Italija poražena. Simon GregorCič je v svoji prelepi pesmi >Soči» v preroškem navdihu naiovedal: »Pa, oh, sircti tebi žuga. Vihar grozžn, vihar strašan; Pribrumei z gorkega bo juga, Divjal čez plodno bo ravan, Ki tvoja jo napaja. struga.« Dve in pol leta je ob Soči divjal vihar, ki je prihrumel z gorkega juga. Krog nje je bila svin čena toča in tod so sekla bridka jekla. Tnjec. zemlje lačea, je v viharja silil naprej, da l>i ugrabil lepe slovenske kraje ob Soči in prodrl do Trsta in Še dalje naprej. Kdor pa seje vihar, bo žel nevihto. Ta svetopisfmska prisiovica se je izpolnila nad Italijanom, zemlje lačnim. Pretekli teden so se zbrali nad Sočo oblaki, težki in temni. Grom se je razlegal za gromom, blisk je švignil za bliskom. Zrela topov so se odprla in strašna nevihta se vsula na Ital jane. Iskali so zavetja v krajih, kjer so bili. Pa takaj ni bilo zavetja za nje. Saj so ti kraji bili ukradeni in priropani, in krivično blago ni nikdar v prid. Ko je nevihta tulila najhujše. so mcrali zapustiti svoja zavetišča, katera so po njivovem domnevanju ,biia neprodirna tadi za največjo nevihto. Nevihta je v svoji srditosti podrla vse italijanske braaove. Brez opore, z obupom v srcu, z grozo na obraza je Italijan bežal pred nevihto. Umaknil se je preko Soče v nadi, da bo nevihta tukaj prenehala. Pa mu je sledila za petami in še mu sedaj sledi. Od kraja do kraja mora bežati tudi v lastni deželi. To je kazen za tajca, zernlje lačnega. Po tuji deželi je iztegal svoje pohlepce prste, sedaj pa izgublja cleželo, ki jo je štel za stojo. Pravzaprav pa je bii tudi v deželi, katero je dosedaj izgubil, tu- jec V deželi, v katero so prodrle in katero soza sfd o nsše čete, se govori kot domači jezik ne rtalijanščina, marreč slovenščina. Beneška Slovenija je to. Za njo je nevihta, ki je prihrnla tje, Ci tilna in odrešilna. Naša armada je pr*šla kot rešiteljica. Slovenski in slovanski vojaki, ki so prišli do Cedada ter že tudi stojijo pred mestotn Videm, bodo beneške Slovence v domačem jeziku pozdravili kot brate. L. 1866 je Avstrija pri sk!epanju miru m pri določitvi mej delala na to, da bi se beneški Slovenci združili z avstrijskimi Slovenci ter bi se beneSka Slovenija priklopila Avstriji. Bila je celo pripravljena kot zameno žrtvovati eden italijariskA okraj na južnem Tirolskem. Toda Italija ni hotela. Avstrija pa v tem letu poraza n\ imela dovolj moči, da bi izsilila svoj namen. Čez 50 let pa bo caša zmaga, tako zatrdno upatiao, naše r dne brate na Benečanskem rešila italijanškega poiopa. Tako se na i Italijaoi izpolnnje usoda, katero je Italija namenila Avstriji. Ednajst ofenziv so Iialijani z največjo silo in z V3emi sredstvi proizvcdli ob Soči. Naši hrabri vojaki pod vodstvom slavnega hrvaškega vojskovodja Boroeviča pa so vse odbili. Dvanajsta ofenziva pa je bila naša. Zbrali srno svoje moCi, dobili pomoC od zaveznikov in udarili smo na sovražnika. Sedaj se je v biestečem sijaju pokazala zasluga BoroeviCa in njegovih junakov, ki so prenesli in odbili ednajst silnih italijanskih udarcev, Italijani pa so ornagali pod prvim našini udarcem. Zdrznili so se pod njegovo silo, spotaknili so »e ia zbežali. Poraz, ki ga je doživela italijanska armada, je popoln in uničevalen, še hojšivkakor oni, ki je Base zadel pri Gorlicah. Pri Gorlicah je bilo premagano ;n do smrti zadeto rusko carstvo. Morda je bilo ob Soči do smrti zadeto italijansko kraljestvo, kateremu preti pntop v razpenjenih valovih italijanske revolucije. Gotovo pa je do smrti zadeta italijanska arrnada, kateri je naša velika oferiziva ne samo prerahljala in oodrobila kosti.  mar^eč tudi popolnotna pretresla ia zmeSala živ  čevje V (.aslednjein podamo kratek pregled o raz- voju in poteku naše sijajne ofenzire proti Italiji.  Dne 24. oktobra. Zjutraj ob 2. uri so dne 24. oktobra pričeli naSi topovi uaičevalno delo nad italijanskinu postojankami na Crti med goro Rombon (pri Bovcn) in krajem Avče (južno od Tolmina). Nato je pričela napadati naša pehota v viharju, dežju in supgu. Sovražnik se je najlrdovratneje upiral, a opoldne je že b:la italijanska bojna črta na 15 km dolgi fronti na več krajih prebita. Polki alpskih (iežel, med njimi naši slovenski junaki m hrabri Hrvatje so zavzeli trg Bovec Zvečer 30 tudi višine zahrsdno od Atč že bile v naši posesti. Na Bajnški pianoti se je sovražnik Se krčevito upiral. Tudi pri gori Sv. Gabrijela, pri Gorici in na Krasu smo dosegli znatne uspehe. Že prvi dan smo vjeli nad10.000 Itelsianov. Dne 25. oktobra. Ta dan je nasi-pilo lepo vreme, ki je pospešilo naša podvzetja. Ob srednji SoCi so načc: Cele na črti Kobarid—Avče prekoračile Sočo in so na mnogih točkah prvikrat stopile na italijanska tla. Zavzeli smo z naskokom trg Kobarid Borba se je raztegnila na širino do 50 km. Zrušili smo sovražtii odpor na Bajnški planoti do gore Sv. Ga brijela. Na Krasu so se razvili živahni boji. Veliko sovražnih čet je bilo v gcrnjem odseku soške fronte popolnoma odrezanih in so se morale udati ter položiti orožje. Število vjetnikov se ie drugi dan pomnožilo na 30.000, med njimi 700 Castnikov; topov smo uplenili že nad 300. Dne 26. oktobra. Na skrajnem severnem kri.u soške fronte so naši hrabri junaki infanlerijski in lovski polki iz trgali Lahu gorato ozemlje in sicer R ombon (2208 m) obmejno goro Kanin (2592 m) in goro Stol. Ju?iuzahodno od Kobarida smo z naskokom zavzeli visoko (1641 m) goro Matajur, ki leži pred vhodom v beneško Slovenijo. Na Bajnški planoti so se Lahi silovito branili. Zavzeli smo sovražne postojanke južno od Vrha in višino 652 pri Vodicah. Dalje proti jcgu je zopet prišla v naše roke slovita Sveta Gora pri Gorici. Severno od Gorice smo prodrli do Soče. Lahi so zaCeli izpraznjevati Gorico. Na Krasu smo zavzeli znani Fajtov hrib. Stevilo vjetnikov je poskočilo na 60.000 mož, to pov pa smo zaplenili vsega skupaj nad 500. Sestrelili smo 26 italijanskih letal. Dne 27. oktobra. Ta dan so dospele Cete, ki so se borile na italijanskih tleh, že do italijanskega mesta Čedad (Cividale) in so ga zavzele z naskokom. Tako smo prodrli že do velike benečanske ravani. Lahi so izpraznili celo Bajnško planoto, gora Kuk je prešla v n8šo posest. Pri Plaveh smo prekoračili Sočo. Naše čete so se pomaknile skoro v goriško predmestje. Na Krasu smo prešli k odločilnemu napadu. Na južnem krilu 80 se naši polastili Tržiča. Cela italijanska fronta oi koroške meje do Adrije se je pričela umikati. Vjetnikov smo našteli do večera nad 80 000 rnož, vplenjenih topov pa nad 600. Dne 28. oktobra. V nedeljo zjutraj ob dveh so junaški Hrvatje karlovaškega pešpolka vdrli v Gorico in so razvili na trdnjavi avstrij3ko zastavo. Lahi so se amaknili na zahodni breg Soče. Naši so zasledovali sovražnika preko SoCe in so zavzeli višino Podgora. Severno od Gradiške je ob 3. nri zjutraj mfjor Močari z lovskim bataljonom št. 11 tudi na tem mestu prekoračil Sočo in zavzel goro Fortini. V naše roke so prišle ta dan še tudi slovite višine Sv. Mihael, Sabotin in Korada (zahodno od Gorice). Zavzeli smo tudi selo Oslavija (severno od Gorice). Naši so drli še daije proti sahodu in so zavzeli mesto Kormin in goro Sy. Kvirin (zahodno od Gorice), ki leži blizu italijanske meje. Iz tega je posneti, da je Lah izpraznil tudl Doberdob. Tako je izgubil vse ozemlje, kar ga je pridobil v ednajstih ofenzivah tekom dva in pol leta. Naši se od jugovzhoda, vzhoda in severa bližajo mestu Videm. V nedeljo, dne 28. oktobra se je zaCela rahljati tudi koroška fronta. V snegu in viharju so naše čete prepodile Lahe iz postojank, katere so si zgradili po obmejnih gorah tekom dva in pol leta in sicer na Crti južnozahodno od TrJ>iža pri Pontablju, v ozemlju Plocken in na Velikem Palu, ki je že v naši posesti. Boroevid naznani cesarju zavzetje Goriee. Ko je v.nedeljo, dne 28. oktobra Gorica zopet prišla v naše roke, je brzojavil generalni pol- kovnik Boroevič cesarju sledeče: »Gorica je zavzeta. Čez vse srečen, da morem ta za vse večne čase zopet pridobljeni biser ob Soči v imenu soške armade poiožiti k nogam Vašega VeliCanstva, pristavljam, da bomo radostno vpostavili moža in konja do zadnjega vzdiha, da dokončamo pod modrim vodstvom Vašega Veličanstva pričeto delo. Boroevič.< — Cesar je odgovoril: »Gorica, biser ob Soči, katero ste mi zopet priborili, je sijajen žlahtni kamen v slavnem vencu Vaših zmag. Prisrčno se Vam zahvaljujem, ljubi generalni polkovnik pl. Boroevtf. Božji blagoslov naj Vas spremIja še nadalje. Karel.« Naši poveljniki. Vrhovno armadno poveljstvo naših čet proti Ijaliji je dne 24. oktobra prevzel sam cesar Karel. Mladi vojskovodja je osebno navzoC bliza bojne črte, kar je prodirajoCemu vojaštvu v veliko navdušenje. — Oddelni poveljniki na italijanski fronti so: od Adrije do Tolmina sloviti hrvatski general Boroevič, v odseku od Tolmina do koroške meje poveljuje nemški general Belov, na koroški fronti generalni polkovnik baron Krobatin, na tirolski pa maršal Konrad Hecendorf. Ogromen plen. Naši so pri svojem naglem prodiranju odvzeli Lahom ogromen plen, kar dokazuje, da se sovražnik ni nadejal, da bi naši tako hitro mogli podreti njih črto. Število vplenjenih topov znaša že zdaj nad 900, vjetih Italijanov je nad 130.000, med njimi čez 20 generalov. Lahu so naši odvzeli poleg tega še velike množine streliva, živil, avtomobilov in železniških vozov. Samo v Gorici so naši uplenili 120 težkih tovornih avtomobilov z jedilno mastjo. Lahi so nam pripravili dobre ceste Lahi so iz Benečije zgradili na goriško stran, posebno v ozemlju med Bovcem in Gorico, dobre ceste čez gore na našo stran. Napeljani so bili vodovodi vrh gora, istotako električne naprave, gorske železnice itd. Vse to so zgradili za naš pohod v Italijo Izborne ceste so omogočile, da je naša prodirajoča armada lahko tako naglo zasle dovala bežečb laško armado. Kakor izpovedajejo vjeti italijaaski inženerji in častniki, so Lahi uporabili za gradnjo cest iz Italije v Avstrijo na goriški fronti nad 100.000 ton cementa in 35 ton raztrelivnih snovi za razstrelbo skal. Poleg tega se je zgradilo 40.000 km brzojavnih in telefonskih črt, ustanovilo 12.000 telefonskih in brzojavnih postaj, zakar se je vporabilo nad 70.000 kilometrov žice. Večinoma vse to je padlo sedaj našim v roke. Kako daleč se bodo umikali Ttalijani ? Večina vojaih strokovnjakov je mnenja, da se bodo Lahi amaknili za reko Taljamento, ki izvira v obmejnih italijansko-koroških gorah in teče v dokaj ravni južni črti skozi Gornjo Italijo v Adrijo. Izliva se nekako v sredini med Tr8tom in Benetkami v morje. — Druga poročila zopet pravijo, da se bodo Lahi umaknili tako daleč, da bo nastala od Asiago do Benetk ravna Crta. Seveda so to samo domnevanja. Čedad in Videm. Zavzeto mesto Čedad leži ob reki Nadtži približno 7 km od avstrijske meje v sredini beneške Slovenije. Šteje 10.000 prebivalcev. V Gedadu je končna postaja železoice Cedad — Videm — Benetke. — Cedad je živahno središče šentpeterskih Slovencev ne le v trgovinskem, nego tudi v političaem oziru, ker tukaj se nahajajo vsi uradi, tadi okrožno sodišče, doCim je proti severu ležeči šentpeter le po imenu glavai kraj beneškib Slovencev. >Posebno ob sobotah«, tako piše prof. Trinko, >bi rekel, da je v Čedadu vse slovensko. Vse, kar hribi rodijo za prodaj, vse pride na čedadski trg. Ob takih dneh prevladuje slovenščina in se precej glasco vazlega po starih, ozkih čedadskih ulicah; istotako po prodajalnicab in gostilnicah, česar še omenjati ni treba. Naši Slovenci sploh ne marajo govoriti preokorne furlanščine, zato pa mora vsak čedadski trgovec skrbeti, da ljudstvu ustreže le slovenski.« Iz Cedada v Videm je približno 15 kilometrov. — Videm šteje 50.000 prebivalcev in je glavno mesto pokrajine Videm. Mesto je obzidano. V Vidmu je imel italijanski vojskovodja Kadorna svoj glavni stan odkoder je sedaj moral pobrati svoja šila iu kopita. Naša armada prodira sedaj proti Vidmu od treh strani. Morda bo Videm, še predno bodo Citatelji dobili >Gospodarja> v roke, prešel v našo posest.