Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. V državnem zboru so vsprejeli načrt postave o deželni brambi: po tej postavi svitli cesar lahko pokliče vojake, ki so v dež. brambi, v orožje in pošlje tudi zunaj države v vojsko, kedar nastane za to potreba, ne da se razpravlja o tem poprej v drž. zboru. Dež. bramba je torej poslej enaka ostali vojni. — Minister za drž. finance, pl. Plener, gleda sedaj na to, da si prldobi srca delavcev in uradnikov; zato povišuje delavcem v drž. tovarnah plačilo, uradnikom pa obljubIjuje, da jim ga vzviša brž, ko pride do tega. Vidi se, da hoče mož više, na čelo liberalne vlade. Geško. Ker je v drž. zboru koalicija, združeno delovanje treh večjih strank, zato se razpravlja v čeških in sploh v slovanskih kronovinah vprašanje, ali ne kaže, da se spravi na noge koalicija slovanskih strank. Taka koalicija bila bi sedaj v resnici dobra, toda ni še podoba, da se napravi, kajti mladočeška stranka ne kaže za-njo veliko veselja; za-njo sta dr. Gregr in dr. Herold, drugi pa obupavajo, češ, da ona sploh ni raogoča. Stajarsko. Deželni odbornik, grof Edmund Attems je dobil te dni od cesarja red železne krone in vsled tega se sodi, da on ne postane dež. glavar, kakor se je doslej govorilo. Ali kdo bode tedaj? Namestnik dež. glavarja postane pa neki nemški konservativec, dekan Proboscht. Slovenci smo po takem ob vse, niti v dež. odboru, riiti v dež. zboru imamo poslej kako častno ali uplivno mčsto v rokah. — Ges. namestnik v Gradcu, baron Kiibeck, je bil te dni na Dunaju in tudi pri Nj. veličanstvu, najbrž je poročal o naših sedanjih razmerah in se ve, da je bilo njegovo poročilo veselo, a žal, da mi, slov. ljudstvo, ne čutimo nič tega veselja! K o r o š k o. Celovec hoče postati veliko mesto ter dela na to, da se združijo z njim občine, ki ležijo v njega okoliei. — V Prevaljah se je ustanovilo »podporno društvo delavcev« in pravi, da ne dela politike, ainpak skrbi samo za koristi delavcev. — Slov. posojilnic je v ' celi deželi sedaj že 16 in je v njih 4058 udov. To je že lepo število v deželi, v kateri po nemških listih še Slovencev ni! Kranjsko. V nedeljo je imelo »Slov. Ijudstvo« v Ljubljani shod ter v sklenili na njem tri resolucije, v katerih se odobruje izstop slov. poslancev iz »kluba konservativcev« in izreče želja, da se razširi volilna pravica. Škoda, da se v resoluciji ne pove, kako naj to »mladi klub« doseže! — Zdravniška zbornica dobi kmalu novo volitvo, ker je vlada ovr^la prvo, na pritožbo slov. zdravnikov. Sedaj dobijo brž slov. raožje večino glasov, ako jim kdo štrenje ne zmeša. Primorsko. Pri porotnih sodbah se vršijo vse razprave samo v Iaškem jeziku, ali znano je, da ste po deželi dve tretjini Slovencev, torej tudi porotniki so iz večine Slovenci: kako pridejo ti do tega, da morajo znati laški, če čejo vestno razsojevati? — Za slov. Ijudsko šolo v Trstu je naglašenih že 620 otrok, vendar pa še take šole doslej ni in ee obvelja mestnemu zastopu, je tudi ne bode, Mogoče je, da sedanji naučni minister pokaže več srca za slov. otroke, kakor prejšnji. Hrvaško. V saboru ali deželnem zboru v Zagrebyi se vršijo sedaj razprave o dež. proračunu in vlada ga hvali na vse kriplje. No dobro, če je resnično, kar vlada pravi; da se namreč povzdiguje blagostanje po deželi, med kmetovalci! Ogersko. V soboto je predložil minister Szilagyi v državnem zboru načrt postave za »civilni zakon«. Judovski listi so tega veseli, ker ved6, da nastane, če načrt obve^ja, velika zmešnjava med Ijudstvom in v tem je za juda lahko delo, polniti si žepove na škodo kršč. ljudstva. Načrt postave je prepis nemške, lutrovške postave in se torej lahko sodi, kako žaljiva da je taka postava za katoliško cerkvo! Vunanje države. R i m. Zopet so nas sv. oče Leon XIII, razveseiili z veliko okrožnico do škofov katol. cerkvp ter govorijo v njej o sv. pismu. Njih beseda pa velja tokrat učenim Ijudem ter dokazuje, kaj je prav za-nje sv. pisino: neusahljiv vir sv. modrosti. Italija. Novo ministerstvo je nogah. Zanardelli mu je predsednik in ker je ta velik framason, ne bode krivo, če rečemo, da so tudi njegovi tovariši taki in torej vse ministerstvo freimaurersko. Pravi pa se, da to ministerstvo ne ostane dolgo na krmilu, ker ima — umazane roke: drži se jih denar iz rimske banke. Francija. Tudi v Parizu imajo novo rainisterstvo in na čelu mu je Kasimir Perier, doslej predsednik v državnem zboru. Ti ministri so zmerni republikanci in neki niso sovražniki katol. cerkve, ali tega človek ne verjame lahko; saj nas skušnja uči, da republikanec v naSih dneh pompni blizo to, kar brezverec. Anglija. Stranka sedanje vlade se krči, kajti skorej pri vsaki volitvi, ki je nastane kje potreba, pride mož na vrh, ki se ne prišteva tej stranki, ampak stopi v nasprotno, v stranko tako imenovanih konservativcev: le-ti niso katol. Ircem nič kaj prijazni. Nemčija. V deželnem zboru v Berolinu so vsprejeli predlog katol. osredja, naj se prekliče postava, ki prepoveduje oo. jezuvitom učiti v nemških državah. Kar je Iiberalcev, vsi so kar besni zoper ta sklep. — Cesar Viljem je dobil iz Francoskega nek zaboj; ko bi ga bil sam odprl, razletel bi zaboj in cesarja razmesaril. To pa se ni zgodilo, ker so zaboj imeli na sumu in so ga odprli tako, da ni razletel. Socijalisti so neki pri tem imeli svoje roke. Rusija. Trgovinska pogodba z avstrijsko državo je brž gotova, ne pa še z nemško državo. — Zopet se govori, da ima Rusija jako veliko vojaštva na mpjah proti Avstriji in Nemčiji. Sedaj že znajo celo, koliko častnikov in vojakov je na teh mpjah. Prazno deld, nič ni resniee na teh poročilih, ljudi pa vendar motijo. Bolgarija. Na kneza Ferdinanda je hotel nek prejšnji častnik vstreliti, toda častnika so še prpj ujeli in ga spravili pod ključe. — Ministerstvo se je obnovilo, rninister za uk je odstopil, drugi pa so ostali. Srbija. Ministerstvo je odstopilo in kralj je poklical generala Gruiča, naj mu sestavi novo ministerstvo. Dr. Dokič še je v Opatiji in ne stopi več v novo ministerstvo. Turčija. Sultan je dovolil, da pride rusko brodovje, tisto, ki je bilo na Francoskem, v Toulonu, sedaj v Carigrad. Vsprejeli bodo tudi tukaj rusko brodovje častno, toda težko, če s takim navdušenjem, kakor Francozje! Grecija. Novo ministerstvo išče denarja na posodo, ali za tako drago ceno, kakor ga judje ponujajo, ga ne mara. Težko, čp. ga drugace dobi. A f r i k a. Vojska v Marokanskem se vleče nadalje, vendar je sedaj toliko španjskih vojakov pri Melili, da domača vojna ne more zoper nje zmagati, zato se ta izogiblje ustajnih kabilov in se dela, kakor -da teh ne mara. Amerika. Govorica se razširja, da je vodja ustajnikov, admiral Mello, pobegnil izpred Rio de Janeiro; če je to resnično, tedaj je ustaje konec in v Braziliji nastane vsaj nekaj časa doba miru.