljubljanske divizije general Sava Tripkovič za ko mandanta vojne akademije. Na njegovo mesto pa pride generalštabni brigadni general Jovan Veselinovič. •— V vrhovni zakonodajni svet sta imenovana Ivan Pucelj, mi nister v pokoju, in dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljub ljani. — Prosvetni minister je odobril definitivno refor mo realke v Ljubljani, in sicer v tem smislu, da bo zavod v bodoče reprezentiral v glavnem tip realne gimnazije z osmimi razredi, pri tem pa bo imel od 5. letnika dalje tudi posebne realčne razrede po sedanjem učnem načrtu. Zavod nosi odslej naziv I. državna realna gimnazija v Ljubljani. 23. Pisatelja Rada Mumika so prepeljali v mestno ubož- nico v Japljevi ulici. — V bolnici je umrl Anton Bulovec, višji deželnosodni svetnik v pokoju. V pokoju je izvrševal odvetniško prakso. 25. Na seji občinskega sveta se je župan dr. Puc v toplih besedah spominjal bazoviških žrtev in se v tej zvezi za hvalil češkoslovaški javnosti in listom za bratsko solidar nost v teh težkih trenutkih. Dalje je poročal o nepozabnih beograjskih svečanostih ob zamenjavi polkovnih zastav. Na predlog podžupana prof. Jarca je bilo sklenjeno, po slati vdanostno brzojavko predsedniku vlade generalu Živkoviču, na predlog občinskega svetnika Ivana Hribarja je bilo sklenjeno, poslati brzojavno županu mesta Prage zahvalne besede župana dr. Puca češkemu narodu, na predlog občinskega svetnika Josipa Turka pa je bilo skle njeno, odposlati zahvalno brzojavko češkim listom in no vinarjem za izkazano solidarnost s Slovenci ob bazoviški tragediji. — Župan je sporočil, da je ministrstvo odobrilo načrte za regulacijo Ljubljanice in je za dela že priprav ljen prvi obrok okroglo 6 milijonov din. Najprej se bodo zgradile zatvornice, oporno zidovje od Čevljarskega mostu do zatvornice in tromostja na Marijinem trgu. Ministrstvo je dalje odobrilo načrte za zidavo carinarnice in tlakova nje cest do carinarnice. Dela so proračunana na 27 mili jonov din in bodo razpisana v najkrajšem času. Občinski svetnik Ivan Mohorič je zaradi zaposlenosti odložil svojo funkcijo. — Z razsodbo banske uprave je odločeno, da morajo občine Ljubljana, Moste, Vič in Zg. Šiška prispe- 58 vati 600.000 din za državno policijo v Ljubljani, poleg tega pa še 365.000 din v smislu zakona o notranji upravi. Mestna občina mora plačati od tega 90,75 %, poleg tega pa jo je prosila uprava policije za jamstvo za 40.000 din za nabavo policijskega avtomobila. Potrebni krediti so bili soglasno odobreni. 26. Minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan ing. Dušan Sernec, ban dravske banovine. 29. Odbor Zveze mest kraljevine Jugoslavije je imel tretjo sejo v Ljubljani v dvorani Zbornice za TOI v na vzočnosti zagrebškega župana in predsednika Zveze mest dr. Srkulja, beograjskega župana in I. podpredsednika Zveze ing. Nešiča in ljubljanskega župana in II. podpred sednika Zveze dr. Puca. OKTOBER 4. Nj. Vel. kraljica Marija je danes obiskala šolo v uršu- linskem samostanu, mestno žensko realno gimnazijo, in ternat »Mladiko«, Dečji dom kraljice Marije v Lipičevi ulici ter dijaško kuhinjo »Atene« v Prečni ulici. — Dru štvo Zoo v Ljubljani je na svojem izrednem občnem zboru sklenilo, da se razide, ker mestna občina ni ustregla proš nji društva, da mu prepusti ribnik v Tivoliju v popolno uporabo. 7. Slovesno je bila blagoslovljena in predana svojemu namenu impozantna palača Vzajemne zavarovalnice na vogalu Masarvkove in Miklošičeve ceste, zgrajena po na črtu arh. Plečnika. Stavbo je blagoslovil škof dr. Rozman. Navzoč je bil tudi sivolasi nadškof dr. Jeglič, ki je pred 30 leti ob ustanovitvi zavod podprl s fundacijo 100.000 zlatih kron. — Češkoslovaška vlada je imenovala za kon zula republike v Ljubljani Jožefa Ševčika. 9. Davi je prispel v Ljubljano na svojem inšpekcijskem potovanju Nikola Preka, minister socialne politike in na rodnega zdravja. — Minister notranjih del je razrešil dr. Franca Kulovca dolžnosti člana banskega sveta dravske banovine. 15. V dvorani restavracije Zvezde je bil prirejen poslo vilni večer iz Ljubljane odhajajočemu divizionarju Savi Tripkoviču. 17. Trije razbojniki so v poslopju carinarnice napadli in s streli iz samokresov ubili blagajnika carinarnice Gvo- zdena Panteliča. Blagajne niso oropali in so po zločinu pobegnili. — Umrl je Jan Ružička, upokojeni inšpektor evidenčno katastrskega urada. Bil je večkrat izvoljen v občinski odbor ljubljanski in je bil dolga leta podpred sednik in referent stavbnega odbora. 18. Semkaj je prispel polkovnik Stevan švabič, glavni tajnik Aerokluba kraljevine Jugoslavije. Ljubljana je pri srčno sprejela svojega rešitelja iz dni prevrata. 22. Na seji Državne obrtne banke v Beogradu je bilo sklenjeno, da se ustanovi podružnica Obrtne banke v Ljubljani. 23. Na seji občinskega sveta je župan poročal o poča stitvi junaških branilcev Beograda in predlagal, naj se pošlje spominska brzojavka beograjskemu županu. Nadalje je predlagal, da se podeli polkovniku Švabiču z ozirom na njegove velike zasluge za Ljubljano častno meščanstvo. Oboje je bilo soglasno sprejeto. — Prošnji Splošne malo- železniške družbe v Ljubljani za prevzem garancije za gradbeni kredit v znesku 15 milijonov din za razširjenje in zgraditev proge št. Vid—Vič je bilo soglasno ustreženo. Dalje je bila sklenjena garancija mestne občine za brez obrestno posojilo 2 milijonov din za postavitev zasilnih stanovanjskih hišic, trgovskemu bolniškemu in podporne mu društvu pa garancija 1,5 milijona din za ureditev no vega sanatorija v bivši vili dr. šlajmerja. Sklenjeno je bilo, da kupi mestna občina od industrijca Heinriharja stavbni svet ob Gosposvetski in Bleivveisovi cesti v izmeri 3100 m2 po 230 din. Od Franca Peterce se kupi zemljišče v svetokriškem okraju za 3,100.000 din. — Ljubljanskemu Sokolu se prepusti v brezplačno last letno telovadišče v Tivoliju pod pogojem, da ga ne sme prodati in da bo trajno skrbel za primerno ograjo. 28. Ljubljana je slovesno proslavila narodni praznik bratske češkoslovaške republike. — Svoje službeno mesto je nastopil novi ljubljanski divizionar Jovan Veselinovič. NOVEMBER 5. Iz Ljubljane je odpotoval na svoje novo službeno mesto v Prago dosedanji češkoslovaški konzul dr. Franti- šek Resi. 9. Ministrski predsednik general Peter živkovič je obi skal Ljubljano v spremstvu finančnega ministra dr. šver- ljuge, medtem ko so prispeli minister pravde dr. Srskič, minister dr. švegel in minister za šume in rude ing. Sernec že dan prej. Prirejen mu je bil svečan sprejem na kolo dvoru, od koder je odšel v sprevodu peš po Miklošičevi cesti. Po sprejemu v banski palači se je udeležil svečane seje občinskega sveta v zbornični dvorani univerze. Po poldne so ministrski predsednik in člani vlade napravili izlet na Gorenjsko, zvečer pa jim je bil prirejen svečan banket v veliki unionski dvorani. Drugi dan svojega bi vanja v Ljubljani je ministrski predsednik sprejel številne deputacije iz vse dravske banovine in napravil nekaj obi skov, tako v hiralnici sv. Jožefa, v Sokolskem domu na Taboru, v Akademskem kolegiju, v internatu Mladike ter v Narodni galeriji. Zvečer se je vrnil v Beograd. 19. Vsa pristojna ministrstva so odobrila kredite in na črte za izvedbo drugega dela velikega gradbenega pro grama v zvezi z zidavo nove carinarnice v Ljubljani. Ta dela bodo veljala skoraj 16 milijonov din. Odobrena so naslednja dela: utrditev s kockami tlakovanih delov Mi klošičeve, Masarvkove in Resljeve ceste s tem, da se bodo kocke zalile z asfaltom; tlakovanje in delna preložitev Vil- harjeve ceste; tlakovanje šmartinske ceste; podaljšanje Masarvkove ceste za kolodvorom od Resljeve vse do Šmar tinske ceste; asfaltiranje Resljeve ceste od Komenskega ulice do kolodvora; tlakovanje, odnosno asfaltiranje Go- sposvetske, Celovške in Bleiweisove ceste. — Mestna vrt narija je začela graditi nov rastlinjak, dolg 30, visok 12, in širok 8 m. Služil bo za prezimovanje zlasti tropičnih in eksotičnih rastlin. 27. Na družabnem večeru »Merkurja« je predaval pod župan prof. Jarc o aktualnih problemih nove, velike Ljub ljane. DECEMBER 3. Bauska uprava je po nalogu ministrstva za notranja dela naročila vsem sreskim in mestnim načelstvom, da takoj store primerne korake za znižanje cen kruha. — Novoimenovani profesor javnega prava in pravne filozo fije, dr. Spektorski, je imel v univerzitetni zbornici nastop no predavanje o sodobnem stanju vede o državi. 4. Za bana dravske banovine je imenovan dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani in član Vrhovnega zakono dajnega sveta. Svoje posle je prevzel dne 9. decembra. 10. Na povabilo Ljubljanskega šahovskega kluba je pri spel v Ljubljano svetovni šahovski mojster dr. Aljehin, ki je odigral s tukajšnjimi šahisti simultanko s sledečim rezultatom: od 35 igralcev jih je dr. Aljehin porazil 26, s 7 je remiziral in je podlegel le dvema. Dr. Aljehina je sprejel ban dr. Marušič. 13. V Gradcu je umrl ljubljanski rojak dr. Fric Pregl, znanstvenik svetovnega slovesa in Nobelov laureat. 16. Seja občinskega sveta se je vršila v novopreurejeni magistratni dvorani. Župan se je zahvalil projektantom in arhitektom za opravljeno delo ter naglasil, da se bodo obnovitvena dela na magistratnem poslopju prihodnje leto nadaljevala. Z dnem 1. jan. 1931 se bo pričela preosnova poslovanja mestnih uradov, zlasti vložnega zapisnika in registrature. — K rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja se od pošlje vdanostna brzojavka. -- Po § 5. zakonske novele z 59 dne 10. junija t. 1. k zakonu o samoupravnih cestah iz 1929 Ljubljana ne tvori več cestnega okraja zase, ampak skupno z ljubljansko okolico in dosedanjim vrhniškim cestnim okrajem. Ker bi po tej pregrupaciji morala Ljub ljana sorazmerno z drugimi občinami v obliki okrajnih cestnih doklad na državne davke preveč prispevati, je bilo sklenjeno predlagati, da prevzame novi cestni okraj tudi vzdrževanje nekaterih cest v Ljubljani poleg onih, ki so že banovinske, kakor tudi, da se sprejmejo med banovinske tudi nekatere mestne ceste. — Akcijski odbor za zgradbo železniške zveze med Kočevjem in sušaško progo je imel svojo konferenco v mestni posvetovalnici. Posebna depu- tacija tega odbora se je zglasila pri banu dr. Marušiču in ga prosila za podporo pri dosegi prepotrebnega cilja, ki si ga je odbor zastavil. — Na banski upravi pa je bila važna tujsko-prometna konferenca zastopnikov Slovenije in Primorja, ki je razpravljala o nujnosti avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak ter o vzpostavitvi letalske zveze Ljubljana—Sušak s priključitvijo na zračno progo Celo vec—Salzburg—Berlin. Izvoljen je bil stalni odbor s se dežem v Ljubljani. 19. Akad. kipar Lojze Dolinar je postavil na stopnišče pred magistratom šablono kipa kralja Petra. Zbrani stro kovnjaki so po ogledu prostora na seji sklenili, da bo kip postavljen na improvizirano mesto, ki bo v ta namen pri merno preurejeno. — šentjakobski gledališki oder slavi 10 letnico svojega plodnega kulturnega dela. 23. Umrl je univ. prof. ing. Ignac Majdel. Kot ruski emigrant je prišel 1. 1922. v Ljubljano in nastopil mesto asistenta tehniške fakultete. Ko je bil 1927 osnovan in stitut za rudarstvo, je predaval v njem o metalogiji in metalografiji in je uredil tudi potrebni laboratorij. Ob javil je nad 20 znanstvenih razprav v jugoslovanskih in nemških revijah. 60